Professional Documents
Culture Documents
Starite Semejstva Vo Egipet
Starite Semejstva Vo Egipet
Kiril i Metodij
Filozofski fakultet
Institut za Istorija
@ena
2
literatura i pisateli ne ni davaat nekoj primer na slika. Tie bile
predstavuvani kako lekomislena, nesposobna i najmnogu neverna,
skoro vo site Egipedski prikazni ne im se dava nekoe posebno zna~ewe
na `enite, dodeka ma`ite bile prika`ani kako verni, ne`ni, razumni,
dobri, hrabri i dr.
Vo star Egiped neverstvoto na `enite bilo kaznuvano so smrtna kazna
dodeka za neverstvoto na ma`ite nemalo nikakva kazna. Toj mo`el da
donese i druga `ena. Vo edna grobnica e najden sostav na edna
familija, a nego go so~inuvala tatko, majka, deca, prijatel, ortak, `ena,
mileni~e i sluga. Vo star Egiped ma`ot imal pravo da ja tepa `enata, no
toa da nego pravi bez pri~ina.
Deca
3
na koi dati e dobro da se ra|a, vo kakva polo`ba trebalo da se rodi
novoroden~eto i {to trebalo prvo da re~e. Golema va`nost vo Egiped
im se davalo na imiwata bidejki starite egipjani nemale prezimiwa,
nekoi nivni imiwa se mnogu kratki dodeka drugi se mnogu golemi vo
zavisnost od toa od kade poteknuva imeto i dali e toa spored nekoj
bog, nekoja nadvore{na okolnost ili od nekoj son {to go sonile
roditelite. Koga se dade na deteto ime toa ime se upi{uvalo vo
slu`bena kniga. Za novoroden~iwata najmnogu se gri`ele nivnite
majki, dodeka kralskite deca gi odgleduvale posebni dadilki koi mu
slu`ele podolgo vreme na kralot. Koga dovolno ke porasne deteto na
mom~iwata im se dava pojas, a na devoj~iwata fustan~iwa {to zna~i
kraj na ranoto detstvo.
Slugi i robovi
4
Gospodarite mo`ele i da gi iznajmuvaat robovite ili da gi prodavaat bez
razlika potoa kakva rabota }e imaat robovite. Za vreme na kra`bite na
grobnicite mnogu robovi, kako i lu|e od najniskiot sloj bile strogo
kaznuvani taka da vo toa vreme i ne bila golema razlikata me|u robot i
lugeto od niskiot sloj. Snaodlivite robovi imale mo`nost da dobijat i
sloboda od svojot gospodar.
Ku}ni `ivotni