PRDEI STEBRIEK

Tako nekako bi lahko poimenovali ta lesen hlod, ki vzbuja zanimanje pri poslualcih klasine glasbe. S svojo pojavo
izstopa tudi v pihalnih orkestrih, ko iz raznobarvnega "pleha" in preteno rnih klarinetov "trli rdee-rjavo deblo.
Fagot se deli na tri veje: poleg navadnega obstajata e kontrafagot in kvintfagot (za otroke).

Fagot, kot ga poznamo danes, se ima svojega daljnega prednika v dulcianu, ki je v 16. stoletju veljal za izredno
uporaben intrument, saj je, veinoma v basovskih legah, lahko proizvajal barvno in glasovno zelo diametralen zvok
od nene, tihe podpore pa do glasnih in morda celo krieih fanfarnih delov. Vsekakor pa je baroni fagot popolnoma
nov izum, ne le preoblikovan dulcian. Razvil naj bi ga Martin Hotteterre, ki je tudi odgovoren za obstoj baronih oboi
in prene flavte. Z dodajanjem dodatnih tipk/gumbov, sprva kontra B, kasneje pa tudi Gis in Es, je fagot omogoal
precej zahtevnejo glasbo, kot pa samo podvajanje basovskih linij (kar kaejo kompozicije Bacha, Telemanna in
Vivaldija slednji je napisal 37 koncertov za fagot, ki so bili namenjeni njegovim (izkljuno) uenkam).

Fagot je sestavljen iz 5 delov: odmevnik (bell), bas del (bass joint), "U" (foot joint), tenor del (tenor joint) ter bokal
(bocal ali s). Dandanes se uporabljata dve obliki izdelave, ali sistema: Heckel sistem (nemki) in Buffet sistem
(francoski). Johann Heckel je razvil fagot s 5 luknjicami in do 24 tipkami (od tega jih 9 upravlja s palcem leve roke).
Obseg je 3 oktave in kvinta (kontra B do f2), sodobni skladatelji piejo vasih tudi za razirjen obseg (kontra A in v
zgodnji legi a2). Buffet sistem ima drugaen zvok, bolj rezek, moneji, vasih tudi "nosni", Heckel zvok pa je topel in
barvit v vseh legah, mogoe celo malo spominja na bariton (tako intrument kot pevski glas). Nekoliko se razlikuje
tudi po obliki - francoski model ima razirjen odmevnik in malo drugaen "prstan", ebenovinast okrasek na vrhu le-
tega, laji je tudi doseg skrajnih viin.
Pri izdelavi se uporablja les javorja, ceneje razliice so lahko iz lesa platane, otroke variante tudi iz polipropilena in
ebonita (trde gume, skoraj plastike). V 19. st. so poskusili tudi z izdelavo iz kovine (kdo drug kot Adolphe Sax), ampak
se ta zamisel ni preve prijela. Glavni izdelovalci fagotov so Heckel, Yamaha (kakopak), Schreiber, Mnnig/Adler,
Moosman, Fox, Pchner in ivan arevi ika, ki izdeluje fagote po vzoru Schreiberja, vendar ceneje, ampak zato
ni manj kvalitetne. Cene fagotov se gibljejo od 3000 (vstopni in otroki modeli) do 70000 za profesionalne modele
(Heckel). Pri naroilu novega, je potrebno akati od 6 do 8 let. Priteti je potrebno e ceno bokala, ki pa je tudi med
1000 in 2000.

Da pa iz fagota lahko sploh spravimo kaken zvok, potrebujemo dvojni jeziek. Le ta je narejen iz dveh deic
trstikovca, ki sta ukrivljeni (zaradi tega odprtina, v katero pihamo) in med seboj zvezani z bakreno ico (na treh
mestih) in na spodnjem delu poviti z nitjo. Pred prvim igranjem se jeziek "postrga", da dobi eleno trdoto, upornost
in mo vibracije. Pred vsakim igranjem, pa ga je potrebno na kratko namoiti v vodi, da se les malce zmeha.

Najbolj znane skladbe/koncerte za fagot so napisali W. A. Mozart (ohranil se je le eden od treh koncertov), Carl Maria
von Weber (najzahtevneji koncert za fagot), Edward Elgar (Romanca za fagot in orkester), Gioachino Rossini
(polemike glede avtorstva)
Znane so tudi fagotistine pasae v naslednjih delih: Peter in volk Sergeja Prokofieva (tema, ki uprizarja dedka),
Pomladansko obredje Stravinskyja (izredno teak solo na zaetku), Fantastina simfonija Hectorja Berlioza (solo deli v
4. stavku), V dvorani gorskega kralja Edvarda Griega, Bolero Maurica Ravela V baroni in klasicistini glasbi fagot
pogosto podvaja elo (Uvertura k Figarovi svatbi Mozart).

Avtoritete na podroju fagota so trenutno Sergio Azzolini, Per Hannevold, Peter Shickele (zanimiva osebnost, kot
skladatelj se veinoma hudomuno podpisuje s psevdonimom P. D. Q. Bach kot eden od izgubljenih Bachovih sinov;
pie veinoma parodine skladbe, ena izmed njih je tudi Sonata abassoonata, kjer naj bi korepetitor obstal v gnei na
cesti, zato mora fagotist sam zaeti recital, kar pomeni, da se tudi sam, med igranjem fagota, spremlja na klavirju,
korepetitor pa prileti na oder ravno za zadnjo kadenco), v naem prostoru tudi Milan Turkovi (profesor na
Mozarteumu), Paolo Calligaris, Zoran Mitev, Jure Mesec