Skripta (Zidani Konstrukcii) PDF

".
",

, 2007
Sodrìna i
SODR@INA
1. ISTORISKI PREGLED NA YIDANITE KONSTRUKCII
2. MATERIJALI ZA YIDAWE I MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA

YIDARIJATA
2.1 MATERIJALI ZA YIDAWE
2.1.1 Blokovi
2.1.2 Malteri
2.1.3 Beton
2.1.4 êlik
2.2 MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA YIDARIJATA

2.2.1 Jakost na pritisok
2.2.2 Jakost na smolknuvawe
2.2.3 Jakost na zategawe
2.2.4 Jakost na svitkuvawe
3. TIPOVI KONSTRUKTIVNI SISTEMI

3.1. NEARMIRANA YIDARIJA
3.2. VRAMENA YIDARIJA
3.3. ARMIRANA YIDARIJA
4. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI

KONSTRUKCII
4.1. OSNOVNI PRINCIPI
4.2. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE NA SEIZMI^KI
OTPORNI KONSTRUKCII
ii Yidani konstrukcii
4.2.1. Konfiguracija na konstrukcijata

4.2.2. Dimenzii, visina i broj na katovi
4.2.3. Raspored na nosivite yidovi
4.2.4. Otvori vo yidovite
4.2.5. Ednostavni objekti
4.2.6. Nekonstruktivni elementi
5. DIMENZIONIRAWE YIDANI KONSTRUKCII SPORED EVROKOD 6

5.1. DIMENZIONIRAWE SPORED PRINCIPOT NA GRANI^NA
SOSTOJBA NA LOM
5.2. ANALIZA NA ELEMENTITE OD YIDANI KONSTRUKCII
5.2.1. Osnovni pretpostavki
5.2.2. Vklu~uvawe na efekti od vtor red
5.2.3. Yidovi izloèni na vertikalni tovari
5.2.3.1. Efektivna visina na yidovite
5.2.3.2. Efektivna debelina na yidovite
5.2.3.3. Koeficient na vitkost
5.2.4. Elementi od armirana yidarija izloèni na vertikalni tovari
5.2.4.2. Efektivnen raspon na gredi od yidarija
5.2.4.3. Visoki gredi od yidarija izloèni na vertikalen tovar
5.2.4.4. Maksimalni vrednosti na rasponi na elementi od armirana yidarija
izloèni na svitkuvawe
5.2.5. Yidovi od yidarija izloèni na smolknuvawe
5.2.6. Elementi od armirana yidarija izloèni na smolknuvawe
5.2.7. Yidovi izloèni na popre~ni tovari
5.3. KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM

5.3.1. Yidovi od nermirana yidarija izloèni prete`no na vertikalni tovari
5.3.1.1. Faktor na redukcija poradi vitkost ili ekcentricitet
5.3.1.2. Yidovi izloèni na koncentrirani tovari
5.3.2. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na smolknuvawe
5.3.3. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na popre~ni tovari
5.3.3.1. Yidovi vo funkcija na lak pome\u potporite
5.3.4. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na kombinirano dejstvo od
vertikalni i popre~ni tovari
Sodrìna iii
5.3.5. Vrski
5.3.6. Elementi od armirana yidarija izloèni na svitkuvawe, svitkuvawe i
aksijalni sili ili samo aksijalni sili
5.3.6.1. Elementi od armirana yidarija so flan[a
5.3.6.2. Visoki gredi
5.3.7.1. Kontrola na gredi od armirana yidarija izloèni na smolknuvawe
5.3.8. Yidovi od vramena yidarija
5.4. KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA UPOTREBLIVOST

5.4.1. Yidovi od nearmirana yidarija
5.4.2. Yidovi od armirana yidarija
6. SANACIJA I ZAJAKNUVAWE NA YIDANI KONSTRUKCII

6.1. {TETI KAJ YIDANITE KONSTRUKCII
6.2. METODI ZA SANACIJA I ZAJAKNUVAWE
6.2.1. Merki za sanacija i zajaknuvawe na pooddelni elementi
6.2.1.1. Iwektirawe na yidovi
6.2.1.2. Sanacija i zajaknuvawe na kameni yidovi
6.2.1.3. Obloùvawe - àketirawe na yidovite
6.2.1.4. Prednapregawe na yidovi vo vertikalen i horizontalen pravec
6.2.1.5. Preziduvawe na te[ko o[tetenite delovi od yidovite
6.2.2. Merki za sanacija i zajaknuvawe na konstrukcija
6.2.2.1. Izveduvawe na novi armiranobetonski yidovi
6.2.2.2. Zajaknuvawe na fleksibilna me\ukatnata konstrukcija so drveni
re[etki
6.2.2.3. Zamena na drvenite me\ukatni konstrukcii so armiranobetonski
6.2.2.4. Zajaknuvawe na yidovite so vramuvawe (vmetnuvawe na povrzni gredi i
stolbovi)
6.2.2.5. Zategnuvawe na yidovite so ~eli~ni zategi
6.2.2.6. Sanacija i zajaknuvawe na temelite
Istoriski pregled na yidanite konstrukcii 1
1. ISTORISKI PREGLED NA YIDANITE KONSTRUKCII
1.1 Yidanite konstrukcii niz vremeto
Koga se raboti za yidanite konstrukcii postojat dva osnovni konstruktivni

problemi: kako da se postigne odredena viso~ina i kako da se premosti otvor t.e.
kako da se premostat horizontalni i vertikalni prostori (Drysdale et al., 1999). Vo
vertikalen pravec glavno se koristat stolbovi, yidovi i kuli, dodeka vo
horizontalen pravec glavni konstruktivni elementi pretstavuvaat povrznite
elementi (serklaìte), gredite i lacite. Osven toa, nekoi konstruktivni
elementi, kako svodovite i kupolite, istovremeno go premostuvaat prostorot
vertikalno i horizontalno.
Zaedno so drvoto kako konstruktiven materijal, yidarijata pretstavuva

najstar gradeèn materijal koj [to seu[te se koristi vo grade`ni[tvoto.
Tehnikata na postavuvawe kameni ili blokovi od tula eden nad drug, bez ili so
prisustvo na vrzen materijal (malter) se pokaàla kako mnogu uspe[na, i glavno
se opravduva so nejzinata ednostavnost i dolgotrajnost na konstrukciite.
Najverojatno, prvata napravena yidarija pretstavuvala kup od prirodni kamewa
so vrzno sredstvo od obi~na zemja. Kako [to se pronao\ale razni alatki za
obrabotka i kako [to se razvivale razli~ni ve[tini za rabota, blokovite od
kamen se oblikuvale vo pravilni formi. Prvite tuli, pak, bile napraveni od kal
ili glina, oblikuvani vo potrebnata forma, naj~esto pravoagolna, a bile su[eni
direktno na sonce. Ovie blokovi bile postavuvani vo forma na yidovi koristej]i
malter od kal kako vrzno sredstvo. Ovoj ednostaven proces na gradewe bil mnogu
koristen za gradewe ìveali[ta vo izminatite mileniumi, osobeno po dolinata
na rekata Nil i vo Mesopotamija (Croci, 1998). Obi~ajot da se se pe~at tulite
pretstavuva prirodna evolucija i prva prefabrikuvana komponenta. Ovoj proces
ja zgolemil jakosta, izdr`livosta i trajnosta na tulite, no vo isto vreme baral
odredena koli~ina na gorivo, koja [to ne sekoga[ bila dostapna.
Kamenot kako najcvrst i najizdr`liv materijal, te[ko se obrabotuval, a

poradi negovata teìna i te[ko se transportiral. Ova ja ograni~uvalo negovata
primena i toa samo za najvrednite konstrukcii od toa vreme. Od druga strana pak,
tulata lesno se proizveduvala i liela vo kalapi, taka [to zaedno so nejzinata
2 Yidani konstrukcii
izdr`livost i trajnost pretstavuvala glaven gradeèn materijal se do 19-tiot

vek.
So arheolo[kite iskopuvawa blizu ezeroto Hulen vo Izrael bile otkrieni

ku]i od yidarija koi datiraat od 9000-8000 god. pr.n.e. Ovie objekti koi [to se
smetaat za edni od najstarite konstrukcii bile napraveni od suva yidarija, imale
kru`na osnova i bile vkopani do polovina vo po~vata. Drug primer za koristewe
yidarija kako gradeèn materijal se yidovite vo Xeriko (Jericho) od 8000 god.
pr.n.e. Ovie konstrukcii bile napraveni da sluàt kako voeno odbranbeni
konstrukcii i bile izvedeni od grubo obraboten varovnik so ispolna od zemja
kako vrzno sredstvo vo fugite (Oliveira, 2003). Vo isto vreme bile otkrieni i
yidovi koi datiraat od 3000 god. pr.n.e. izvedeni od tuli, su[eni na sonce, i
malter.
Poradi degradacijata na okolinata, za razlika od ìveali[tata, verskite

objekti koi bile izvedeni od pokvaliteten materijal, pretstavuvaat najstari
za~uvani konstrukcii. Vo ovoj kontekst, konstruktivnata forma na piramidite,
koja [to pretstavuva edna od najstabilnite konstruktivni formi vo prirodata,
pretstavuva logi~en razvoj od prvi~nite kameni formi. Nivnoto konstruktivno
odnesuvawe ne pretstavuva poseben problem, poradi toa [to vnatre[niot
prostor e ograni~en, a napregawata se mali i napolno kompatibilni so jakosta na
materijalot. Nesomneno, najpoznati piramidi se Egipetskite piramidi vo Giza
na slika 1.1, koi [to se edinstvenite preostanati objekti od Sedumte Svetski
~uda, a bile najvisoki objekti (~ 140 m) vo svetot se do po~etokot na 20-tiot vek.
Slika 1.1. Golemata piramida vo Giza, Egipet (2570 god. pr.n.e)
So tekot na vremeto, konstruktivnoto odnesuvawe po~nalo da igra va`na

uloga vo konstruiraweto na objektite. So koristeweto na nadvratnici od kamen
koi sluàt da go prifatat tovarot od yidarijata nad nego, kako [to e na primer
Portata na lavovite vo Mikena, Grcija (13-ti vek od n.e.), koja ima raspon od
okolu 3 m i teìna me\u 25 i 30 toni, se ozna~uva po~etokot na primenata na
la~noto premostuvawe vo yidarijata koe [to ]e dominira vo sledniot milenium,
vidi slika 1.2.
Za vreme na klasi~niot period, kako najvpe~atlivi elementi se istaknuvaat

stolbovite i nivnite kapiteli. Reduciranoto rastojanie pome\u stolbovite
naj~esto pretstavuva konstruktivna potreba. Vo toa vreme ne moèlo da se
postigne premostuvawe na pogolemi rasponi zatoa [to mnogu bilo komplicirano
da se transportiraat golemite kameni blokovi, a vo isto vreme kamenot ima i
dosta niska jakost na zategnuvawe.
Voop[to, gr~kata arhitektura, a posebno hramovite, estetski se sovr[eni

objekti koi [to se baziraat na strogi pravila za proporcija i simetrija pome\u
razli~nite elementi i pretstavuvaat zna~aen nastan vo istorijata na objektite.
Naj~esto koristen kamen za gradewe na konstruktivnite elementi kako yidovi,
stolbovi i gredi bil varovnikot. Partenonot (5-ti vek pr.n.e.) pretstavuva
najpoznata konstrukcija od gr~kata arhitektura, vidi slika 1.3.
Slika 1.2. Porta na lavovite, Mikena, Grcija (1250 pr.n.e.)

Slika 1.3. Partenonot vo Atina, Grcija (488-480 god. pr.n.e.)
Rimjanite, koi pretstavuvale mnogu silna i centralizirana imperija, go

davaat eden od najva`nite pridonesi vo konstruiraweto na objektite. Za razlika
od Grcite, rimskata arhitektura ne pridavala va`nost samo na hramovite i
amfiteatrite, tuku isto taka i na pati[tata, mostovite, akvaduktite i
pristani[tata. Tie vovele mnogu inovacii direktno povrzani so materijalite,
konstruktivnite koncepti i postapkite za gradewe.
Zaedno so podobruvaweto na kvalitetot na tulite, dimenziite na tulite

stanale standardizirani, a bile proizveduvani i razli~ni oblici vo zavisnost od
potrebite. Osven toa, proizvodstvoto na betonot, napraven od kr[eni tuli, var i
specijalen vulkanski pesok (pucolan), predizvikal revolucija vo
grade`ni[tvoto. Za vreme na Rimjanite, bile vovedeni razli~ni inovativni
tehniki za konstruirawe na yidovite, so koristewe na tuli i kamen kako obloga
(fasada), fino obraboteni i so koristewe na beton kako materijal za ispolna na
vnatre[nite prostori, kako [to e prikaàno na slikata 1.4.
Isto taka, tehnikata na yidawe so suva yidarija bila mnogu podobrena i bile
izgradeni mnogu zna~ajni objekti, kako na primer Koloseumot vo Rim (1 vek n.e.) i
akvaduktot vo Segovija (1 vek n.e.), prikaàni na slika 1.5.
Slika 1.4. Rimski yidovi: (a) vrzan yid od tula; (b) yid so lice od tuli i povrzni sloevi od tuli; (v)
yid so lice od tuli (Oliveira, 2003)
(a) (b)
Slika 1.5. Konstrukcii od suva yidarija: (a) Koloseumot vo Rim, Italija; (b) Akvaduktot vo
Segovija, [panija
Vo Makedonija, najpe~atlivi gradbi od toa vreme se Skopskiot akvadukt i

rimskata naselba Skupi (slika 1.6). Akvaduktot e izgraden vo 6-ti vek n.e. i
sostaven e od kombinacija na tuli i kamen. Spored nekoi arheolozi se
pretpostavuva deka imal nad 200 laci, od koi 50 se seu[te za~uvani, kako i
masivni stolbovi. Iako postojat razli~ni pretpostavki okolu vremeto na
izgradba na akvaduktot se pretpostavuva deka toj e od Rimskiot ili Vizantiskiot
period. (www.macedonia.co.uk).
Spored istoriskite podatoci, Rimskata naselba Skupi datira od 313 god. n.e.
Niz istorijata Skupi ~esto bil napa\an od razni varvarski plemiwa, kako Gotite
i Hunite. Kako i ostanatite gradovi na Balkanot, Skupi doìveal
katastrofalni zemjotresi. Posle eden takov zemjotres, gradot bil kompletno
razru[en, a negovite ìteli izbrale nova lokacija za negova povtorna izgradba.
(a) (b)
Slika 1.6. (a) Skopskiot akvadukt; (b) Rimska naselba Skupi, Makedonija
Skopskata tvrdina Kale (slika 1.7) e smestena na visok rid nare~en

Gradi[te, nad gradot Skopje so pogled na rekata Vardar i so vekovi imala
strate[ko zna~ewe za ovoj grad. Naselbi na toa mesto postoele i pred da se
izgradat yidovi. Najranite poznati ìteli na mestoto ìveele vo Neolitot i
ranoto Bronzeno vreme, 4.000 godini pr.n.e. Tvrdinata [to ja gledame denes e
izgradena prvo vo Vizantisko vreme (6-ti vek), so kameni yidovi so dolìna od
121 metar. Spored arheolozite, kamenite blokovi od koi e izgradena tvrdinata
bile zemeni od razru[eniot grad Skupi po zemjotresot vo 518 godina n.e.
(http://mk.wikipedia.org/wiki/).
Slika 1.7. Skopskata tvrdina Kale, Makedonija
Drug vaèn konstruktiven napredok bil promenata na konstruktivnite

elementi od liniski vo la~ni ili zakriveni konstruktivni elementi t.e. laci i
svodovi. Razvojot na lakot ovozmoìl zamena na kamewata koi bile
komplicirani za rakuvawe i povredlivite drveni nadvratnici i nadprozornici
vo yidovite, so kamena ili glinena yidarija. Kaj zakrivenite elementi,
voobi~aeno prisutni se samo napregawa na pritisok vo dadeniot pravec, pa
spored toa ne se potrebni materijali sposobni da nosat na zategnuvawe.
Konstrukciite napraveni od blokovi koi se dopiraat me\usebe doprinele
posigurna i pobezbedna gradba. Vo prilog na toa odi i faktot deka povr[inata na

napre~niot presek e dovolno golema za da se izbegne nestabilnost poradi
sovivawe ili promena na formata, koja [to moè da se podobri koga ]e se vmetne
lakot vo yidot. Otpornosta i prilagodliviot kapacitet na nosivost na lacite vo
odnos na deformaciite ili pomestuvawata se ogromni, vidi slika 1.8, taka [to do
urivawe moè da doprinese samo dramati~na zaguba na potisokot vo kontaktot
me\u lakot i yidot vo koj se vkle[tuva.
Slika 1.8. Ednostavni la~ni konstrukcii
Koristej]i ja konstruktivnata forma na lakot, Rimjanite konstruirale

veli~enstveni mostovi i akvadukti na teritorijata na svojata imperija. Eden od
najistaknatite primeri e Pont du Gard (Pont du Gard), vidi slika 1.9, koj [to
pretstavuva ogromen akvadukt formiran od tri reda laci, napraven od suva
yidarija, osven najgorniot red.
Svodovite moè da se razgleduvaat kako trodimenzionalno pro[iruvawe na

lakot vo prostorot. Na ist na~in, kupolite moè da se sfatat kako forma
dobiena so rotirawe na eden lak okolu negovata vertikalna oska. Svodovite i
kupolite ovozmoìle konstruirawe na krovovi so golem raspon, trajni i otporni
na poàr.
Slika 1.9. Najdolgiot akvadukt Pont du Gard, Francija (1 vek n.e.) Nicolas Janberg; structurae.de
Odli~en primer pretstavuva xamijata Aja Sofija vo Istanbul (6-ti vek

n.e.), vidi slika 1.10. Site objekti izgradeni so formi na svodovi i kupoli iako
elegantni vo geometrijata, sepak pretstavuvaat masivni konstrukcii. Vsu[nost,
toa bile ramni konstrukcii, so golema debelina, koja [to bila potrebna za da se
obezbedat liniite na pritisok vo ramninata na plo~ata (Oliveira, 2003).
Slika 1.10. Aja Sofija, Istanbul, Turcija
Padot na Rimskata imperija predizvikal period na zati[je vo zapadnata

arhitektura i se do 11-tiot vek ne bile napraveni zna~ajni unapreduvawa vo
konstruktiven smisol. Presvrt vo konstrukciite bil napraven so koristewe na
polukru`ni laci i kupoli vo forma na bure. Zna~ajno obele`je na crkvite i
ostanatite objekti od toa vreme bilo prisustvoto na yidani kuli. U[te edna
interesna konstruktivna forma koja [to bila pretstavena bile zamocite, koi
brzo se ra[irile od Evropa kon Azija.
Gotskata arhitektura, koja [to se pojavila vo 13-tiot vek, ja nasledila

Rimskata arhitektura i pretstavuva ~ekor napred, kade arhitektonskite i
konstruktivnite funkcii isklu~itelno dobro se integrirani zaedno. Se slu~ile
tri glavni fazi na razvitok koi [to imale za cel da gi pretvorat masivnite
Rimski konstrukcii vo karakteristi~nite Gotski objekti, lesni konstrukcii so
golemi otvori. Najprvo, se koristele la~ni rebra soedineti vo pokrivnite
konstrukcii, koi [to ovozmoìle namaluvawe na debelinata na yidarijata
pome\u rebrata. Vtoro, so zamena na polukru`niot lak so paraboli~en ([ilest)
lak se ovozmoìlo dopolnitelno namaluvawe na teìnata, zatoa [to
konstrukcijata poblisku moèla da gi sledi liniite na tovarite.
Paraboli~nite laci ovozmoìle arhitektonska fleksibilnost, bidej]i so
pomo[ na nivnata forma bile re[eni kompliciranite geometriski problemi vo
liniite na presekuvawe na razli~nite svodovi so ista viso~ina, a razli~ni
rasponi. Treta pridobivka bila zamenata na te[kite potporni yidovi okolu
objektot so kontrafori i kuli koi [to bile podobro usoglaseni so tokot na

tovarite. Ovie tri klu~ni karakteristiki doprinele do pojava na ramovski
yidani konstrukcii sostaveni od liniski elementi koi rabotat samo na pritisok.
Elementite za vramuvawe (pravi ili zakriveni) pretstavuvaat stolbovite,
la~nite rebra, kontraforite i kulite. Me\u najpoznatite primeri na Gotska
arhitektura se Katedralata od 1269 god vo Amiens (Amiens) i vo op[tinata
Beauvajs (Beauvais) od 1272 godina, slika 1.11.
Slika 1.11. Katedralite Amiens i Beauvaj, Francija, cavorite & James Mitchell; wikipedia.org
Bazirana na inovativni koncepti i isklu~itelno konstruktivno

izveduvawe, istorijata na Gotskata arhitektura isto taka zabeleàla i pojava na
ru[ewe, puknatini i trajni deformacii, koja [to pretstavuva rezultat na
otfrlaweto na tradicionalnite tehniki za gradewe.
Po Gotskata arhitektura, sleduva periodot na Renesansata. Renesansnata

arhitektura, koja [to se pojavila vo Firenca, donela novi koncepti na formi i
proporcii, a objektite se karakteriziraat so pravilni formi i simetrija na
geometrijata vo osnova i po viso~ina. Od najgolem konstruktiven interes se
crkvite i osobeno kupolite. Me\u niv, nesomneno najinteresni dva objekta se
crkvata Sv. Marija del Fiore vo Firenca (1296 - 1436 god.) i crkvata Sv. Petar vo
Rim (1590 god.), prikaàni na slika 1.12.
Slika 1.12. (a) Kupolite na crkvata Sv. Marija del Fiore, Firenca; (b) Sv. Petar, Rim, Italija,
Jrgen Reichmann & Nicolas Janberg; structurae.de
Konstrukcijata na kupolite na ovie dve crkvi se karakterizira so glavni

rebra i dve lu[pi me\usebno povrzani so ovie rebra. Ovoj raspored ja namaluva
teìnata na konstrukcijata za vreme na gradeweto i ovozmoùva podobro
re[enie za promenlivosta na formata na nadvore[nata i vnatre[nata lu[pa od
kupolata.
Za vreme na periodot na Barokot, ne bile razvieni relevantni ili pak

inovativni re[enija vo odnos na konstruktivniot koncept na objektite.
Vsu[nost, konstruktivnite koncepcii bile pove]e pod vlijanie na barawata za
novi formi na izrazuvawe otkolku pod vlijanie na pro~istuvawe na
konstruktivnata funkcija (Croci, 1998). Zna~ajni primeri vo Evropa se
katedralata Sv. Pavle vo London, Anglija (1677-1708 god.) i Parteon vo Pariz,
(1789 god.).
Slika 1.13. (a) Katedrala Sv. Pavle, London, Anglija; (b) Katedrala Parteon, Pariz, Francija;
Arpingstone & Roland Nizet; wikipedia.org; structurae.de
Angliskata industriska revolucija od 18-tiot i 19-tiot vek pretstavuva

u[te eden zna~aen nastan vo istorijata na grade`ni[tvoto. Otkrivaweto na
novite grade`ni materijali, kako ~elikot i armiraniot beton pridonelo do
radikalna evolucija vo tehnikite za gradewe. Najkarakteristi~ni konstrukcii
od ovoj period se golemite ~eli~ni mostovi kako na primer mostot Fort vo
[kotska (Firth of Forth Bridge).
Iako Makedonija izobiluva so yidani konstrukcii od minatoto, glavno

pretstaveni so verski objekti i gradski ku]i, denes upotrebata na yidarijata kako
glaven konstruktiven materijal skoro i da ne se koristi. Ova glavno se dolì na
progresivnoto prifa]awe na drugite konstruktivni materijali, osobeno
armiraniot beton i ~elikot. Primenata na yidarijata e reducirana glavno na
nekonstruktivni elementi, kako fasadni sistemi ili paneli za ispolna.
Me\utoa, vo nekolku razvieni zemji, osobeno vo SAD, Kanada, Anglija, Germanija
i Holandija, zna~ajnite podobruvawa na materijalite za yidawe i nivnoto
proizvodstvo, metodite za proektirawe i tehnikite za gradewe, pridonele kon
razvojot na yidarijata kako konkurenten gradeèn materijal (Drysdale et al., 1999).
Materijali za yidawe i mehani~ki karakteristiki na yidarijata 13
2. MATERIJALI ZA YIDAWE I MEHANI^KI

KARAKTERISTIKI NA YIDARIJATA
2.1. MATERIJALI ZA YIDAWE

Yidarijata e tipi~en kompoziten gradeèn materijal koj se sostoi od:
Blokovi
Malter
Ispolna od beton ili/i beton
Armatura (~elik)
{irok spektaer na sirovi materijali, i prirodni i ve[ta~ki, se upotrebuvaat za
tradicionalno i industrisko proizvodstvo na blokovi. Malterot se sostoi od
var, cement i pesok vo razli~ni proporcii izme[ani so voda so ili bez dodatoci
(aditivi). êli~ni pra~ki so razli~ni oblici i kvalitet poloèni vo malterot
ili postaveni vo [uplinite na blokovite sluàt da ja armiraat yidarijata.
I pokraj toa [to sekoj kompoziten materijal ima svoi mehani~ki
karakteristiki, se o~ekuva site tie zaedno, pod dejstvo na permanentni ili
kratkotrajni tovari, da se odnesuvaat kako homogen gradeèn materijal. Se
razbira pri toa, vo razli~ni slu~ai ne site kompozitni materijali imaat
ednakov udel vo odnesuvaweto na yidarijata kako celina.
Vo zavisnost od toa koi konstitutivni materijali i kako se upotrebeni,
yidarijata kako kompoziten materijal ponatamu se deli na:
Nearmirana yidarija - sostavena samo od blokovi i malter
Vramena yidarija - osven blokovi i malter ima i armiran beton
Armirana yidarija - sostavena od blokovi, malter, aramatura i ispolna
od beton
Bidej]i yidarijata e kompoziten materijal izvonredno te[ko e da se predvidat
negovite mehani~ki karakteristiki samo od poznavaweto na karekteristikite na
poedinite konstitutivni materijali. Za taa cel neophodno e sproveduvawe na
eksperimentalni ispituvawa za da se utvrdi korelacijata pome\u
karakteristikite na konstitutivnite materijali i yidarijata kako kompoziten
gradeèn materijal.
Tokmu poradi kompleksnosta na pogore poso~enite relacii osobeno e va`no
poedinite materijali da gi ispolnuvaat postulatite dadeni vo soodvetnite
standardi i pravilnici. Ova e osobeno zna~ajno koga yidarijata se primenuva
kako gradeèn materijal za izvedba na nosivi, konstruktivni, elementi od
konstrukciite koi podleàt na precizno definirani proceduri za

dimenzionirawe.
Osnoven pravilnik koj gi definira na~elata na proektiraweto yidani
konstrukcii e EVROKOD 6: Proektirawe na yidani konstrukcii(EC6). Me\utoa
pri proektirawe na yidani konstrukcii vo regioni so odreden seizmi~ki rizik
neophodno e da se ispo~ituvaat i odredbite od EVROKOD 8: Propisi za
proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii (EC8).
2.1.1. Blokovi
Osven nosivosta slednite karakteristikite na blokovite treba da se imaat
predvid pri izborot na najsoodveten materijal za yidawe:
9soodvetni izilacioni svojstva, kako vo odnos na toplina taka i vo odnos
na bu~ava, osobeno koga stanuva zbor za fasadni yidovi
9namaluvawe na teìnata na konstrukcijata so cel da se namalat i
seizmi~kite tovari i
9nivnata cena
So EVROKOD 6 definirana e upotreba na slednite vidovi blokovi za yidawe na
nosivi, konstruktivni, elementi:
[amotni blokovi (cigli), vklu~uvajki gi i lesnite glineni blokovi
kalcium silikatnite blokovi
betonski blokovi (od obi~en i lesen beton)
blokovi od paren i penest beton
industriski kameni blokovi
blokovi od obraboten priroden kamen
Site ovie blokovi treba da gi ispolnuvaat kriteriumite za kvalitet propi[ani
so soodvetnite evropski standardi (EN 771-1-6). Barawata vo odnos na
materijalite i izrabotkata, dimenziite i tolerancija na otstapuvawata od niv,
gustinata, jakosta, absorbcijata na voda, otpornost na mraz, rastvorlivost na sol,
otpornost na poàr itn. se to~no precizirani za site vidovi blokovi.
Slika 2.1 Tipovi na blokovi za yidawe

Se proizveduvaat blokovi so najrazli~ni formi; polni ili perforirani,

[uplivi, so kelii ili so horizontalni [uplini, Slika 2.1:
Polni ili pribli`no polni se smetaat blokovite bez `lebovi i so
`lebovi koi se ispolnuvaat so malter za vreme na yidaweto ili blokovite
koi imaat vertikalni [uplini so volumen pomal od 25% od vkupniot
volumen na blokot.
Perforirani se blokovi kaj koi volumenot na vertikalnite otvori koi
minuvaat niz niv e pogolem od 25% a pomal od 50% od vkupniot volumen.
{uplivi blokovi se blokovite so volumen na vertikalnite otvori
pogolem od 50% od vkupniot volumen.
Blokovi so horizontalni perforacii se blokovite so volumen na
horizontalnite otvori pomal od 50% od vkupniot volumen.
Vo slu~aj na [uplivi blokovi, rasporedot i goleminata na [uplinite se
ograni~uvaat so cel da se spre~i pojava na predvremeni prsnatini bilo za vreme
na proizvodstvoto, rakuvaweto ili upotrebata. Vo zavisnost od vkupniot
volumen na [uplinite, volumenot i povr[inata na poedinite otvori kako i
debelinata na yidovite na blokovite vo EVROKOD 6 izvr[ena e klasifikacija
na blokovite vo ~etiri grupi dadeni vo tabela 2.1.
Ovaa klasifikacija se koristi za opredeluvawe na soodvetniot faktor na
korekcija K vo slu~ai vo koi karakteristi~nite vrednostite na jakost na
pritisok fk i smolknuvawe fvk se opredeluvaat vrz osnova na empriski izrazi na
korelacija so normiranata jakost na blokovite fb i malterot fm.
Kako dopolnuvawe na pogore poso~enite barawa so cel da se izbegne krt lom na
[uplivite blokovi pri kombinirano dejstvo na vertikalnite i horizontalnite
tovari, vo EVROKOD 8 se propi[uva, blokovite za yidawe na nosivi elementi vo
seizmi~ki otporni konstrukcii, da gi ispolnuvaat slednite barawa:
Volumenot na otvori vo blokovite nesmee da e pogolem od 50% od
vkupniot volumen
Minimalna debelina na yidovite na blokovite e 15 mm
Vertikalnite yidovi vo [uplivite blokovi treba da se protegaat po
celata horizontalna dolìna na blokovite
Relativno niski sredni vrednosti na jakosta na pritisok na blokovite koi se
koristat vo nosivite (konstruktivnite) yidovi definirani se vo soodvetnite
standardi(EN 771-1-6):
kerami~ki blokovi: min fb=2.5 MPa
kalcium silikatni blokovi: min fb=5.0 MPa (normirani vrednosti)
betonski blokovi (od obi~en i lesen beton): min fb=1.8 MPa
blokovi od paren i penest beton: min fb=1.8 MPa
industriski kameni blokovi: min fb=15.0 MPa
Tabela 2.1 Klasifikacija na blokovite vo ~etiri grupi, EVROKOD 6

1 2 3 4

.

> 25; 55 > 25; 70 > 25; 70

(% 25 > 25; 55

) > 25; 60 > 25; 70 > 25; 50

2 2

30

12,5 12,5

(% 12,5
15

)
30

30 30
25
30 30

5 8 3 6 5 6

5 10

(mm) 15 18 15 15 20 20
16 12 12

20

(%
18 15 45

)
,
.
.
, ,
.
2.1.2. Malteri
Malterot pretstavuva me[avina od neorganski vrzni sredstva (var i/ili cement),
agregat i voda koja gi povrzuva blokovite. Ponekoga[, na malterot se dodavaat
aditivi so cel da se podobri negovata vgradlivost ili od drugi pri~ini.
Vo sklad so klasifikacijata primenata vo EVROKOD 6, razli~ni tipovi na
malter se koristat vo yidanite konstrukcii:
Malter za op[ta upotreba, toa tradicionalen tip na malter koj se
primenuva koga spojnicite pome\u blokovite se pogolemi od 3 mm i vo koj
se primenuva samo obi~en agregat
Malter za tenki spojnici, koj se primenuva za yidarija so nominalna
debelina na spojnicite od 1-3 mm.
Lesnite malteri se napraveni so primena na perlit, plavec, ekspandirana
glina, ekspandiran glinec ili drugi lesni materijali. Lesnite malteri
se proektirani da zadovolat specifi~ni barawa na yidanite konstrukcii
i imaat suva, stvrdnata gustina poniska od 1500 kg/m3.
So cel da se so postigne baranata jakost na pritisok fm, sostavot na poedinite
sostojki vo malterot moè da e propi[an vrz osnova na eksperimenti ili
proektirawe. Vo Tabela 2.2, dadeni se propi[anite vrednosti na poedinite
sostojki na malteri za op[ta upotreba kako i o~ekuvanite vrednosti na jakosta
na pritisok.
Tabela 2.2 Tipi~ni propi[ani vrednosti na sostavot i jakosta na maletri za

op[ta upotreba
Tip na Sredna jakost Sostojki vo delovi od volumenot
malter na pritisok cement hidrat. var pesok
M2 2.5 MPa 1 1.25-2.50
M5 5.0 MPa 1 0.50-1.25 2.25-3 pati
M10 10.0 MPa 1 0.25-0.50 cement i var
M20 20.0 MPa 1 0.00-0.25
Spored EVROKOD 8, za yidawe na nearmirana i vramena yidarija, samo malteri

od tipot M5 (jakost na pritisok fm=5 Mpa) ili pojaki se dozvoleni. Ako se
koristat poslabi malteri, vo slu~aj na jak zemjotres moè da dojde do
dezintegracija na yidarijata. Vo slu~aj pak, na armirana yidarija minimalen tip
na malter e M10 (jakost na pritisok fm=10 Mpa) so cel da se obezbedi
pretpostaveniot transfer na vnatre[nite sili od armaturata na yidarijata.
Vo slu~ai vo koi armaturata se postavuva vo malter, prepora~anite vrednosti na
karakteristi~nata jakost na izvlekuvawe fbok, za tipli~nite klasi na malter
primenuvani vo proektiraweto na yidani konstrukcii dadeni se vo Tabela 2.3;
Tabela 2.3 Karakteristi~ni vrednosti na jakosta na izvlekuvawe na armaturata

od malterot
malter M5- M9 M10- M14 M15- M19 M20
fbok za obi~ni pra~ki (MPa)
0.7 1.2 1.4 1.5
fbok za pra~ki so povisoka

1.0 1.5 2.0 2.5
vrznost (MPa)
Mehani~kite karakteristiki na malterot se opredeluvaat so testirawe na

probni tela vo oblik na prizmi so dimenzii 40/40/160 mm (EN 1015-11). Prizmite
prvo se testiraat na svitkuvawe, a potoa na pritisok. Jakosta na pritisok na
malterot e sredna vrednost od jakosta na [est probni tela.
2.1.3. Beton
Beton so soodvetna konzistencija i dimenzii na agregatot, koj se upotrebuva za
popolnivawe na [uplinite vo koi se postavuvaat armaturnite pra~ki vo slu~aj
na armirana yidarija, se narekuva betonska ispolna ili beton za injektirawe.Vo
sklad so specifikaciite dadeni vo EVROKOD 6, maksimalna vrednost na
agregatot ne smee da nadminuva 10 mm pri [to najmala dimenzija na otvorot e
50mm i za[titniot sloj na armaturata e pome\u 15 mm i 25 mm i ne treba da e
pogolema od 20 mm tamu kade [to dimenzijata e 100 mm.
So cel da se obezbedi vgradlivost na betonot za ispolna, vo smesata treba da se
dodade dovolno voda. Pri toa so cel da se izbegne pojava na prsnatini od sobirawe
kako rezultat na zagubata na voda vo yidarijata moè da se koristat
ekspandira~ki agensi.
Karakteristi~na cilindri~na ili kubna jakost na pritisok na betonskata
ispolna fck ne treba da e pomala od 12 MPa ili 15MPa, soodvetno. Vo Tabela 2.4
dadeni se vrednostite na karakteristi~na cilindri~na/kubna jakost na pritisok
na betonskata ispolna fck, kako i vrednostite karakteristi~na jakost na
smolknuvawe fcvk koi treba da se korista pri proektirawe na seizmi~ki otporni
konstrukcii.
Tabela 2.4 Karakteristi~ni vrednosti na jakosta na pritisok i smolknuvawe na

betonot za ispolna
marka beton C25/C30
C12/C15 C16/C20 C20/C25
jakost ili pojaka
fck (MPa) 12 16 20 25
fcvk (MPa) 0.27 0.33 0.39 0.45
2.1.4. êlik
Glatka ili rebrasta armatura so izrazena oblast na te~ewe, koja [to se koristi
za armirawe na betonot isto taka se koristi i za armirawe na armirani i
vrameni yidani konstrukcii. Specijalno oblikuvana prefabrikuvana armatura
vo oblik na skali ili re[etki se postavuva vo spojnite sloevi od malter (Slika
2.2).
Slika 2.2 Tipi~na prefabrikuvana armatura vo oblik na skali ili re[etki
Spored EVROKOD 6, ~elikot za armirawe se smeta deka ima dovolna duktilnost

na izdolùvawe dokolku slednite preporaki se ispolneti:
Za klasa so visoka duktilnost: uk>5% i (ft /fy)k>1.08
Za klasa so normalna duktilnost: uk>2.5% i (ft /fy)k>1.05
kade:
uk - karakteristi~na vrednost na dilatacijata pri maksimalno zategawe
ft - jakost na zategawe na ~elikot za armirawe
fy - jakosta na te~ewe na ~elikot za armirawe i
(ft /fy)k - karakteristi~na vrednost na ft /fy
Slika 2.3 Tipi~na zavisnost napregawa-dilatacii pri zategawe na ~eli~ni

pra~ki za armiarawe
Tipi~en dijagram napregawa-dilatacii, dobien so zategawe na ~eli~ni pra~ki za

armiarawe daden e na Slika 2.3, dodeka idealiziran dijagram na istata zavisnost
koj se primenuva pri dimenzionirawe na armirana yidarija pretstaven e na Slika
2.4
Slika 2.4 Idealizirana zavisnost napregawa-dilatacii na ~eli~ni pra~ki za

armiarawe pri zategawe i pritisok (EVROKOD 6)
2.2. MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA YIDARIJATA

Koga se proveruva nosivosta na yidanite yidovi i konstrukcii od dejstvo na
vertikalni i horizontalni tovari, se zemaat mehani~kite karakteristiki na
yidarijata kako kompoziten materijal a ne mehani~kite karakteristiki na
konstitutivnite materijali, kako [to se blokovite i malterot. Vo EVROKOD 6
definirani se slednite mehani~ki karakteristiki na yidarijata:
jakost na pritisok, f
jakost na smolknuvawe, fv
jakost na svitkuvawe, fx
zavisnosta napregawa-dilatacii s-,
nivnite vrednosti se opredeluvaat so standardni testovi.
Vo EVROKOD 6 se pravi razlika pome\u yidarijata kako kompoziten materijal
sostaven od blokovi i malter koja ima svoi mehani~ki karakteristiki i
konstruktiven element od yidarija, yid, ~ii [to mehani~ki karakteristiki
zavisat ne samo od mehani~kite karakteristiki na konstitutivnite materijali
tuku i od geometrijata na elementot i interakcijata so sosednite elementi.
Kako dopolnuvawe na pogore poso~enite mehani~ki karakteristiki, slednite
mehani~ki svojstva na yidarijata i elementite od yidarija se isto taka potrebni
vo numeri~kata analiza na yidanite konstrukcii:
jakost na zategawe, ft kako ekvivalent na jakosta na smolknuvawe fv,
modulot na elasti~nost, E
modulot na smolknuvawe, G
faktorot na duktilnost, m
Faktorot na duktilnost e tipi~na mehani~ka karakteristika na yid, i nikako
nemoè da se povrze so yidarijata kako materijal.
2.2.1. Jakost na pritisok

Po pravilo, mehani~kite karakteristiki na yidarijata se opredeluvaat so
ispituvawe na standardni probni tela, yidovi, vo sklad so standardite EN 1052.
Jakosta na pritisok se opredeluva so ispituvawe ili na mali probni tela od
yidarija, so dolìna ne pomala od 1.5 blok i visina od 3 bloka, ili yidovi so
dolìna 1.0-1.8 m i 2.4-2.7 m visina (Slika 2.5). Probnite tela se postavuvaat na
opremata za ispituvawe, posle [to vrednosta na vertikalniot tovar se poka~uva
so postojan ~ekor taka da lom nastane posle 15-30 minuti od po~etokot na
ispituvaweto. Vo slu~aj na vitok yid (odnos visina/debelina pogolem od 20), se
merat popre~nite pomestuvawa na nivo na sredna visina na yidot so cel da se zeme
predvid vitkosta na stolbot. Ako e pomestuvaweto izmereno neposredno pred
nanesuvaweto na maksimalnata vrednost na vertikalniot tovar, i t e debelinata
t
na yidot, dobienite vrednosti moàt da se zgolemat so sledniot faktor ,
t
vnimavaj]i pri toa zgolemuvaweto da ne e pogolemo od 15%.
Slika 2.5 Probni tela od yidarija

Spored EN 1052-1, se ispituvaat tri identi~ni probni tela i rezultatite se
ocenuvaat. Srednata jakost na yidarijata f, se prilagoduva ako jakosta na
pritisok na blokovite i malterot otstapuvaat od srednite vrednosti vo
granicite od 25% od propi[anata jakost. karakteristi~nata jakost na
yidarijata se opredeluva kako pomala vrednost od fk= f/1.2 ili fk= fmin.
Vo slu~aj koga eksperimentalni ispituvawa ne se vozmo`ni, karakteristi~nata

vrednost na jakosta na pritisok na nearmirana yidarija napravena so malter za
op[ta namena moè da se presmeta vrz osnova na normiranite vrednosti na
jakosta na pritisok na blokovite fb i jakosta na pritisok na malterot fm
koristej]i ja slednata zavisnost:
f k = Kf b0.65 f m0.25 (vo MPa) (2.1)
pri toa fm ne smee da bide pogolema od 20 MPa, nitu od 2 fb, vo zavisnot od toa koja
od ovie vrednosti e pomala. Vrednosta na konstantata K (vo MPa0.10) zavisi od
klasifikacijata vo grupi na blokovite za yidawe, dadena vo Tabela 2.1.
Vo EVROKOD 6 na sleden na~in se definirani vrednostite na konstantata K:
0.60 za blokovi od Grupa 1 vo yidovi bez longitudinalni vrski so malter,
0.55 za blokovi od Grupa 2a vo yidovi bez longitudinalni vrski so malter,
0.50 za blokovi od Grupa 2b vo yidovi bez longitudinalni vrski so malter
i za blokovi od Grupa 1 vo yidovi so longitudinalni vrski so malter,
0.45 za blokovi od Grupa 2a vo yidovi so longitudinalni vrski so malter,
0.40 za blokovi od Grupa 2b vo yidovi so longitudinalni vrski so malter i
za blokovi od Grupa 3.
Pove]e istraùva~i ja ispituvale vrskata pome\u karakteristi~nite

vrednostite na jakosta na pritisok na yidarijata fk dobieni po eksperimentalen
pat i vrednostite dobieni so koristewe na ravenkata (2.1), vo Tabela 2.5 dadeni se
rezultatite od edna takva sporedba.
Tabela 2.5 Korelacija na vrednostite na jakosta na pritisok na yidarijata fk

dobieni po eksperimentalen pat i empiriski, Tomazevic et alt. (1996)
Blokovi Malter fk (MPa)
Grupa
(MPa) (MPa) eksperiment empiriski
10 1- glina 0.5 2.0 2.3
15 1- glina 2.5 2.5 4.4
7.5 2a- glina 2.0 5.0 2.4
15 2a- glina 2.5 2.5 4.0
15 2a- glina 5.0 3.0 4.8
7.5 2a- drugi 5.0 3.5 3.0
7.5 2a- drugi 5.0 4.0 3.0
7.5 2b- glina 2.5 4.5 2.3
Vo odredeni slu~ai moè se dobiva dobra korelacija pome\u eksperimentalno i

empiriski dobienite vrednosti, me\utoa vo odredeni slu~ai sovpa\aweto e
daleku od dobro. Zatoa se prepora~uva sekoga[ koga se voveduva vo upotreba nov
tip na blokovi ili tehnologija na yidawe da se sprovedat eksperimentalni
ispituvawa za opredeluvawe na mehani~kite karakteristiki na yidarijata.
2.2.2. Jakost na smolknuvawe

Jakosta na smolknuvawe, koja pretstavuva jakost na yidarijata izloè na sili na
smolknuvawe, se definira kako kombinacija od po~etna jakost na smolknuvawe
pri nulta jakost na pritisok i inkrement na jakosta koja se dolì na napregawa
na pritisok normalni na smolknuvaweto vo elementot na razgleduvanoto nivo.
Po~etna jakost na smolknuvawe pri nulto napregawe na pritisok fvko se
opredeluva vo sklad so EN 1052-3 so ispituvawe na taka nare~eni triptih probni
tela (Slika 2.6). Na~inot na potpirawe na probnite tela i nanesuvawe na
tovarot treba da obezbedi pojava samo na napregawa na smolknuvawe vo
kontaktinite povr[ini pome\u blokovite i malterot.
Slika 2.6 Opredeluvawe na po~etna jakost na smolknuvawe (EN 1052-3)
Tabela 2.6 Tipi~ni vrednosti na po~etna jakost na smolknuvawe pri nulto

napregawe na pritisok fvko i grani~nata vrednost na smolknuvawe fvk za malter za
op[ta namena(EVROKOD 6)
Grupa Malter fvko grani~na fvk
(MPa) (MPa)
1- glina M10-M20 0.3 1.7
M2.5-M9 0.2 1.5
1- drugi M10-M20 0.2 1.7
M2.5-M9 0.15 1.5
2a- glina M10-M20 0.3 1.4
M2.5-M9 0.2 1.2
2a- drugi M10-M20 0.2 1.4
2b- glina
M2.5-M9 0.15 1.2
Potrebno e da se ispitaat minimum pet triptiha. Najmala prifatliva vrednost

na jakosta na smolknuvawe pri nulto napregawe na pritisok e 0.03MPa.
Karakteristi~na vrednost na jakosta na smolknuvawe na nearmirana yidarija
potoa se presmetuva so slednata ravenka:
f vk = f vko + 0.4 d (2.2)
kade d e proektno napregawe na pritisok normalno na smolknuvaweto. kako i da

e, ovaa vrednost ne bi trebalo da e pomala od 0.0065 fb ([to ne e pomalku od fvko),
ili pomalku od grani~nata vrednost propi[ana vo EVROKOD 6 vo zavisnost od
grupata na blokovite i markata na malterot. Vo Tabela 2.6, dadeni se tipi~ni
vrednosti za yidarija izyidana so blokovi i malteri prepora~ani za yidawe vo
seizmi~ki aktivni podra~ja.
2.2.3. Jakost na zategawe

Ne postojat standardni postapki za eksperimentalno ispituvawe na jakosta na
smoklnuvawe fv ili jakosta na zategawe ft na yidarijata. Bilo cikli~no ili
monotono smolknuvawe ili ednostaveno ispituvawe na dijagonalen pritisok
moè da se primenuva za opredeluvawe na vrednostite i na fv i na ft . So analiza na
korelacijata na rezultatite dobieni od razli~ni tipovi na ispituvawa,
razlikite se nezna~itelni. Nezavisno od toa dali se analiziraat rezulatite za fv
ili ft , vlijanieto na napregawata na pritisok vo yidiniot panel se zema predvid.
Vo Tabela 2.7 dadeni se tipi~nite eksperimentalno dobieni vrednosti na
karakteristi~nata jakost na zategawe ftk vo korelacija so po~etna jakost na
smolknuvawe pri nulto napregawe na pritisok fvko spored EVROKOD 6.
Tabela 2.7 Korelacija na eksperimentalno dobienite vrednosti na jakosta na

zategawe ftk i po~etna jakost na smolknuvawe fvko na yidarijata
Blokovi Malter Jakost (MPa)
Grupa
(MPa) (MPa) ftk fvko
10 1- glina 0.5 0.04 0.10
15 1- glina 2.5 0.18 0.20
7.5 2a- glina 2.0 0.30 0.10
15 2a- glina 2.5 0.12 0.20
15 2a- glina 5.0 0.18 0.20
7.5 2a- drugi 5.0 0.27 0.15
7.5 2a- drugi 5.0 0.27 0.15
7.5 2b- glina 3 0.10 0.20
Ako ravenkata (2.2) koja ja definira jakosta na smolknuvawe se smeta za ravenka

na statisti~ka regresija so koja na drug na~in se pretstavuvaat eksperimentalno
dobienite vrednosti ke se vidi deka nema golema statisti~ka razlika vo dvata
na~ina na pretstavuvawe na rezultatite, Slika 2.7.
Slika 2.7 Korelacija pome\u eksperimentite i teorija na otpornost.
So sporeduvawe na golem broj na eksperimentalni rezultati, odnosot pome\u

jakosta na zategawe i pritisok za bilo koj vid yidarija varira pome\u (sporedi
Tabela 2.5 i 2.7):
0.03 f k f tk 0.09 f k (2.3)
[to ovozmoùva procena na vrednostite na jakosta na zategawe, dokolku
vrednostite na karakteristi~nata jakost na pritisok za daden tip na yidarija e
dostapna.
2.2.4. Jakost na svitkuvawe

Ako se verificira otpornosta na yid od yidarija na tovari nadvor od negovata
ramnina, jakosta na svitkuvawe, t.e. jakosta na yidarijata pri ~isto svitkuvawe e
nose~kiot parametar. Kako i da e, spored specifikaciite dadeni vo EVROKOD 6,
vrednostite na fx1 treba da se zemat deka se nula, t.e. voop[to netreba da se
vklu~i nosivosta na nearmirana yidarija pri proektirawe na otpornosta na
zemjotres. Vo zavisnost od pravecot na ramninata na lom razlikuvame, jakosta na
svitkuvawe paralelna na spojnicite fx1, ili jakosta na svitkuvawe normalna na
spojnicite fx2 (Slika 2.8).
Slika 2.8 Definirawe na ramninite na lom za opredeluvawe na jaksotite na

svitkuvawe fx1 i fx2 (EVROKOD 6)
Vrz osnova na eksperimentalni ispituvawa na pritisok, isto taka moè da se

oceni i modulot na elasti~nost na yidarijata. Modulot na elasti~nost E
definiran e kako sekanten modul vo uslovi na tovarewe so postojani tovari, t.e.
1/3 od maksimalniot vertikalen tovar. Se presmetuva na baza na srednata
vrednost na dilatacijata izmerena na toa nivo na vertikalniot tovar (Slika 2.9)
Slika 2.9 Tipi~na zavisnot napregawa-dilatacii pri eksperimentalno

ispituvawe na yidarijata na pritisok , Tomazevic, Zarnic (1984)
Vrz baza na eksperimentalno dobienite vrednosti, vo EVROKOD 6 se predlaga

idealizirana zavisnost napregawa-dilatacii za potrebite na proektiraweto na
yidarijata vo uslovi na svitkuvawe i pritisok (Slika 2.10).
Slika 2.10 Idealizirana zavisnost napregawa-dilatacii za potrebite na

proektiraweto na yidarijata vo uslovi na svitkuvawe i pritisok (EVROKOD 6)
Pri nedostatok na eksperimenatlno dobieni vrednosti na modulot na

elasti~nost E, negovata vrednost za potrebite na stati~ka i dinami~ka analiza
moè da se proceni so slednata zavisnost:
E = 1000 f k (2.4)
Kako [to e slu~aj so jakosta na pritisok, vrednostite na modulot na elasti~nost
E, opredeleni so ravenkata 2.4 ponekoga[ se daleku od izmerenite. Kako [to
moè da se vidi so sporeduvawe na vrednostite vo Tabelite 2.5 i 2.8, realnite
vrednosti na modulot na elasti~nost se dviàt vo slednite granici:
200 f k E 2000 f k (2.4a)
Vo EVROKOD 6 e poso~eno deka za modulot na lizgawe moè da se pretpostavi
deka ima vrednost 40% od modulot na elasti~nost, E. Me\utoa eksperimentalno
dobienite vrednosti poso~uvaat deka realnite vrednosti na modulot na lizgawe
se mnogu poniski od predloènite vo EVROKOD 6. Vo Tabela 2.8 dadena e
korelaciijata pome\u eksperimentalnite e presmetanite vrednosti na modulite.
Tabela 2.8 Korelacija pome\u eksperimentalnite i procenetite vrednosti na
modulite na elasti~nost E i lizgawe G, Tomazevic (1999)
Blokovi Malter E(MPa) G(MPa)
Grupa
(MPa) (MPa) Eksper. rav.(2.4) Eksper. 40% E
10 1- glina 0.5 250 2000 40 800
15 1- glina 2.5 800 2500 200 1000
7.5 2a- glina 2.0 4500 5000 500 2000
15 2a- glina 2.5 5000 2500 300 1000
15 2a- glina 5.0 5000 3000 300 1200
7.5 2a- drugi 5.0 5000 3500 500 1400
7.5 2a- drugi 5.0 6000 4000 600 2400
7.5 2b- glina 2.5 1800 4500 270 1800
O~igledno e deka vrednostite na modulot na lizgawe G variraat od 6% do 25% od

modulot na elasti~nost E. Vo nieden slu~aj taa vrednost ne ja dostignuva
vrednosta od 40% od E, kako [to e propi[ano vo EVROKOD 6. Dokolku vrednosta
na modulot na lizgawe se izrazuva preku jakosta na zategawe, se dobiva slednata
korelacija:
1000 f tk G 2700 f tk (2.5)
pri [to najgolemiot broj od podatocite se blisku do G = 2000 f tk .

Od site pogore izneseni podatoci proizleguva konstatacijata deka te[ko e da se
najdat sigurni zavisnosti na mehani~kite karakteristiki na yidarijata od
karakteristikite na konstitutivnite materijali. Tokmu zatoa neophodno e da se
potencira potrebata od eksperimentalni ispituvawa sekoga[ koga toa e
vozmo`no.
Tipovi konstruktivni sitemi 29
3. TIPOVI KONSTRUKTIVNI SISTEMI

Yidanite konstrukcii se konstrukcii vo oblik na kutija, sostaveni od
vertikalni elementi, yidovi, i horizontalni konstruktivni elementi,
me\ukatni konstrukcii, me\usebno povrzani. Na nivo na me\ukatnite
konstrukcii yidovite se povrzuvaat so horizontalni elementi, naj~esto
armiranobetonski serklaì (povrzni gredi). Pod dejstvo na horizontalni tovari
(zemjotresi) me\ukatnite konstrukcii treba da se odnesuvaat kako absolutno
kruti vo svojata ramnina, so [to se obezbeduva raspredelba na horizontalnite
sili na yidovite spored nivnata krutost.
Vo sklad so EVROKOD 6, naprevena e slednata klasifikacija na konstruktivni
(nosivi) yidovi;
Ednosloen yid, bez [uplini i bez vertitikalna spojnica kontinuirana po
celata visina.
Dvosloen yid, sostaven od dva paralelni sloja so popre~na vrska pome\u
niv, koja [to ne nadminuva 25mm i e kompletno popolneta so malter.
Yid so [uplina, se sostoi od dva paralelni ednoslojni yida, povrzani so
yidni vrski ili armatura, pri toa samo edniot ili i dvata ednoslojni yida
se nosivi. Prostorot pome\u dvata sloja se ostava prazen ili se
ispolnuva, ili delumno se ispolnuva so nenosiv, termoizolacionen
materijal.
Yid so injektirana [uplina (sendvi~), toa e yid so dva paralelni
ednoslojni yida, razdvoeni najmalku 50mm, cvrsto povrzani so yidni
vrski i armatura na spojnicite i so [uplina ispolneta so beton so cel da
se obezbedi kompaktno odnesuvawe pod dejstvo na vertikalni i
horizontalni tovari.
Na Slika 3.1 dadeni se grafi~ki prikazi na pogore opi[anite tipovi nosivi
yidovi.
Vo razli~ni zemji se primenuvaat razli~ni vidovi na yidarija, tradicionalni
ili proektirani spored sovremenite standardi. Razli~nite tipovi yidarija
razli~no se odnesuvaat pod dejstvo na zemjotres. Taka tradicionalnata
nearmirana yidarija poznato e deka e krt materijal, dodeka vramenata i
armiranata yidarija imaat zna~itelno podobreni nosivost i duktilnost.
Slika 3.1 Popre~en presek na a) ednosloen yid, b) dvosloen yid, c) yid so [uplina
3.1. NEARMIRANA YIDARIJA

Nearmirana yidarija se sostoi samo od blokovi za yidawe i malter. Vo EVROKOD
6 precizirani se pravilata za yidawe na ovie yidovi vo sklad so najdobrite
iskustva na tradicionalnite yidari:
Koga e potrebno, blokovite za yidawe treba da se potopat vo voda pred
yidawe so cel da se spre~i gasewe na malterot, osobeno cementot.
Blokovite treba naizmeni~no da se preklopuvaat za da se obezbedi
odnesuvawe na yidot kako monoliten konstruktiven element. Za da se
obezbedi soodvetno povrzuvawe, blokovite treba da se poklopuvaat vo
dolìna najmalku 0.4 od visinata na blokot ili 40mm, koja od dvete
vrednosti e pogolema (Slika 3.2 i Slika 3.3). Na ]o[ovite i vkstuvawata
na yidovite, preklopot ne smee da e pomal od debelinata na blokovite.
Blokovite treba da se se~at za da se obezbedi baranoto preklopuvawe.
Vertikalno povrzuvawe ne e dozvoleno vo regioni so seizmi~ki rizik
Dokolku se koristi malter za univerzalna upotreba, debelinata
spojnicite od malter ne smee da se pomali od 8mm i ne pogolemi od 15mm.
Vertikalnite spojnici treba da se dobro popolneti so malter.
Slika 3.2 Pravila za yidawe so blokovi od Grupa 1 (EVROKOD 6)

Slika 3.3 Pravila za yidawe so blokovi od Grupa 2a i 2b (EVROKOD 6)

Iako preporakite EVROKOD 6 za minimalna debelina na nosivite yidovi e samo
100mm, EVROKOD 8 precizira deka vo seizmi~ki aktivni zoni debelinata na
yidovite od nearmirana yidarija ne smee da e pomala od 400mm vo slu~aj na
priroden kamen, 300mm vo slu~aj na obraboten kamen i 240mm vo slu~aj na
vramena i armirana yidarija. No ovie vrednosti moàt da se koristat i za yidovi
od blokovi od drug materijal a ne samo kamen. Sepak vo pove]e zemji se smeta deka
debelina od 190mm e minimalna debelina na nosiv yid vo seizmi~ki aktivni
regioni.
Od aspekt na obezbeduvawe na stabilnosta na konstruktivnite yidovi odnosot na
efektivnata visina i debelinata na yidot ne treba da pogolem od 9 vo slu~aj na
priroden kamen, 12 vo slu~aj na obraboten kamen i 15 za drugi vidovi blokovi.
Isto taka dolìnata na konstruktiven yid treba da e najmalku polovina od
pogolemata visina na sosednite otvori za slu~aj na priroden i obraboten kamen,
i edna tretina vo slu~aj na vramena yidarija.
Po pravilo za yidawe na site konstruktivni yidovi od eden kat treba da se
koristat ist tip na blokovi i malter. Popre~nite yidovi treba da se yidaat
istovremeno so nosivite. Isto taka se prepora~uva debelinata na poedini yidovi
da bide konstantna po celata visina na objektot.
3.2. VRAMENA YIDARIJA

Vramenata yidarija e sistem kaj koj konstruktivnite yidovi od site ~etiri strani
se vrameni so horizontalni i vertikalni elementi od armiran beton ili
armirana yidarija. Ovie horizontalni i vertikalni elementi ne e predvideno da
nosat nitu vertikalni nitu horizontalni tovari i zatoa ne se ni dimenzioniraat
da se odnesuvaat kako nosivi ramki (Slika 3.4).
Vo slu~aj na armiranobetonski ramki so ispolna od yidarija, stolbovite i
gredite koi gi so~inuvaat ramkite se dimenzionirani da gi nosat vertikalnite i
horizontalnite tovari vklu~uvaj]i gi i seizmi~kite, dodeka zidarijata se
koristi kako ispolna t.e. nekonstruktiven element i zatoa se izveduva posle
izveduvaweto na ramkite. Za razlika od toa, vo slu~aj na vramena yidarija
yidovite se tie koi se dimenzionirani da gi nosat vertikalnite i horizontalnite
tovari, pa zatoa prvo tie se izveduvaat a duri potoa se izveduvaat me\ukatnite

konstrukcii, kako i povrznite gredi i stolbovi koi sluàt da ja vramat
yidarijata a ne da nosat tovari.
Slika 3.4 Yidarija vramena so horizontalni i vertikalni elementi od

a) armirana yidarija i b) armiran beton
Ekspeimentalnite istraùvawa kako i iskustvoto od slu~eni zemjotresi

pokaùvaat deka vramuvaweto na yidarijata so povrzni gredi i stolbovi
doprinesuva za:
Podobruvawe na vrskite pome\u konstruktivnite yidovi
Podobruvawe na stabilnosta na vitkite konstruktivni yidovi
Podobruvawe na jakosta i duktilnosta na yidanite konstrukcii
Namaluvawe na rizikot od rasturawe na yidnite paneli o[teteni od
zemjotres
Slika 3.5 Tipi~na polo`ba na povrzni stolbovi

So cel da se obezbedi integriarano odnesuvawe na yidanite konstrukcii, se
prepora~uva postavuvawe na vertikalni elementi za vramuvawe (povrzni
stolbovi) na site ]o[ovi na objektot kako i na site vkrstuvawa na yidovite. Isto
taka spored EVROKOD 8 tie treba da se postavuvaat od dvete starni na otvori so

povr[ina pogolema od 1.5 m2, [to pretstavuva prili~no strog kriterium,
iskustvoto pokaùva deka toj kriterium moè da e 2.5 m2. Povrzni stolbovi treba
da se postavuvaat na slobodnite kraevi na site konstruktivni yidovi. Koga
stanuva zbor pak za povrzni gredi rastojanieto ne treba da e pogolemo od 4.0m.
(Slika 3.5).
Ednata dimenzija od popre~niot presek na povrznite stolbovi voobi~aeno e
ednakva na debelinata na yidot, no ne pomala od 150mm. Taa moè da bide i pomala
od debelinata na yidot dokolku e potrebno da se smesti nadvore[en sloj na
termoizolacija. Minimalna dimenzija vo pravec na yidot treba da 150mm. Ne smee
da se koristi beton so poniska marka od C15.
Spored EVROKOD 6 minimalna potrebna armatura e 200mm2, [to odgovara na 4
pra~ki glatka armatura (granica na te~ewe 240MPa) so dijametar 8. Iako
EVROKOD 8 prepora~uva potrebna armatura od 240mm2, podobro e povzrnite
stolbovi na ]o[ovite i vkrstuvawata na yidovite da se armiraat so 4 pra~ki
glatka armatura (granica na te~ewe 240MPa) so dijametar 10 [to odgovara na
314mm2. Se prepora~uva upotrba na uzengii od glatka armatura so dijametar 6 na
rastojanie od 200mm.
Spored EVROKOD 6 se prepora~uva povrznite gredi i stolbovi, bilo da se od
armiran beton ili armirana yidarija, da ne se zemaat predvid pri proektiraweto
na konstrukciite od vramena yidarija vo seizmi~ki aktivni regioni. Ova e
rezultat pred se na nedovolniot broj na eksperimentalni istraùvawa koi bi
ovozmoìle podobar uvid vo mahanizmite na lom i distribucijata na silite vo
povrznite elementi. Tokmu zatoa dimenzioniraweto na ovie elementi se vr[i
spored empiriski podatoci. Vo Tabela 3.1 dadeni se preporaki za usvojuvawe na
soodvetna armatura (povr[ina, broj na pra~ki od glatka armatura. granica na
te~ewe 240MPa) za povrzni stolbovi, vo zavisnost na katnosta na objektot i
seizmi~nosta na lokacijata.
Tabela 3.1 Usvojuvawe na armatura za povrzni stolbovi, (1984)

Katovi Seizmi~nost Seizmi~nost Seizmi~nost
ag< 0.1g 0.1g < ag< 0.2g 0.2g < ag< 0.4g
2 1-2 4 8 4 10 4 12
4 1-2 4 8 4 10 4 12
4 2-4 4 8 4 10 4 12
6 1-2 4 10 4 12 4 12
6 3-4 4 8 4 10 4 12
6 5-6 4 8 4 10 4 12
So cel da se obezbedi integralno odnesuvawe na sistemot za vramuvawe na

yidovite, neophodno e da se posveti soodvetno vnimanie na ankeruvawe na
armaturata od povrznite gredi i stolbovi. Spored EVROKOD 8 se prepora~uva
preklopuvawe vo iznos najmalku [est dijametri na pra~kite. Kako dopolnuvawe
neophodno e da se izvr[i povrzuvawe na yidovite so povrznite stolbovi so
armaturni pra~ki ne pomali od 6 na rastojanie od 60cm, soodvetno armirani vo
spojnicite od malter.
3.3. ARMIRANA YIDARIJA

Armirana yidarija e konstruktiven sistem kaj koj ~eli~na armatura vo oblik na
armaturni pra~ki ili mreì e poloèna vo malter ili smestena vo [uplinite na
blokovite i poplneti so beton ili injektivna masa. So armirawe na yidarijata so
~eli~na armatura, otpornosta na seizmi~ki dejstava i disipirawe na energija
zna~itelno se podobruva. Za da se postigne toa neophodno e armaturata da bide
pravilno vgradena so cel da se obezbedi monolitno odnesuvawe pod dejstvo na
vertikalnite i horizontalnite tovari.
Postojat pove]e na~ini na koj armaturata moè da se primeni vo yidovite od
armirana yidarija, no sepak preovladuvaat slednite tri tipa:
Armirani yidovi od [uplivi blokovi
Armirani yidovi so [uplini ispolneti so beton
Armirani yidovi so armatura smestena vo [licevi
Slika 3.6 Armirana yidarija od [uplivi blokovi(EVROKOD 6)

Armiranite yidovi so [uplivi blokovi ja pretstavuva osnovnata forma na
armiranata yidarija (Slika 3.6). Specialno oblikuvani blokovi so vertikalni
otvori vo koi se smetuva armaturata i ispolnuva so beton ili smesa za
injektirawe, so ili bez `lebovi za smestuvawe na horizontalnata armatura, se
primenuvaat za yidawe na ovoj tip yidarija. Pred da po~nat da se redat blokovite
se postavuva vertikalnata armatura, potoa nad malterot se postavuva eden sloj na
blokovi, nad niv se postavuva horizontalnata armatura vo namenski `lebovi ili
na malterot. {uplinite vo koi se postaveni vertikalni pra~ki popolneti se so
beton ili smesa za injektirawe, isto taka kako [to napreduva yidaweto na yidot i
`lebovite vo koi se smestuva horizontalna armatura se poplnuvaat so smesa za
injektirawe ili malter. So cel da se podobri otpornosta, a vo zavisnost od
oblikot na blokovite, site [uplini vo [uplivite blokovi se injektiraat ili se
popolnuvaat so beton za ispolna.
Armirani yidovi so [uplini ispolneti so beton se razlikuvaat spored
tehnologijata na yidawe, konstruktivnite karakteristiki i odnesuvaweto. Kako
[to moè da se vidi od Slika 3.7, Ovoj yid se sostoi od dva vertikalni sloja od
blokovi, oddvoeni so [uplina vo koja se smestuva vertikalna i horizontalna
armatura popolneta so beton za ispolna ili smesa za integrirawe. Dvata
vertikalni sloja od ovoj tip na yidovi se povrzuvaat so vrski koi treba da se
dimenzionirani da nosat horizontalni tovari, vklu~uvaj]i gi i seizmi~kite. Vo
seizmi~kite regioni se prepora~uva primena najmalku edna uzengija 6 ili
soodvetni vrski na sekoi 0.25m2 od povr[ina na yidot.
Slika 3.7 Armirani yidovi so [uplini ispolneti so beton(EVROKOD 6)
Debelinata na vertikalnite yidni sloevi voobi~aeno iznesuva 100mm (debelina

na blokovite) dodeka [irinata na [uplinata e 60-100mm. Blokovite treba da se
redat vo obi~na vrska, vertikalna vrska ne e dozvolena vo regioni so seizmi~ki
rizik. Smesata za ispolna moè da se injektira paraleleno so napreduvawe na
rabotite ili odkako ]e se izyida do visina na celiot kat. Vo prviot slu~aj prvo se
postavuva vertikalnata armatura, potoa se postavuvaat horizontalnata armatura
vo vrskite i se injektiraat kako [to napreduva yidaweto. Vo vtoriot slu~aj prvo
se postavuva vertkalnata i horizontalnata armatura, potoa se yidaat dvata sloja i
se povrzuvaat so soodvetni vrski. Ovie vrski treba da se postavuvaat na
leì[nata spojnica po ista vertikala za da se spre~at vibraciite pri
injektiraweto. Otkako e izyidana celata visina na katot [uplinata se ispolnuva
so betonska smesa. Pred injektiraweto ostatoci od malter treba da se is~istat od
armaturata i nosivite povr[ini.
Slika 3.8 Armirani yidovi so so armatura smestena vo [licevi (EVROKOD 6)
Ponekoga[ vertikalnata armatura se smestuva vo [licevi dobieni so poseben

vid na na~in na yidawe na blokovite (Slika 3.8). Isto kako vo slu~aj na armirani
yidovi so [uplivi blokovi, vertikalnata armatura se postavuva pred yidaweto na
yidot. Vo zavisnost od primnetite blokovi horizontalnata armatura se postavuva
vo leì[nata spojnica na vertikalno rastojanie ne pogolemo od 600mm.
{licevite so vertikalna armatura se ispolnuvaat so beton za ispolna ili
malter naporedno so napreduvawe na yidot.
Armaturata primeneta za armirawe na yidarijata treba da e otporna na korozija

ili soodvetno za[titena od korozija vo zavisnost od okolnite uslovi. Ako se
primenuva armatura od obi~niot karbonski ~elik smestena vo [uplina koja se
injektira, [ipkite treba da se za[titeni so betonski sloj vo debelina od
minimum 20mm vo slu~aj na suva sredina, 25mm vo vla`na sredina i 40mm vo
hemiski agresivna sredina. Za horizontalna armatura smestena vo malterot na
leì[nata spojnica potreben e sloj od 15mm od armaturata do liceto na blokot.
Kako [to e specificirano vo EVROKOD 8 , horizontalna armatura treba da se
postavuva vo leì[nata spojnica ili vo soodvetni `lebovi od blokovite na
vertikalno rastojan ne pogolemo od 600mm i so minimalen procent na armirawe
da ne pomal od 0.05% od povr[inata na popre~niot presek. Me\uto treba da se
ima na um deka visokiot procent na horizontalna armatura vodi do lom na
pritisok na blokovite pred pojava na plasti~nost vo armaturata [to treba da se
izbegnuva. {ipki so minimum dijametar 4 treba da gi obvitkuvaat vertikalnite
pra~ki na karevite od yidovite kaj otvorite.
Spored EVROKOD 8, vertkalna armatura so presek ne pomal od 400mm2 treba da
se postavi na dvata slobodni karaja od sekoj yid, kaj sekoe vkrstuvawe na yidovite
ili najmalku na sekoi 4m od dolìnata na yidovite.
Armaturnite pra~ki treba da imaat dovolna dolìna na ankeruvawe taka [to
vnatre[nite sili moà da se prenesat na malterot ili ispolnata od beton, t.e. na
blokovite. Ankeruvaweto moè da se postigne so pravo ili svitkano ankeruvawe,
ankeruvawe so kuki ili jamki (Slika 3.9). Pravoto ili svitkano ankeruvawe ne e
dozvoleno za obi~en ~elik so dijametar pogolem od 8. Svitkano ankeruvawe,
ankeruvawe so kuki ili jamki ne e dozvoleno za ankeruvawe na pritisnata
armatura.
Slika 3.9 Tipi~ni detali na ankeruvawe na armaturata (EVROKOD 6)

Spored EVROKOD 6) pravata dolìna na ankeruvawe lb zavisi od dijametarot na

armaturnite pra~ki. Ovaa dolìna treba da se presmeta pod pretpostavka deka
napregaweto na izvlekuvawe po dolìnata na pra~kata e konstantno:
f yk M
lb = (3.1)
4 s f bok
kade:
- efektiven dijametar na armaturnata pra~ka
fyk - karakteristi~na jakost na armaturata
fbok - karakteristi~na jakost na izvlekuvawe na armaturata
s , M - parcijalni faktori na sigurnost
Dolìnata na ankeruvawe za svitkuvawata, kukite i jamkite moè da se namali do

30%, dokolku armaturnite pra~ki se zategnati. Vo slu~aj da se upotrebi armatura
pove]e otkolku [to e opredeleno so dimenzioniraweto, dolìnata na
ankeruvawe moè soodvetno da se namali, vnimavaj]i pri toa;
9 dolìnata na ankeruvawe na zategnatite pra~ki da ne e pomala od
pogolemata od slednite vrednosti: 0.3lb, 10 ili 100mm
9 dolìnata na ankeruvawe na pritisnatite pra~ki da ne e pomala od
pogolemata od slednite vrednosti: 0.6lb, 10 ili 100mm
Dolìnata na naddavawe isto taka se opredeluva so primena na ravenkata (3.1).
Vo presmetkite se zema pomalata od vrednost od presmetanite za dvete pra~ki.
Dolìnata na naddavawe na dve pra~ki treba da e:
9 lb i za zategnati i za pritisnati pra~ki, vo slu~aj pomalku od 30% od
pra~kite da se naddavaat, i vo slu~aj koga popre~noto rastojanie na
pra~kite koi se naddavaat ne e pomalo od 10 , a za[titniot sloj od beton
ili malter ne e pomal od 5 ,
9 1.4lb za zategnati pra~ki, vo slu~aj pove]e od 30% od pra~kite da se
naddavaat ili vo slu~aj koga popre~noto rastojanie na pra~kite koi se
naddavaat e pomalo od 10 ili za[titniot sloj od beton ili malter e
pomal od 5 ,
9 2lb za zategnati pra~ki, vo slu~aj koga pove]e od 30% od pra~kite se
naddavaat i isto vremeno popre~noto rastojanie na pra~kite koi se
naddavaat e pomalo od 10 ili za[titniot sloj od beton ili malter e
pomal od 5 ,
Sepak preporakite od kodovite za iznosot i rasporedot na armaturata vo
armirana yidarija od [uplivi blokovi, treba vnimatelno da se primenuvaat.
Eksperimentalnite istraùvawa poso~uvaat deka efikasnosta na vertikalnata i
horizontalnata armatura mnogu zavisi od kvalitetot na blokovite i malterot,
kako i od na~inot na koj armaturata e ankeruvana na kraevite. Jasno e deka
minimalnite i maksimalnite vrednosti na armaturata vo armirana yidarija od
[uplivi blokovi se vo tesna vrska so kvalitetot na yidarijata.
Osnovni principi za proektirawe yidani konstrukcii 39
4. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI

KONSTRUKCII
Edna od osnovnite prednosti na yidanite konstrukcii e mo`nosta istite
elementi da imaat pove]enamenska funkcija, taka yidarijata moè istovremeno
da se koristi kako nosiv element, za pregraduvawe, termi~ka i zvu~na izolacija
kako i za[tita od poàr. Kako materijal e relativno evtin, no istovremeno
traen i povolen za obezbeduvawe na estetski efekt na fasadnite povr[ini.
Yidanite konstrukcii se fleksibilni vo odnos raspored na nosivite elementite
vo osnova i moàt da bidat gradeni bez golemi finansiski vloùvawa.
Vo prvata polovina na dvaesetiot vek, pove]e katnite yidani konstrukcii vo
golema mera bile zameneti so ~eli~ni i armiranobetonski ramkovni
konstrukcii iako istite mnogu ~esto se gradat so ispolna od yidarija. Edena od
serioznite pri~ini za ova bil i faktot deka do pred 1950 godina yidanite
konstrukcii bile dimenzionirani isklu~ivo spored empiriski pravila, toa
vodelo do proektirawe na debeli yidovi, [to zna~elo nepotrebna zaguba na
prostor, materijal no i vreme za gradewe. Situacijata se promenila koga vo
pogolem broj zemji posle 1950 godina doneseni se pravilnici za proektirawe i
dimenzionirawe na nosivite elementi od yidanite konstrukcii, koi
ovozmoùvale poracionalno dimenzionirawe na potrebnata debelina na
nosivite yidovi i mehani~kite karakteristiki na metrijalite. Pravilnicite za
dimenzionirawe na yidanite konstrukcii bile doneseni vrz baza na nau~ni
istraùvawa no i prakti~ni iskustva. Seto ova rezultiralo vo zgolemuvawe kako
na obemot na gradewe na ovoj tip konstrukcii i pogolema hrabrost na
proektantite koi proektiraat yidani konstrukcii i do 30 kata.
4.1. OSNOVNI PRINCIPI

Kako yidani konstrukcii najpolno e da se izveduvaat objektite kaj koi osovata e
podelena na relativno golem broj prostorii so mali ili sredni dimenzii, pri
[to rasporedot e ist po cela visina na objektot. Vakvata dispozicina na objektot
ovozmoùva primena na nosivi yidovi koi se protegaat po celata visina na
objektot i vo koi poradi malite rasponi na me\ukatnite konstrukcii nema
golema koncentracija na vertikalni tovari. Objekti koi gi imaat ovie
karakteristiki se stanbeni zgradi, hoteli, studentski domovi i sli~ni
rezidencionalni objekti.
Slika 4.1 Tipi~en raspored na yidovi vo yidani konstrukcii

Oblikot i rasporedot na yidovite vo odreden objekt proizleguva od

funkcionalnite potrebi i okolnite uslovi i iziskuva sorabotka na arhitektite
i grade`nite inèneri vklu~eni vo proektiraweto. Izbranoto re[enie naj~esto
ne e kriti~no od konstruktivna gledna to~ka dokolku se obezbedi odreden
procent na nosivi yidovi i vo glavniot pravec na objektot so cel da se obezbedi
ramnomerna nosivost na horizontalni tovari vo dvata osnovni pravca. Pri
proektiraweto treba da se izbegnuva seriozna nesimetrija koja doveduva do
pojava na torzioni efekti koi e te[ko precizno da se opredelat, a istite
predizviluvaat nepovolna raspredelba na napregawata.
Skali`niot prostor kako i otvorite za smestuvawe na liftovi i instalacii
igraat va`na uloga vo opredeluvaweto na rasporedot na yidovite i ~estopati se
od primarno zna~ewe vo obezbeduvaweto na popre~nata krutost.
Poradi golemata raznovidnost na raspored na nosivite yidovi vo yidanite
konstrukcii te[ko e da se napravi precizna definicija na razli~ni tipovi,
sepak edna gruba klasifikacija moè da se napravi na sledniot na~in:
Keliest sistem
Prosti ili dvojni popre~ni sistemi
Kompleksni sistemi
Keliesti sistemi se sistemi vo koi i nadvore[nite i vnatre[nite yidovi se

nosivi i kaj koi ovie ovie yidovi imaat oblik na ]elii vo osnova. Na Slika 4.1a)
prikaàn e primer na takov konstruktiven sistem.
Vtoriot tip na konstruktivni sistemi vklu~uvaat ednostavni popre~ni yidovi,
vo koi glavnite nosivi yidovi se normalni na podol`niot pravec na objektot.
Me\ukatnite konstrukcii se potpiraat na glavnite pore~ni yidovi, dodeka
podol`nata stabilnost se postignuva so yidovite od hodnicite, kako [to e
prikaàno na Na Slika 4.1b). Vakov konstruktiven sistem e pogoden za hoteli
kade ima golem broj na ednakvi prostorii. Fasadnite yidovi moàt da bidat
oblogi od nenosiva yidarija ili od drug materijal.
Zasluùva da se poso~i deka pri primena na konstruktivn sistem so popre~ni
yidovi ograni~ena e [irinata na objektot, [to moè da e problem ako e potrebno
podobro prirodno osvetluvawe na sobite. Vo slu~aj koga e potreben pogolem
vnatre[en prostor (skali, instalacii i dr.) se primenuva ne[to pokomlikuvan
sistem na porepre~ni yidovi koi se paralelni na dvata glavni pravca na objektot,
Slika 4.1c).
Site vidovi na hibridni re[enija dobieni kako kombinacija na keliesti i
popre~ni sistemi se vozmo`ni i spa\aat vo tretiot tip, kompleksni sistemi,
tipi~en primer daden na Slika 4.1d).
Poslednite godini posebno vnimanie e posveteno na obezbeduvawe na otpornosta
na abnormalni tovari. Imeno se slu~uva duri poedinite nosivi elementi i da se
dobro dimenzionirani da gi prifatat voobi~aenite tovari, vo slu~aj na
izvonredni tovari kako [to se udar na vozilo ili eksplozija na gas,
konstrukcijata kako celina doìvuva golemi o[tetuvawa. Nevozmo`no e to~no
da se opredelat tovarite od ovoj vid kako i merkite koi treba da se prezemat za da
se spre~i kolaps na konstrukcijata od nivno dejstvo.
Slika 4.2 Otpornost na prostite pore~ni sistemi na [teti na incidentni tovari

Pri toa rasporedot na nosivite yidovi vo osnova e edna od osnovnite merki za

obezbeduvawe na otpornosta na pogore poso~eniot tip na tovari. Ova e moè da se
vidi na objektot daden na Slika 4.2a), ovoj objekt se sotoi samo od plo~i i
popre~ni yidovi taka [to e o~igledna negovata osetlivos na popre~ni tovari vo
pravec na podol`niot pravec. Ovaa slabost moè da se popravi so vmetnuvawe na
skali ili lift kako [to e prikaàno na Slika 1.2(b), sepak ovaa konstrukcija i
ponatamu e ~uvstvitelna osobeno ako dojde do udar na vozilo vo fasadnite yidovi
vo podolèn pravec, taka [to kolaps na ovoie yidovi od prviot kat bi dovelo do
golemi o[tetuvawa na celata konstrukcija.
Za razlika od toa objekt so raspored na nosivite yidovi kako na Slika4.2c) ima
zna~itelno pogolema otpornost na razli~ni tipovi izvonredni tovari, poradi
pogolemata otpornost na popre~ni tovari. Kolaps na bilo koj yid ne bi
predizvikal kolaps na celata konstrukcii.
Sepak otpornosta na konstrukciite ne zavisi samo od rasporedot na nosivite
yidovi tuku mnogu zavisi i od tipot na me\ukatnata konstrukcija kako i vrskata
pome\u vertikalnite i horizontalnite elementi. Taka objekt so me\ukatna
konstrukcija od prefabrikuvani elementi ]e ima pomala otpornost na popre~ni
tovari od objekt so monolitna me\ukatna konstrukcija. Isto taka, vrskata na
me\ukatna konstrukcija so yidovite vlijae na otpornosta na relativni
pomestuvawa predizvikani od popu[tawe na potporite ili temperaturni
promeni.
Pogore dadenite konstatacii se odnesuvaat kako na pove]ekatni yidani
konstrukcii taka i na poniski objekti.
4.2. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE NA SEIZMI^KI

OTPORNI KONSTRUKCII
Zemaj]i go predvid visokiot seizmi~ki rizik vo pogolemiot del od na[ata zemja
kako i osetlivosta na yidanite konstrukcii na dejstvo od zemjotres osnovnite
principi za proektirawe na seizmi~ki otporni yidani konstrukcii zasluùvaat
posebno vnimanie.
Dosega[nite iskustva od zemjotres poso~uvaat zna~itelno vlijanie na
konfiguracijata na konstrukcijata i rasporedot na nosivite yidovi na odgovorot
na yidanite konstrukcii na seizmi~ko dejstvo. Od tie iskustva kako i od
eksperimentalni i analiti~ki istraùvawa proizleguvaat slednite preporaki
pri proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii:
Ednostavni i pravilni (simetri~ni) od konstruktiven aspekt
Stati~ki neopredeleni
Kruti me\ukatni konstrukcii
Soodvetni temeli
4.2.1. Konfiguracija na konstrukcijata

Yidanite konstrukcii poradi specifi~nosta na materijalot iziskuvaat
ednostavni i jasni formi so jasni linii na prenos na silite do temelite, duri i
za vertikalni tovari, no koga stanuva zbor za horizontalni (vklu~uvaj]i gi i
seizmi~kite) tie principi se u[te poizrazeni. Vo prodolènie dadeni se

osnovni kriteriumi koi treba da se po~ituvaat pri proektirawe na yidanite
konstrukcii vo seizmi~ki regioni:
Konstrukcijata treba da e pribli`no simetri~na vo pravec na dvete glavni
oski, i vo odnos na raspredelba na krutosta i vo odnos na raspredelba na
masata. Treba da ima dovolen broj na nosivi yidovi, so pribli`no ednakva
por[ina na popre~niot presek i krutost, vo dvata osnovni pravca na
konstrukcijata (Slika 4.3).
Slika 4.3 Raspored na nosivite yidovi vo osnova
Oblikot na konstrukcijata vo osnova treba da e pravilen. Ednostavni

kvadratni ili pravoagolni zgradi podobro se odnesuvaat pod dejstvo na
zemjotres odkolku objekti so neregularnosti vo osnova. Vo toj pogled
vkupnite dimenzii na neregularnostite, vovlekuvawa ili ispaknuvawa vo
eden pravec, netreba da nadminuvaat 25% od vkupnata povr[ina vo
osnova(Slika 4.4).
Slika 4.4 Primeri na pravilni formi vo osnova

So cel da se izbegnat torzioniot efekt kako rezultat na razlikite vo
pomestuvaweto na tloto pri zemjotres, za slu~aj na dolgi zgradi se
prepora~uva dolìnata da ne ja nadminuva vrednosta od ~etiri [irini.
Dokolku e potrebna pogolema dolìna objektot treba da se izvede vo lameli,
pri [to separacijata na lamelite se obezbeduva na adekvaten na~in.
Se prepora~uva delewe na objektite so sloèni formi vo osnova (L, T, U ili
+) vo pove]e delovi, pri [to sekoj del bi go ispolnuval kriteriumot na
ednostavnost i simetrija (Slika 4.5). So cel da se obezbedi efektot na
sudruvawe na poedinite delovi pri dejstvo na zemjotres, neophodno e
pravilno da se opredeli dimenzijata na dilatacionote fugi. Taka od iskustvo

se prepora~uva [irinata na dilatacionata fuga da ne e pomala od 30mm, a
koga vkupnata visina na objektot nadminuva 9.0m treba da se dodadat 10mm za
sekoj kat (ili sekoi 3.0m od visinata).
Slika 4.6 Objekti so sloèni formi vo osnova

Objektot isto taka treba da ima pravilno forma i po visina. Rasporedot na
nosivite elementi, krutosta i masata po visina treba da e [to e mo`no
poramnomeren. Koncentracija na masite na povisokite katovi treba da se
izbegnuva. Naglite promeni na krutosta kako rezultat na promeni na
dimenziite vo osnova, promena na rasporedot i tipot na nosivi elementi na
sosedni katovi doveduva do koncentracija na napregawata a so toa i do
zgolemuvawe na opasnosta od pojava na [teti vo tie delovi (Slika 4.6).
soodvetno nesoodvetno lo[o

Slika 4.5 Principi za oblik na konstrukciite po visina
Me[ani konstruktivni sistemi, kako [to se kombinacija od nosivi yidovi od
yidarija na eden kat i armiranobetonski ramkoven sistem na sosedniot kat ne
se dozvoluva (Slika 4.7). Ponekoga[ kombinacija od armiranobetonski
stolbovi i nosivi yidovi od yidarija na eden kat e neophodna od
arhitektonski pri~ini. Vo toj slu~aj nosivite yidovi zadolìtelno treba da
se od armirana yidarija so cel da se obezbedi pogolema duktilnost i
kapacitetot za disipacija na energija. Armiranobetonskite stolbovi i

nosivite yidovi treba da se dobro povrzani so kruta me\ukatna konstrukcija
so cel da se obezbedi ramnomerna raspredelba na horizontalnite sili na
stolbovite i yidovite. Pri dimenzioniraweto neohodno e da sprovede
detalna analiza za da se proveri dali e obezbeden posakuvaniot na~in na
prenos na seizmi~kite sili od eden na drug nosiv element. Pri toa posebno
vnimanie treba da se posveti na re[avaweto na konstruktivnite detali.
Slika 4.7 Me[ani konstruktivni sistemi treba da se izbegnuvaat
Duri i site pogore poso~eni kriteriumi za oblikot i formata na konstrukcijata

da se zadovoleni posakuvanata otpornost na seizmi~ki dejstva seu[te moè da ne
e postignata. Za toa da se osigura neohodno e da se obezbedi me\ukatnata
konstrukcija da se odnesuva kruto vo svojata ramnina od edna strana i dobra
povrzanost na nosivite yidovi pome\u sebe i so me\ukatanata konstrukcija od
druga strana. Imeno, ako yidovite na eden kat se lo[o povrzani pome\u sebe, pri
dejstvo na horizontalni tovari moè da dojde do odvojuvawe na yidovite po
vertikala na ]o[evite i vkrstuvawata. Taka odvoenite yidovi pri vibracii
predizvikani od dejstvo na zemjotres imaat zna~itelno pomala otpornost [to
vodi do parcijalen kolaps na konstrukcijata.
Od duga strana, dokolku me\ukatnata konstrukcija ne e dovolno kruta vo svojata
ramnina nema da bide obezbeden ramnomeren prenos na silite na vertikalnite
nosivi elementi [to moè da dovede do preoptovaruvawe na poedini elementi i
niven kolaps. So cel da se obezbedi dovolna krutost na me\ukatnata konstrukcija
vo svojata ramnina slednite preporaki treba da se imaat na um:
9 Sekoj kat treba da e vo edna ramnina (treba da se izbegnuvaat nagli
promeni na elevacite)
9 Krutosta na me\ukatnata konstrukcija vo nejzinata ramnina netreba da se
oslabuva so otvori. Zonite vo koi se nao\aat golemi otvori (skali[ni
prostori, lift) treba posebno da se zajaknuvaat so armatura ili
serklaì
9 Se preferira primena na plo~i nosivi vo dvata pravaca, bidej]i tie
poramnomerno gi prenesuvaat tovarite od seizmi~ki dejstva.
4.2.2. Dimenzii, visina i broj na katovi

Kako rezultat na iskustvoto, tradicijata kako i analiti~kite soznanija za
odnesuvaweeto na konstrukciite pri zemjotres vo zavisnost od materijalot i
konstruktivniot sistem vo pove]eto kodovi se propi[vaat grani~nite vrednosti
na dimenziite i visinata na yidanite konstrukcii. Sepak kako rezultat na
najnovite eksperimentalni i analiti~ki istraùvawa kako i usovr[uvaweto na
presmetkovnite modeli primenuvani pri analizata i dimenzioniraweto na ovie
konstrukcii dozvoleno e izvesno olabavuvawe na prethodnite ograni~uvawa na
visinite i brojot na katovi.
Vo EVROKOD 6 i EVROKOD 8 specificirani se samo ograni~uvawa za objekti
od neramirana yidarija vo seizmi~ki regioni so a g 0.3 g . Imeno, za ovoj tip na
objekti se dozvolu samo visisna od dva kata. Dodeka za objekti od vramena i
armirana yidarija, dokolku se ispolneti kriteriumite za kvalitet na
materijalite i konfiguracijata na objektot, visinata i brojot na katovi zavisat
od nosivite karakteristiki na yidarija i se opredeluvaat so dimenzionirawe.
Sepak treba da se proveri dali konstrukcijata gi ispolnuva barawata na
grani~nite sostojbi na upotreblivost i lom.
So cel da se reduciraat tipi~nite efekti od temperaturni promeni, sobirawe na
betonot na me\ukatnite konstrukcii i neramnomernite slegnuvawa na potporite
karakteristi~ni za dolgi objekti koi mo`t da dovedat do pojava na prsnatini vo
yidarijat i pred pojava na zemjotres, kako i da se izbegnat negativni efekti kako
[to e torzija koja se javuva kako rezultat na razlikite vo pomestuvaweto na tloto
po dolìnata na objektot vo slu~aj na zemjotres, se prepora~uva dolìnata na
yidanite konstrukcii ili poedinite nezavisni lameli da ne e pogolema od 40m vo
regiono so visok seizmi~ki rizik ( a g 0.3 g ) i 50m vo regiono so sreden i nizok
seizmi~ki rizik ( a g < 0.3 g ).
Vo slu~aj na poslabo nosivi po~vi neophodni se dopolnitelni ograni~uvawa na

dimenziite vo zavisnost od karakteristikite na po~vite.
I pokraj toa [to seizmi~kata otpornost na sekoja yidana konstrukcija treba da se
presmeta so soodvetna analiza, vo Tabela 4.1 dadeni se preporaki za visinata i
katnosta na yidanite konstrukcii vo zavisnost od kvalitetot na materijalite i
primenetata tehnologija. Ovie preporaki se odnesuvaat na yidani konstrukcii od
tradicionalna cigla i [uplivi blokovi.
Tabela 4.1 Preporaki za maksimalni vrednosti na visinata i katnosta
Proektno zabrzuvawe na tlo ag <0.2g 0.2g - 0.3g 0.3 g
H(m) 12 9 6
Neramirana yidarija
n 4 3 2
H(m) 18 15 12
Vramena yidarija
n 6 5 4
H(m) 24 21 18
Armirana yidarija
n 8 7 6
4.2.3. Raspored na nosivite yidovi

Vo obezbeduvaweto na seizmi~kata otpornost na yidanite konstrukcii zna~ajna
uloga ima rasporedot na konstruktivnite yidovi vo dvata normalni (glavni)
pravca na objektot. Nivniot broj i krutost treba da se dovolni za prifa]awe na
seizmi~kite sili, nivnata vrska so me\ukatnite konstrukcii e isto taka od
golema va`nost vo pravilnata distribucija na silite.
Od aspekt na konstruktivniot sistem za prifa]awe na seizmi~kite sili yidovite
od yidanite konstrukcii se delat na:
9 Konstruktivni yidovi, toa se yidovi koi moàt da gi prifatat
horizontalnite tovari
9 Nekonstruktivni yidovi, toa se yidovi koi edinstveno imaat uloga vo
podelba na prostorot
Od aspekt na prifa]awe na vertikalnite tovari konstruktivnite yidovi
ponatamu moàt da bidat podeleni na:
9 Nosivi yidovi, toa se yidovi koi osven sopstvenata teìna gi prifa]aat
tovarite od me\ukatnite konstrukcii
9 Popre~ni yidovi, toa se yidovi koi ja nosat samo sopstvenata teìna no ne
i tovarite od me\ukatnite konstrukcii
Zemaj]i ja predvid va`nosta na ulogata na konstruktivnite yidovi nivnata
minimalna debelina treba da bide 40mm za kamen, 30mm za nearmirana yidarija od
industriski blokovi i 240mm vo slu~aj na vramena i armirana yidarija (vidi
to~ka 3.1). Me\utoa vo EVROKOD 6 ne e propi[ano rastojanito pome\u niv. Vo
Tabela 4.2 dadeni se preporaki od EVROKOD 8 za maksimalni vrednosti na
rastojanijata pome\u yidovite za razli~nite vidovi yidarija.
Tabela 4.2 Preporaki za maksimalni vrednosti na rastojanija pome\u

konstruktivnite yidovi (EVROKOD 8)
Neramirana yidarija 10m 8m 6m

Vramena yidarija 15m 12m 8m
Armirana yidarija 15m 12m 8m
Ovie preporaki proizleguvaat od obezbeduvawe na soodvetna konfiguracija na

konstrukcijata, [to ne ja isklu~uva potrebata konstruktivnata stabilnost da se
proveri so soodvetna analiza.
4.2.4. Otvori vo yidovite

Goleminata i polo`bata na otvorite vo konstruktivnite yidovi imaat golemo
vlijanie na otpornosta na yidot vo negovata ramnina. Pod dejstvo na seizmi~ki
tovari doa\a do koncentracija na napregawata okolu otvorite i pojava na
prsnatini koi ponatamu moàt da se [irat i da ja namalat jakosta na yidot za
tovari vo svojata ramnina. So cel da podobri otpornosta na yidanite
konstrukcii potrebno e da se po~ituvaat slednite preporaki za polo`bata i

dimenzijata na otvorite:
Otvorite treba da se nao\aat vo yidovi koi se izloèni na pomali
vertikalni tovari.
Otvorite treba da se nao\aat nadvor od zonite na koncentraciite na
napregawa kaj potporite.
Otvorite na sekoj kat, treba da se postavuvaat na ista pozicija po
vertikala.
Za da se obezbedi ednakva otpornost na vo dvata pravca otvorite treba da
se simetri~no rasporedeni vo osnova.
Vrvovite na otvorite treba da se na ista horizontala
Otvorite netreba da gi presekuvaat horizontalnite serklaì i gornite
delovi od konstruktivnite yidovi.
Vkupnata [irina na otvorite ne smee da nadminuva polovina od
dolìnata na yidot.
4.2.5. Ednostavni objekti

Za yidani konstrukcii koi gi ispolnuvaat propisite vo odnos na kvalitet na
konstitutivnite materijali kako i pravilata za proektirawe i so dopolnuvawe
na konstruktivnite ograni~uvawa poso~eni vo EVROKOD 8, eksplicitna
verifikacija na nivnata sigurnost ne e zadolìtelna. Vakvite konstrukcii se
narekuvaat ednostavni objekti.
Ednostavnite objekti se pravilni so pribli`no pravoagolna forma, odnosot na
dolgata i kratkata stana ne e pogolem od 4 i vovlekuvawata i ispaknuvawata vo
osnova se pomali od 15% od dolìnata na stranata na nepravilnosta. Brojot na
katovi nad prizemjeto za razli~ni konstruktivni sistemi ograni~en e vo
zavisnost od seizmi~kiot rizik na regionot, Tabela 4.3.
Tabela 4.3 Broj na katovi nad prizemjeto za prosti objekti (EVROKOD 8)
Neramirana yidarija 3 2 1
Vramena yidarija 4 3 2
Armirana yidarija 5 4 3
Konstruktivnite yidovi treba da se skoro simetri~no rasporedeni vo osnova vo

pravec na dvata glavni pravca. Vo sekoj od dvata ortogonalni pravci potrebno e
da ima minimum dva paraleni yida, dolìnata na sekoj yid treba da e pogolema od
30% od dolìnata na objektot vo taa nasoka, dodeka rastojanieto pome\u yidovite
ne smee da e pogolemo od 75% od dolìnata na objektot vo sprotivniot pravec. Vo
slu~aj na nearmirana yidarija, yidovite vo eden pravec treba da se povrzani si
yidovi vo sprotivniot pravec na maksimum rastojanie od 7.0m.
Na sekoj kat, povr[inata na popre~nite preseci na konstruktivnite yidovi vo

dvata ortagonalni pravca, dadeni kako procent od vkupnata povr[ina nad
razgleduvanoto nivo netreba da e pomala od vrednostite dadeni vo Tabela 4.4.
Tabela 4.4 Minimum povr[ina na popre~nite preseci dadeni vo % od vkupnata

povr[ina nad razgleduvanoto nivo
Neramirana yidarija 3 5 6
Vramena yidarija 2 4 5
Armirana yidarija 2 4 5
Kako dopolnuvawe na gornite barawa, najmalku 75% od vertikalnite tovari

treba da se prifateni od konstruktivnite yidovi, a razlikata pome\u masite i
pore~nite preseci na konstruktivnite yidovi na dva sosedni kata vo dvata
ortogonalni pravca ne treba da e pogolem od 20%.
Slika 4.8 Primer na ednostaven yidan objekt
4.2.6. Nekonstruktivni elementi

Lom ili otpa\awe na nekonstruktivnite elementi, kako [to se pregradni yidovi,
oxaci, ornamenti i sl. moè da predizvika `rtvi i konstruktivni [teti za vreme
na zemjotres. Otpa\aweto na nekonstruktivnite elementi isto taka moàt da gi
zagradat preminite i pomo[nite vlezovi, na toj na~in spre~uvaj]i gi akciite na

spasuva~ite posle zemjotres. Od ovie pri~ini pri proektirawe na seizmi~ki
otporni yidani konstrukcii dol`no vnimanie treba da se posveti na detalite na
nekonstruktivnite elementi.
Pregradnite yidovi se napraveni od blokovi od Grupa 3 (vidi Tabela 2.1) i
obi~no se debeli okolu100mm ili pomalku. Vo zavisnost od nivnite dimenzii i
seizmi~nosta na regionot, pregradnite yidovi moè da se od nearmirana yidarija
ili armirana so armatura postavena vo leì[nite fugi so cel da se obezbedi
nivnata stabilnost pri dejstvo na tovari nadvor od nivnata ramnina. Ako se
koristi armirana yidarija, pra~ki so dijametar od 4- 6 voobi~aeno se
postavuvaat vo leì[nite fugi na vertikalno rastojanie od 400-600mm.
Pregradnite yidovi se povrzani so me\ukatnite konstrukcii so fugi od cementen
malter, dodeka nivnata vrska so konstruktivnite yidovi ili povrzni stolbovi po
vertikalnite ivici se obezbeduva se ~eli~ni kotvi. Stavilnosta na pregradnite
yidovi za tovari von nivnata ramnina treba analiti~ki da se proveri.
Se prepora~uva yidanite kalkanski yidovi i potkrovja povisoki od 0.5m da se
ankeruvaat vo najgornite povrzni gredi. So cel da se povrzat tie yidovi treba da
se obezbedat armiranobetonski povrzni gredi na vrvot od ovie yidovi. Vo slu~ai
koga visinata na ovie yidovi epogolema od 4m, vnatre[ni povrzni gredi treba da
se postavat na rastojanija pomali od 2m. Kako dopolnuvawe na ova treba da se
dodadat armiranobetonski povrzni stolbovi, kako [to e specificirano vo to~ka
3.2, na rastojanie ne pomalo od 4m, i istite dobro da se povrzani so povrznite
gredi (Slika 4.9).
Slika 4.9 Povrzuvawe na kalkanskite yidovi so povrzni gredi i stolbovi

Dimenzionirawe yidani konstrukcii spored EVROKOD 6 53
5. DIMENZIONIRAWE YIDANI KONSTRUKCII SPORED

EVROKOD 6
Osnovnata cel na proektiraweto e da se obezbedi funkcionalnost na

konstrukcijata vo tekot na celiot raboten vek, bez da pojava na zna~itelni
deformacii, o[tetuvawa ili kolaps. Ovie barawa treba da se ispolneti
po~ituvaj]i gi pri toa osnovnite principi na ekonomi~nost i trajnost na na
konstrukcijata. Mnogu e o~igledno deka ne e ednostavno ispolnuvaweto na site
ovie kriteriumi za site vozmozmo`ni situacii i tovari. Taka na primer nemoè
da se o~ekuva edna konstrukcija proektirana za standardni tovari da izdrì
izvonreden tovar od tipot na udar na avion bez katastrofalni o[tetuvawa i
kolaps.
Od druga strana pak, treba da se poso~i deka postoi realenen procent na
nesigurnost pri procenata na o~ekuvanite tovari, isto taka vrednostite na
jakosnite i deformacioni karakteristiki na materijalite se promenlivi
veli~ini taka [to zavisnostite sili-deformacii se so odreden stepen na
aproksimacija.
Prvata i najdolgo primenuvana filozofija na dimenzionirawe se bazira na
konceptot za dozvoleni napregawa. Spored ovoj koncept presecite na
konstruktivnite elementi se dimenzioniraat taka da ne bide nadminato
linearnoto odnesuvawevo materijalot. Pri toa so koeficienti na sigunost se
definira kolkavo e dozvolenoto napregawe vo odnos na granicata na te~ewe.
Vakviot koncept na dimenzionirawe uslovuva proektirawe na poneekonomi~ni
konstrukcii bidej]i se zanemaruvaat rezervite na nosivost [to poedinite
elementi gi imaat dokolku istite se tovarat i preku granicata na plasti~no
te~ewe. U[te pogolemi se rezervite koi gi poseduvaat stati~ki neopredelenite
konstrukcii dokolku vo poedini delovi od konstrukciite se dozvoli plasti~no
odnesuvawe. Me\utoa predviduvaweto na odnesuvaweto na elementite i
konstrukcite vo celost e mnogu posloèno dokolku istite se odnesuvaat
plasti~no odkolku koga se odnesuvaat elasti~no.
Razvojot na grade`ni[tvoto kako nau~na disciplina i primenata na
posofisticirani metodi vo analizata na konstrukciite koi porealno go
modeliraat odnesuvaweto na poedinite elementi i celata konstrukcija uslovile
vo vtorata polovina na dvaesetiot vek da se pojavi nova filozofija vo
dimenzioniraweto, a toa e konceptot na grani~na nosivost. Spored ovoj koncept
se opredeluva tovarot koj predizvikuva lom vo konstrukcijata i potoa koristej]i

odreden faktor koj se narekuva faktor na tovarot se opredeluva nivoto na
eksploatacioniot tovar. Za da moè da se opredeli tovarot koj predizvikuva lom
vo konstrukcijata neohodno e da se sprovede analiza na elementite i
konstrukcijata od dejstvo na tovari koi predizvikuvaat plasti~ni deformacii,
odnosno analiza vo oblasta na plasti~noto odnesuvawe na materijalite i
elementite od niv napraveni.
Vo poslednite decenii od dvaesetiot vek se pojavi u[te eden koncept vo
dimenzioniraweto a toa e konceptot na grani~ni sostojbi. Pri toa se
razgleduvaat dve osnovni grani~ni sostojbi:
9 Grani~na sostojba na lom
9 Grani~na sostojba na upotreblivost
vo prviot slu~aj se razgleduvaat razli~nite mo`nosti pod koi konstrukcijata
moè da ja izgubi nosivata sposobnost, dodeka vo vtoriot slu~aj se razgleduvaat
slu~aite pri koi i pokraj toa [to konstrukciata ne ja izgubila nosivosta poradi
odredeni uslovi taa ja izgubila svojata upotreblivost (pregolemi deformacii
koi ja zagrozuvaat nejzinata funkcija).
5.1. DIMENZIONIRAWE SPORED PRINCIPOT NA GRANI^NA

SOSTOJBA NA LOM
Su[tinata na konceptot na grani~na sostojba na lom moè da se formulira na
sledniot na~in:
R* S * 0 (5.1)
kade:
R* = Rk / m - proektna nosivost na konstrukciite
S * = f ( f Qk ) - proektni tovari
m , f - parcialni faktori
Rk , Qk - karakteristi~ni vrednosti na nosivost i tovarite defirani na toj
na~in [to 95% od primerocite ke ja nadminata karakteristi~nata nosivost
i 95% od tovarite ke bidat pomali od karakteristi~nite.
Vo toj slu~aj verojatnosta na pojava na lom e:
[ ]
P R* S * 0 = p (5.2)
Dokolku se definira deka vrednosta na p e 10-6, toga[ od ravenkata na grani~na
sostojba na lom, moàt da se presmetaat vrednosti na m , f koi se soodvetni na
taa verojatnost na pojava na lom. Me\utoa za da se napravi toa neohodno e
karakteristi~nite vrednosti na nosivosta i tovarite da se opredelat kako
statisti~ki veli~ini [to i ne e taka ednostavna rabota.
Tabela 5.1 Parcijalen koeficient na materijalot M
M
MATERIJAL Klasa
1 2 3 4 5
Yidarija od:
A Blokovi od Kategorija I, proektiran maltera 1.5 1.7 2.0 2.2 2.5
B Blokovi od Kategorija I, propi[an malterb 1.7 2.0 2.2 2.5 2.7
C Blokovi od Kategorija II, bilo koj maltera,b,d 2.0 2.2 2.5 2.7 3.0
D Ankeruvawe na armatura 1.7 2.0 2.2 2.5 2.7
E êlik za armirawe i prednapregawe 1.15
F Nekonstruktivni elementiv,g 1.7 2.0 2.2 2.5 2.7
G Nadsvodnik vo sklad so EN 845-2 1.5 do 2.5
a
Propisite za proektirawe na malteri dadeni se vo EN 998-2 i EN 1996-2
b
Propisite za propi[uvawe na malteri dadeni se vo EN 998-2 i EN 1996-2
v
Dadenite vrednosti se sredni vrednosti
g
Horizontalnata izolacija se pretpostavuva deka e od yidarija M
d
Koga koeficientot na varijacija za blokovi Kategorija II ne e pogolem od 25%
5.2. ANALIZA NA ELEMENTITE OD YIDANI KONSTRUKCII

5.2.1. Osnovni pretpostavki
Pri analiza na elementite od yidanite konstrukcii spored soodvetnata grani~na
sostojba, se definira presmetkoven model vrz osnova na:
soodveten opis na konstrukcijata, materijalite od koi e napravena i
soodvetnite grani~ni uslovi na lokacijata
odnesuvaweto na celata konstrukcija ili poedini nejzini delovi vo
zavisnost od soodvetnata grani~na sostojba
tovarite i kako se naneseni
Konfiguracijata na konstrukcijata kako i interakcijata i povrzuvaweto na
poedinite elementi treba da e takva da obezbedi stabilnost i otpornost na
konstrukcijata vo faza na gradba i vo upotreba.
Moè da se koristat parcijalni presmetkovni modeli na poedini elementi (pr.
yidovi) vodej]i smetka da e zadovoleno prethodnoto barawe.
Odgovorot na konstrukcijata se presmetuva koristej]i:
9 nelinearna teorija, pretpostavuvaj]i go oblikot na zavisnostite
napregawa-dilatacii
9 linearna teorija na elasti~nost, pretpostavuvaj]i linearna zavisnost

napregawa-dilatacii, so naklon ednakov na sekantniot modul na
elasti~nost
Rezultatite od sprovedenata analiza na presmetkovniot model treba da obezbedi
za sekoj element:
aksijalni sili kako rezultat na vertikalni i horizontalni tovari
sili na smolknuvawe kako rezultat na vertikalni i horizontalni
tovari
momenti na svitkuvawe kako rezultat na vertikalni i/ili popre~ni
tovari
torzioni momenti, dokolku postojat
Za site konstruktivni elementi se kontrolira sostojbata na grani~na sostojba na
lom i grani~na sostojba na upotreblivost koristej]i gi silite dobieni od
prethodnata analiza. Vo prodolènie dadeni se pravilata i postapkite za
kontrola na sostojbite na grani~na sostojba na lom i grani~na sostojba na
upotreblivost.
5.2.2. Vklu~uvawe na efekti od vtor red

Vo analizata ne e neohodno da se vklu~uvaat efektite od vtor red dokolku
vertikalnite elementi za vkrutuvawe ja ispolnuvaat slednata relacija za
svitkuvawe vo soodveten pravec, vo osnovata na objektot :
N Ed
htot 0.6 za n 4 (5.3)
EI
0.2 + 0.1n za 1 n 4
kade:
htot vkupnata visina na konstrukcija od vrvot do temelite
NEd proektnata vrednost vertikalna sila (vo osnovata)
EJ suma na jakosta na svitkuvawe na site elementi za vkrutuvawe, vo
soodvetniot pravec
n broj na katovi
Vo sprotivno neohodno e vklu~uvawe na efektite od vtor red.
5.2.3. Yidovi izloèni na vertikalni tovari

Pri analiza na yidovite od dejstvo na vertikalni tovari, neophodno e da
analiziraat slednite slu~ai:
Vertikalni tovari koi deluvaat direktno na yidovite
Efektite od vtor red
Ekcentricitet koj proizleguva od geometrijata na yidot, presekot so
me\ukatnite konstrukcii i elementite za vkrutuvawe
Ekcentricitet koj proizleguva od devijaciite i otstapuvawata na

karakteristikite na materijalot na poedinite elementi
So cel da se vklu~i efektot od konstruktivni nesovr[enosti, potrebno e da se
pretpostavi po~eten ekcentricitet e init = hef / 450 , kade hef e efektivna visina na
objektot (vidi to~ka 5.2.3.1).
5.2.3.1. Efektivna visina na yidovite

Efektivnata visina na nosiv yid se opredeluva vo zavisnost od relativnata
krutost na elementite so koi yidot e povrzan kako i vo zavisnost efikasnosta na
vrskite. Yidot moè da bide vkruten so me\ukatnite konstrukcii, pokriv,
soodvetno postaveni popre~ni yidovi i sli~ni kruti elementi so koi toj e
povrzan. Yid za vkrutuvawe treba da ima minimalna dolìna od 1/5 od ~istata
visina i da ima debelina najmalu 0.3 od debelinata na yidot koj go vkrutuva, na
Slika 5.1 pretstavena e minimalna dimenzija na yid za vkrutuvawe.
Slika 5.1 Minimalna dimenzija na yid za vkrutuvawe

Efektivanata visina na yidot se opredeluva kako:
hef = n h (5.4)
kade:
hef efektivna visina na yidot
h ~ista visina na yidot
n koeficient na redukcija, kade n = 2,3,4 vo zavisnost od stepeneot
na vkle[tuvawe ili vkrutuvawe na ivicite na yidot. Taka:
2 = 0.75 (5.5)
za yidovi vkle[teni vo armiranobetonski me\ukatni konstrukcii ili
pokriv, na vrvot i vo osnovata, na isto nivo od dvete strani ili vkle[teni
vo armiranobetonska me\ukatna konstrukcija samo od ednata strana i
potprena na najmalku 2/3 od debelinata na yidot, osven ako ekscentricitetot
na tovarot na vrvot od yidot e pogolem od 0.25 od debelinata toga[ 2 = 1.0 .
2 = 1 .0 (5.6)
za yidovi vkle[teni vo drveni me\ukatni konstrukcii ili pokriv, na vrvot
i vo osnovata, na isto nivo od dvete strani ili vkle[teni vo drvena
me\ukatna konstrukcija samo od ednata strana i potprena na najmalku 2/3 od
debelinata na yidot, no ne pomalku od 85mm.
1
3 = 2 pri h 3.5 l ( 2 soodvetnata od prethodnite slu~ai)
h
2
1+ 2
3l
1.5 l
3 = 0.3 pri h > 3.5 l (5.7)
h
za yidovi vkle[teni na vrvot i vo osnovata i vkruteni po edna od
vertikalnite strani (i edna slobodna strana)
1
4 = 2 pri h 1.15 l ( 2 soodvetnata od prethodnite slu~ai)
h
2
1+ 2
l
0.5 l
3 = pri h > 1.15 l (5.8)
h
za yidovi vkle[teni na vrvot i vo osnovata i vkruteni po dvete vertikalni
strani
5.2.3.2. Efektivna debelina na yidovite

Efektivnata debelina tef na ednosloen, dvosloen yid, yid so [uplina i yid so
injektirana [uplina (kako [to se definirani vo to~ka 3) e ednakva na realnata
[irina na yidot t.
Efektivnata debelina na yidovi vkruteni so yid~iwa treba da se opredeli spored
slednata ravenka:
t ef = t t (5.9)
kade:
tef efektivna debelina na yidot
t debelina na yidot
t koeficient od Tabela 5.2
Tabela 5.2 Koeficient na vkrutuvawe t za sidovi vkruteni so yid~iwa (vidi

Slika 5.2)
Odnos Odnos debelina na yid~iwata i debelina na yidot na koj

rastojanie/debelina se povrzani
na yid~iwata 1 2 3
6 1.0 1.4 2.0
10 1.0 1.2 1.4
20 1.0 1.0 1.0
Zabele[ka:
Dozvolena e linearna interpolacija pome\u vrednostite od Tabela 5.2
Slika 5.2 Grafi~ki prikaz na veli~inite koristeni vo tabela 5.2
Efektivnata debelina na yid so [uplina, vo koj dvata sloja se povrzani so yidni

vrski se opredeliva spored sledniot obrazec:
t ef = 3 k tef t 13 + t 23 (5.10)
kade:
t1,t2 se vistinskite debelini na dvata sloja ili efektivna debelina,
opredelena spored (5.9), [to e soodvetno, pri [to t1 e debelina na
nadvore[niot, a t2 na vnatre[niot ili tovareniot sloj.
ktef e faktor na modulite na elasti~nost na dvata sloja (se prepora~uav
vrednosta na ovoj koeficient da ne se zema pogolema od 2).

Koefcientot na vitkost na yid od neramirana yidarija se opredeluva kako odnos
na vrednostite na efektivnata visina hef i efektivnata debelina tef.
Vrednosta na ovoj koeficient netreba da e pogolema od 27 koga stanuva zbor na
yidovi prete`no tovareni so vertikalni tovari.
5.2.4. Elementi od armirana yidarija izloèni na vertikalni tovari

Koefcientot na vitkost na yid od aramirana yidarija vo negovata ramnina se
opredeluva spored to~ka 5.2.3.3.
Koga se opredeluva koefcientot na vitkost na yid so injektirana [uplina,
debelinata na yidot ne treba da se bazira na [irinata na [uplinata pogolema od
100mm.
Vrednosta na ovoj koeficient netreba da e pogolema od 27.
5.2.4.2. Efektivnen raspon na gredi od yidarija

Efektiven raspon lef , na prosti ili kontinualni gredi, so isklu~ok na dlabokite
gredi, moè da se opredeli kako pomala vrednost od slednite vrednosti (vidi
Slika 5.3):
rastojanieto pome\u oskite na potporite
otvoreniot prostor pome\u potporite plus efektivnata visina, d.
1. armatura
2. pomaloto od t1/2 i d/2
3. pomaloto od t2/2 i d/2
Slika 5.3 Efektiven raspon na prosti ili kontinualni gredi od yidarija
Efektiven raspon lef , na konzola od yidarija, moè da se opredeli kako pomala

vrednost od slednite vrednosti (vidi Slika 5.4):
rastojanieto pome\u i oskata na potporata
otvoreniot prostor pome\u krajot na konzolata i liceto na yidot plus d/2.
1. armatura
2. pomaloto od t/2 i d/2
Slika 5.4 Efektiven raspon na konzola od yidarija
5.2.4.3. Dlaboki gredi od yidarija izloèni na vertikalen tovar

Dlaboki gredi od yidarija se yidovi tovareni so vertikalni tovari, ili delovi od
yidovi, koi gi nadsvoduvaat otvorite, takvi [to odnosot na visinata na yidot nad
otvorot so efektivniot raspon na otvorot e najmalku 0.5. Efektivniot raspon na
dlabokite gredi moè da se opredeli kako:
l ef = 1.15 l cl (5.11)
kade:
lcl e ~istiot raspon na otvorot, (vidi Slika 5.5)
1. armatura
Slika 5.5 Analiza na dlaboka greda od yidarija
Pri analizata na dlabokite gredi potrebno e da se zemat site vertikalni tovari
koi deluvaat nad efektivniot raspon, osven ako tie tovari ne se prifateni na
drug na~in.
Pri opredeluvaweto na momentite na svitkuvawe ovie gredi moàt da se
tretiraat kako prosti gredi, so raspon ednakov na efektivniot.
5.2.4.4. Maksimalni vrednosti na rasponi na elementi od armirana yidarija

izloèni na svitkuvawe
Maksimalnite vrednosti na rasponite na elementite od armirana yidarija
spored preporakite od EVROKOD 6 dadeni se vo Tabela 5.3:
Tabela 5.3 Maksimalni vrednosti na rasponite na yidovi izloèni na svitkuvawe
von od nivnata ramnina i na gredi od armirana yidarija (EVROKOD 6)
Odnos efektiven raspon so efektivna dlabo~ina

(lef/d) ili efektivna debelina (lef/tef)
Yidovi izloèni na
Gredi od armirana
svitkuvawe von od
yidarija
nivnata ramnina
Prosti gredi 35 20
Kontinualni 45 26
Otvor vo dva pravca 45 -
Konzola 18 7
Zabele[ka:
Za slobodni yidovi koi ne se del od zgrada, a se predominantno tovareni so
veter, ovie odnosi moè da se zgolemat za 30%, obezbeduvaj]i pri toa na
zidivite da nema fasada koja moè da se o[teti pri pogolemi deformacii.
Kaj prosti i kontinualni gredi ~istoto rastojanie pome\u popre~nite potpori

ne treba da e pogolemo od:
l r 60 bc ili (5.12)
250 2
lr bc , koja vrednost e pomala (5.13)
d
kade:
d e efektivna dlabo~ina (visina) na yidot
bc e rastojanieto pome\u potporite na pritisnata strana
Za konzoli so ograni~uvawe na popre~ni deformacii samo kaj potporite,
~istoto rastojanie od krajot na konzolata do liceto na potpiraweto lr, ne bi
trebalo da e pogolemo od:
l r 25 bc ili (5.14)
100 2
lr bc , koja vrednost e pomala (5.15)
d
kade:
bc e rastojanieto od strana na potpiraweto
5.2.5. Yidovi od yidarija izloèni na smolknuvawe

Pri analizata na yidovi od yidarija izloèni na smolknuvawe, elasti~nata
krutost na yidovite klu~uvaj]i gi i flan[ite, treba da se koristi kako krutost
na yidot. Za yidovi so visina dvojno pogolema od [irinata, vlijanieto na
deformaciite od smolknuvawe na krutosta moè da se zanemari.
Popre~en yid, ili del od takov yid moè da se smeta deka deluva kako flan[a na
yid izloèn na smolknuvawe, dokolku vrskata pome\u ovie yidovi moè da gi
prifati silite na smolknuvawe i dokolku flan[ata nema da se izviva na
opredelenata dolìna.
Dolìnata na bilo koj popre~en yid, koj moè da se smeta deka se odnesuva kako
flan[a (vidi Slika 5.6) e debelinata na yidot tovaren na smolknuvawe plus na
sekoja od stranite kade [to e mo`no) najmalata vrednost od:
htot/5, kade htot e vkupnata visisna na yidot na smolknuvawe
polovina od rastojanieto pome\u yidovite na smolknuvawe (ls), koga se
povrzani so popre~en yid
rastojanieto do krajot na yidot
polovina od ~istata visina
[espati debelinata na popre~niot yid, t.
1. najmaloto od htot / 5 , l s / 2 , h / 2 ,6 t
2. popre~en yid
3. yid na smolknuvawe
Slika 5.6 {irina na flan[ata koja moè da se vklu~i vo krutosta na yid izloèn
na smolknuvawe
Dokolku me\ukatnite konstrukcii moè da se tretiraat kako beskrajno kruti vo
svojata ramnina, horizontalnite sili moàt da se distribuiraat na yidovite na
smolknuvawe spored nivnata krutost.
Dokolku rasporedot na yidovite koi moàt da nosat na smolknuvawe ne se
simetri~no rasporedeni vo osnova ili dokolku od drugi pri~ini horizontalnata
sila deluva ekscentri~no vo odnos na centarot na krutost, neophodno e pri

analizata da se zemat torzionite efekti.
Dokolku me\ukatnite konstrukcii nemoè da se tretiraat kako beskrajno kruti
vo svojata ramnina (prefabrikuvani betonski elementi koi ne se povrzani,
drveni me\ukatnite konstrukcii i dr.) horizontalnite sili so koi se vr[i
dimenzioniraweto na yidovite se silite koi deluvaat direktno na me\ukatnite
konstrukcii so koi yidovite se povrzani.
Pri opredeluvawe na vertikalniot tovar koj ja zgolemuva nosivosta na yidot na
smolknuvawe, dokolku stanuva zbor za plo~i nosivi vo dvata pravca vertikalniot
tovar moè da se podeli ednakvo na yidovite na koi se potpira. Vo slu~aj na plo~i
nosivi vo eden pravec, se primenuva raspredelba na tovarot so 45% , na yidovite
koi ne se direktni potpori.

Pri dimenzionirawei na yidovi od armirana yidarija, izloèni na smolknuvawe
so ramnomeren tovar, moè da se smeta deka maksmalnata vrednost na
smolknuvaweto e na rastojanie od d/2 od liceto na potporata, kade d e
efektivnata visina na yidot.
Koga maksimalniot tovar na smolknuvawe se zema na d/2 od liceto na potporata
potrebno e da bidat ispolneti slednite uslovi:
tovarot i reakciite vo potporite treba da se takvi da predizvikuvaat
dijagonalen pritisok vo elementot
na krajna potpora, armaturata na zategawe potrebna na rastojanie od 2,5d
od liceto na potporata, treba da e ankeruvana vo potporata
na srednite potpori, armaturata na zategawe potrebna na liceto na
potporata se prodolùva, za rastojanie od 2,5d plus dolìna za
ankeruvawe, nad rasponite
5.2.7. Yidovi izloèni na popre~ni tovari

Pri analiza na yidovi od yidarija izloèni na popre~en tovar, neophodno e da se
proveri:
efektot od horizontalnata hidroizolacija
uslovite na potpirawe i kontinuitet nad potporite
Fasadiranite yidovi treba da se analiziraat kako ednoslojni yidovi izyidani
samo od eden vid blokovi (koi davaat pomala jakost na svitkuvawe).
Dilataciona fuga vo yidot treba da se tretira kako ivica preku koja ne se
prenesuvaat momenti i smolknuvawe.
Pri dimenzionirawe na potporite reakciite od tovarite po ivicite na yidovite
moè da se smetaat deka se ramnomerno raspredeleni. Vrskite vo potporite se
obezbeduvaat so vrski, so na~inot na redewe na blokovite ili so me\ukatnite i
krovnite konstrukcii.
Tamu kade yidovite tovareni so popre~ni tovari se izyidani zaedno so vertikalno

tovarenite yidovi, ili tamu kade [to armiranobetonski plo~i se potpiraat na
niv, vkle[tuvaweto moè da se smeta za kontinualno. Hidroizolacijata treba da
se tretira deka obezbeduva nepodvi`no potpirawe. Tamu kade [to yidovite
tovareni so popre~ni tovari so vertikalno tovarenite yidovi se povrzani so
vrski po vertikalnite ivici, moè da se smeta deka vrskata obezbeduva odreden
stepen na vkle[tuvawe (dokolku vrskite imaat potrebna jakost).
Vo slu~aj na yidovi so [uplini, moè da se smeta deka e obezbedeno potpolno
vkle[tuvawe dokolku samo eden sloj od yidot e soodvetno izyidan po dolìnata
na potporata, pod uslov vrskite pome\u dvata sloja se vo sklad so to~ka 5.3.3.
Vo slu~aj koga yidot e potpren po dolìnata na 3 od 4 ivici, opredeluvaweto na
momentot na svitkuvawe moè da se zeme kako:
koga ramninata na lom e paralelna na leì[nite spojnici, vo fxk1 pravec
M Ed 1 = 1W Ed l 2 na edinica dolìna od yidot (5.16)
ili
koga ramninata na lom e normalna na leì[nite spojnici, vo fxk2 pravec
M Ed 2 = 2W Ed l 2 na edinica dolìna od yidot (5.17)
kade:
1 , 2 se koeficienti na momentite na svitkuvawe so koi se zema
predvid stepenot na vkle[tuvawe po ivicite na yidot, odosot
visina-dolìna (Slika 5.7)
l dolìna na yidot
WEd e proekten popre~en tovar na edinica povr[ina od yidot
Slika 5.7 Koeficientite 1 , 2

Zabele[ka: Vo Aneksot E na EVROKOD 6-1-1 dadeni se vrednostite na ovie
koeficienti vo zavisnost od uslovite na potpirawe.
Koga yidot e potpren samo na dnoto i vrvot momentite moàt da se opredeluvaat

spored voobi~aenite principi za razli~ni vidovi na potpirawe.
Vo slu~aj na yidovi so nepravilni oblici ili zna~itelna povr[ina na otvori,
potrebno e da se sprovede podetalna analiza; na primer so metod na kone~ni
elementi ili plasti~na analiza.
5.3. KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM

5.3.1. Yidovi od nermirana yidarija izloèni prete`no na vertikalni tovari
Nosivosta na yidovi od nermirana yidarija izloèni prete`no na vertikalni
tovari se opredeluva pred se vrz osnova na nivnata geometrija, efektot od
priloèniot eksentricitet i materijalnite karakteristiki na materijalot.
Pri opredeluvaweto na vertikalnata nosivost na yidovite od nearmirana
yidarija moè da se pretpostavi deka:
ramnite preseci ostanuvaat ramni
jakosta na zategawe na yidarijata normalno na leì[nite spojnici e nula
Pri kontrola na grani~na sostojba na lom, proektnata vrednost na vertikalniot
tovar priloèn na yid od nearmirana yidarija, NEd treba da e pomal ili ednakov
na proektnata vrednost na vertikalnata nosivost na yidot NRd
N Ed N Rd (5.18)
Proektnata vrednost na vertikalnata nosivost na ednosloen yid, po edinica
dolìna, NRd se opredeluva:
N Rd = t f d (5.19)
kade:
e faktor na redukcija na kapacitetot, i na vrvot i dnoto na yidot ili
m vo sredinata na yidot, [to e soodvetno, so ovoj faktor se zemaat
predvid efektite od vitkosta i ekscentricitetot na tovarot (se
dobivaat spored to~ka 5.3.1.1)
t debelina na yidot
fd proektna jakost na pritisok na yidarijata, se dobiva koga
karakteristi~nata vrednost na jakost na pritisok (dobiena spored
to~ka 2.2.1) se podeli so soodvetnata vrednost na parcijalniot
koeficient na materijalot M (Tabela 5.1).
Vo slu~ai koga povr[inata na popre~niot presek na yidot e pomala od 0.1m2,
proektnata jakost na pritisok na yidarijata treba da se pomnoì so sledniot
faktor:
(0.7+3A) (5.20)
kade:
A e tovarenata bruto horizontalna povr[ina na popre~niot presek na
yidot, izrazena vo kvadratni metri.
Za yidovi so [uplina, sekoj sloj treba posebno da se analizira, koristej]i ja

povr[inata vo osnova na tovareniot sloj i koeficientot na vitkost dobien od
efektivnata debelina opredelena spored ravenka (5.10).
Fasadiran yid treba da se dimenzionira na ist na~in kako i ednosloen yid, celiot
yidan od poslabite blokovi koristej]i gi vrednostite na K od to~ka 2.2.1 za
yidovi so longitudinalni vrski so malter.
Dvosloed yid, vo koj sloevite se soodvetno povrzani, moè da se dimenzionira
kako ednosloen yid, dokolku dvata sloja se tovareni so ist intenzitet, ili vo
sprotivno kako kako yid so [uplina.
5.3.1.1. Faktor na redukcija poradi vitkost ili ekcentricitet

Vrednoasta na faktorot na redukcija na kapacitetot, poradi vitkost ili
ekscentricitet, moè da se opredeli vrz osnova na dijagramot na momenti na
sledniot na~in:
Na vrvot ili dnoto na yidot i
ei
= 1 2 (5.21)
t
kade:
ei e ekscentricitetot na vrvot ili dnoto od yidot presmetan spored:
M id
ei = + e he + e init 0.05 t (5.22)
N id
kade:
M id e proektna vrednost na momentot na svitkuvawe na vrvot ili dnoto od
yidot koj proizleguva od ekcentricitetot na tovarot od me\ukatnata
konstrukcija kaj potporite, opredeleno spored to~ka 5.2.3 (Slika 5.8)
N id e proektna vrednost na vertikalniot tovar na vrvot ili dnoto od yidot
e he e ekcentricite na vrvot ili dnoto od yidot, koj proizleguva od
horizontalni tovari, dokolku postojat (na primer veter)
e int e po~eten ekscentricitet (to~ka 5.2.3)
t e debelina na yidot
1. M 1d (na dnoto od yidot)

2. M md (sredina od visinata na yidot)
3. M 2 d (na vrvot od yidot)
Slika 5.8 Momenti na svitkuvawe koi proizleguvaat od ekcentricitet
Vo sredina od visinata na yidot m

So uprostuvawe na osnovnite principi dadeni vo prethodnoto poglavje faktorot
na redukcija na nivo na sredna visina na yidot m se opredeluva spored
zavisnosti definirani vo Aneks G od EVROKOD 6-1-1, na Slika 5.9 i Slika 5.10
daden e grafi~ki prikaz na tie zavisnosti.
kade:
emk ekcentricitet na nivo na sredna visina od yidot, opredelen spored
slednite ravenki:
e mk = e m + e k 0.05 t (5.23)
M md
em = + e hm e init (5.24)
N md
em e ekcentricitet koj proizleguva od tovarot;
M md e proektna vrednost na najgolemiot moment na sredina od visinata na
yidot, koj proizleguva od momentite na vrvot i dnoto na yidot (Slika
5.8), vklu~uvaj]i bilo kakov tovar koj se nanesuva ekcentri~no na

liceto na yidot (na primer konzoli);
N md e proektna vrednost na vertikalniot tovar na sredina od visinata na
yidot, vklu~uvaj]i bilo kakov tovar koj se nanesuva ekcentri~no na
liceto na yidot (na primer konzoli);
ehm e ekcentricitet na sredina od visisnata, koj proizleguva od
horizontalni tovari (veter), primenata na ovoj ekcentricitet zavisi
od tipot na kombinacija na tovari
hef e efektivna visina, opredelena vo sklad so preporakite od poglavjeto
5.2.3.1
tef e efektivna debelina, opredelena vo sklad so preporakite od
poglavjeto 5.2.3.2
ek e ekcentricitet koj proizleguva od polzewe i se opredeluva spored
slednata ravenka:
hef
e k = 0.002 t em (5.25)
t ef
e koeficient na polzewe
dokolku koeficientot na vitkost na yidot e pomal od vrednosta c ,
ekcentricitetot od polzewe moè da se zanemari.
. m (E=1000 fk)
1.0
0.9
0.8 emk/t=0.05
0.7 emk/t=0.1
0.6 emk/t=0.15
emk/t=0.2
m
0.5
emk/t=0.25
0.4 emk/t=0.3
0.3 emk/t=0.35
0.2 emk/t=0.4
0.1
0.0
0 5 10 15 20 25 30
hef/tef
Slika 5.9 Vrednosti na faktorot m vo zavisnost od vitkosta za razli~ni

ekcentriciteti emk, pri E = 1000 f k
. m (E=700 fk)
1.0
0.9
0.8 emk/t=0.05
0.7 emk/t=0.1
0.6 emk/t=0.15
emk/t=0.2
m
0.5
emk/t=0.25
0.4 emk/t=0.3
0.3 emk/t=0.35
0.2 emk/t=0.4
0.1
0.0
0 5 10 15 20 25 30
hef/tef
Slika 5.10 Vrednosti na faktorot m vo zavisnost od vitkosta za razli~ni

ekcentriciteti emk, pri E = 700 f k
Primer:5.1
1. Eurocode 6 190x90x90 mm
( I, 3) 5 : 400 cm, 300 cm
30 cm. 3 Pa.
: Mid = 1.31 kNm/m, Nid = 3.85 kN/m, a
Mmd = 0.0912 kNm/m, Nid = 11.14 kN/m.
h ef
< 27
t ef
hef
tef
h ef = n h
n n = 2, 3, 4
( D)
h
n = 0.75
h ef = n h = 0.75 3.0 = 2.25 m

, , t ef t
h ef 2.25
= = 7.5 < 27
t ef 0 .3
,
NEd
NRd,
N Ed N Rd
N Rd = i t f d
i , , m ,

fd
m
( 5.1). 0.1 m2,
(0.7+3A).
m2
fk
fd =
m
fk
m ()
f k = K f b f m = 0.55 f b0.65 f m0.25
fb
fm
f b = 3.0 ( = 3.0 MPa)
90x90 mm = 0.98
f b = 3.0 = 0.98 3.0 = 2.94 MPa
f k = 0.55 f b0.65 f m0.25 = 0.55 2.94 0.65 5.0 0.25 = 1.66 MPa
I 3 m = 2.2
fk 1.66
fd = = = 0.755 MPa
m 2.2
ei
i = 1 2
t
i , :
Mid
ei = + e he + e init e min
Nid
id
,
5.2.3 ( 5.8
Nid
: :
M id 1.31
= = 0.34 m = 1.133 t > 45% t = 0.45 0.3 = 0.135 m
N id 3.85
M id
: 45% t = 0.45 0.3 = 0.135 m
N id
ehe , , ( ,
)
e he = 0
einit
h ef 2.25
e init = = = 0.005 m
450 450
min
e min = 0.05 t = 0.05 0.3 = 0.015 m
M id
ei = + e he + e init = 0.135 + 0 + 0.005 = 0.14 m > e min = 0.015 m
N id
ei 0.14
i = 1 2 = 1 2 = 0.067
t 0.3
N Rd = i t f d = 0.067 0.3 0.755 = 0.015176 MN / m' = 15.176 kN / m'
N Ed = 3.85 kN / m' < N Rd = 15.176 kN / m'

N Ed N Rd
N Rd = m t f d
u2

2
m = A1 e
(E)

e mk
A1 = 1 2
t
mk , :
e mk = e m + e k
em
M md
em = + e hm e init
N md
md ,
( 5.8),
( );
Nmd ,
( )
Mmd = 0.0912 kNm/m

Nid = 11.14 kN/m
ehm , , (
, )
e hm = 0
M md 0.0912
em = + e hm + e init = + 0 + 0.005 = 0.0132 m
N md 11.14
ek
h ef
ek = 0.002 t e m
t ef
.
c=15 .
h ef 2.25
= = 7.5 < c = 15 ek = 0
t ef 0 .3
e mk = e m + e k = 0.0132 + 0 = 0.0132 m < e min = 0.05 t = 0.015 m
ek=0.015 m.
e mk 0.015
A1 = 1 2 = 1 2 = 0 .9
t 0 .3
=1000fk
h ef 2.25
2 2
t ef 0 .3
u= = = 0.26
e mk 0.015
23 37 23 37
t 0 .3
u2 0.26 2

2 2
m = A1 e
= 0 .9 e
= 0.87
m
5.9.
. m (E=1000 fk)
1,0
e mk
0,9 = 0.05
t
0,8 emk/t=0.05
0,7 emk/t=0.1
0,6 emk/t=0.15
emk/t=0.2
m
0,5
emk/t=0.25
0,4 emk/t=0.3
0,3 emk/t=0.35
0,2 emk/t=0.4
0,1
0,0
0 5 10 15 20 25 30
hef/tef
e mk 0.015 h ef 2.25
= = 0.05 = = 7 .5 m 0.87
t 0 .3 t ef 0 .3
N Rd = m t f d = 0.87 0.3 0.755 = 0.197055 MN / m' = 197.055 kN / m'
N Ed = 11.14 kN / m' < N Rd = 197.055 kN / m'

5.3.1.2. Yidovi izloèni na koncentrirani tovari

Proektnata vrednost na koncentriran vertikalen tovar, N Edc , priloèn na yid
od yidarija, treba da e pomala ili ednakva na proektnata vrednost na nosivosta na
yidot na koncentriran tovar, N Rdc :
N Edc N Rdc (5.26)
Vo slu~aj koga yid od blokovi od Grupa1 izyidan vo sklad so preporakite na
EVROKOD 6, e izloèn na dejstvo na koncentriran tovar, proektnata vrednost
na nosivosta na yidot na koncentriran tovar se opredeluva kako:
N Rdc = Ab f d (5.27)
kade:
a A
= 1 + 0.3 1 1.5 1.1 b (5.28)
h c A ef
ovoj koeficient ne smee da e pomal od 1.0 nitu pogolem od:
a1
1.25 + ili 1.5, koja vrednost e pomala
hc
kade:
e faktorot na propagacija na koncentriraniot tovar
a1 e rastojanie od krajot na yidot do najbliskata ivica na tovarenata
oblast (Slika 5.11)
hc visina na yidot na nivo na tovarot
Ab povr[ina na tovarewe
Aef pefektivna nosiva povr[ina, l efm t
lefm efektivna dolìna na nosewe, na sredina od visinata na yidot (Slika

5.11)
Ab
ne treba da se zema pogolema od 0.45
Aef
1. osnova
2. presek
Slika 5.11 Yid izloèn na dejstvo na koncentriran tovar
Za yidovi od blokovi od Grupite 2,3 i 4 i za yidovi so specifi~no redewe na

blokovite, neophodno e da se proveri dali lokalno pod koncentriraniot tovar,
proektnoto napregawe na pritisok ne ja nadminuva proektnata jakosta na
pritisok na yidarijata f d (t.e. se zema = 1.0 )
Ekcentricitetot na tovarot od oskata na yidot ne treba da e pogolema od t/4

(Slika 5.11).
Site barawa od poglavjeto 5.3.1 potrebno e da ispolneti na nivo na sredina na
visinata na yidot pod koncentriraniot tovar, vklu~uvaj]i go efektot od
superponiraweto so drugi vertkalni tovari, osobeno va slu~ai koga
koncentriranite tovari se dovolno blisku za nivnite efektivni dolìni da se
preklopuvaat.
Koncentriraniot tovar treba da leì na blok od Grupa 1 ili drug cvrst
materijal so dolìna ednakva na dolìnata na tovarot plus dolìna koja se
dobiva so propagacija od 60o od dvete strani.
Za slu~aj koga koncentriraniot tovar se nanesuva na podlo`na greda so soodvetna
krutost, [irina ednakva na debelinata na yidot, visina pogolema od 20mm i
dolìna ednakva na tri dolìni na tovarot, proektnata vrednost na napregaweto
na pritisok pod koncentriraniot tovar ne treba da e pogolema od 1.5 f d .
Primer:5.2 T
( I, 3) 5 : 400 cm, 300 cm 30
cm. 0.755 Pa. 3
: F1 = 15.00 kN, F2 = 12.00 kN, F3 = 12.00 kN.
:
) F1
) F2 F3
) F1
h ef
< 27
t ef
n = 0.75
h ef = n h = 0.75 3.0 = 2.25 m

, , t ef t
h ef 2.25
= = 7.5 < 27
t ef 0 .3
,
, NEdc
NRdc,
N Edc N Rdc
N Rdc = A b f d
b m2
fd
m
( 5.1). 0.1 m2,

(0.7+3A).
a A
= 1 + 0.3 1 1.5 1.1 b
h c Aef
min = 1.0
a1
max = 1.25 + 1.5
2 hc
a1
hc
Aef , A ef = l efm t
lefm ,
t
Ab
0.45
A ef
l1
h c = h d = 3.0 0.3 = 2.7 m tg 30 0 =
hc / 2
hc hc
= 1.35 m l1 = tg 30 0 = 0.78 m
2 2
l efm = 2 l1 + b = 2 0.78 + 0.2 = 1.76 m
A ef = l efm t = 1.76 0.3 = 0.528 m 2

Ab 0.04
= = 0.0758 < 0.45 !
A ef 0.528
1.0 0.04
= 1 + 0.3 1.5 1.1 = 1.574
2.7 0.528
a 1.0
max = 1.25 + 1 = 1.25 + = 1.435
2 hc 2 2.7
> max = max = 1.435
N Rd = A b f d = 1.435 0.04 0.755 = 0.04334 MN = 43.34 kN
N Edc = 15.0 kN < N Rdc = 43.34 kN

) F1 F2
N Edc N Rdc
N Rdc = A b f d
a A
= 1 + 0.3 1 1.5 1.1 b
h c A ef
min = 1.0
a1
max = 1.25 + 1.5
2 hc
l1
h c = h d = 3.0 0.3 = 2.7 m tg 30 0 =
hc / 2
hc h
= 1.35 m l1 = c tg 30 0 = 0.78 m
2 2
l efm1 = l efm1 = 2 l1 + b = 2 0.78 + 0.2 = 1.76 m
l efm = 2 l1 0.5 = 2 0.78 0.5 = 1.06 m
A ef = l efm t = 1.06 0.3 = 0.318 m 2

Ab 0.04
= = 0.126 < 0.45 !
A ef 0.318
1.0 0.04
= 1 + 0.3 1.5 1.1 = 1.513
2.7 0.318
a 1.0
max = 1.25 + 1 = 1.25 + = 1.435
2 hc 2 2.7
> max = max = 1.435
N Rd = A b f d = 1.435 0.04 0.755 = 0.04334 MN = 43.34 kN
N Edc = F1 + F2 = 12.0 + 12.0 = 24.0 kN < N Rdc = 43.34 kN

5.3.2. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na smolknuvawe

Vo slu~aj na kontrola spored grani~na sostojba na lom, proektnata vrednost na
tovarot na smolknuvawe priloèn na yidot, V Ed , treba da e pomala ili ednakva na
proektnata vrednost na nosivosta na smolknuvawe na yidot V Rd :
V Ed V Rd (5.29)
Pri [to proektnata vrednost na nosivosta na smolknuvawe definirana e so:
V Rd = f vd t l c (5.30)
kade:
f vd e proektna vrednost na jakosta na smolknuvawe na yidarijata,
opredelena spored ravenka (2.2) i podelena so soodvetniot partijalen
faktor na materijalot M
t debelina na yidot
lc e dolìna na pritisnatiot del od yidot, ne zemaj]i go predvid delot od
yidot koj e zategnat
Dolìnata na pritisnatiot del od yidot lc, treba da se opredeli pretpostavuvaj]i
linearna raspredelba na napregawata na pritisok, zemaj]i gi otvorite i
`lebovite; bilo koj del od yidot izloèn na vertikalni napregawa na zategawe
netreba da se zema vo povr[inata na yidot koja go prifa]a smolknuvaweto.
Treba da se proveri nosivosta na vertikalno smolknuvawe na vrskite na yidovite
izloèni na smolknuvawe i flan[ite od popre~nite yidovi.
5.3.3. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na popre~ni tovari

Vo slu~aj na kontrola spored grani~na sostojba na lom, proektnata vrednost na
momentot priloèn na yid od yidarija, M Ed (vidi poglavje 5.2.7), treba da e
pogolema ili ednakva na proektnata vrednost na nosivosta na svitkuvawe na
yidot;
M Ed M Rd (5.31)
Koeficientot na ortogonalna jakost , treba da se zema predvid pri
dimenzioniraweto.
Proektnata vrednost na nosivosta na popre~en moment na yidot na edinica
dol`na od visinata ili [irinata na yidot, se opredeluva spored:
M Rd = f xd Z (5.32)
kade:
f xd e proektna jakost na svitkuvawe soodvetna za ramninata na vitkawe,
(vidi poglavje 2.2.4)
Z e elasti~en otporen moment na edinica dol`na od visinata ili
[irinata na yidot
Pri prisutstvo na vertikalen tovar, pozitivniot efekt od vertikalnoto

napregawe moè da se zeme predvid na sleden na~in:
koristej]i ja o~iglednata jakost na svitkuvawe, f xd 1 ,app spored ravenkata:
f xd 1 ,app = f xd 1 + d (5.33)
kade:
f xd 1 e proektna jakost na svitkuvawe na yidarijata so ramnina na lom
paralelna na leì[nite spojnici (vidi poglavje 2.2.4)
d e proektno napregawe na pritisok na yidot, zemeno da ne e pogolemo od
0.2 f d
ili
presmetuvaj]i ja nosivosta na yidot koristej]i ja ravenkata (5.19) vo koja
e zameneto so fl zemaj]i ja predvid jakosta na svitkuvawe f xd 1
Pri opredeluvaweto na otporniot moment na flan[a od popre~en yid, odredena
dolìna od fla[ata od liceto na popre~niot yid treba da bide zemena, kako
najmala od slednite vrednosti:
9 h/10 za yid koj slobodno se potpira
9 h/10 za konzolen yid
9 polovina od ~istiot otvor pome\u popre~nite yidovi
kade:
h e ~ista visina na yidot.
Vo slu~aj na yid so [uplina, proektniot popre~en tovar na edinica povr[ina,
W Ed , moè da bide podelen na dvata sloja obezbeduvaj]i yidnite vrski, ili drugi
povrzni sredstva pome\u sloevite, da se sposobni za prenos na silite na koi e
izloèn yidot so [uplini. Raspredebata pome\u dvata sloja moè da bide
proporcionalna na nivnata jakost (koristej]i M Rd ) ili krutosta na sekoj sloj.
Dokolku se koristi krutosta, sekoj sloj treba da se prokontrolira so negoviot
del od M Ed .
Primer:5.3 T
( I, 3) 5 : 400 cm, 300 cm 30
cm. 0.016 Pa.
: N0 = 30.0 kN/m : V0 = 20.0 kN/m.
h ef
< 27
t ef
n = 0.75
h ef = n h = 0.75 3.0 = 2.25 m

, , t ef t
h ef 2.25
= = 7.5 < 27
t ef 0.3
,
, VEd
VRd,
VEd VRd
VRd = f vd t l c
fvd ,
f vd = f vk 0 + 0.4 d m
lc , .
f vk
f vd =
m
f vk = f vk 0 + 0.4 d 0.065 f b f vlt
fvk
fvk0

d
fb
fvlt
f vk 0 = 0.20 MPa ( 5)
N0 30.0
d = = = 100 kN / m 2 / m' = 0.1 MPa / m'
b t 1.0 0.3
f vk = f vk 0 + 0.4 d = 0.20 + 0.4 0.1 = 0.24 MPa / m'
f vk 0.24
f vd = = = 0.109 MPa / m'
m 2.2
,
:
, M0
.
M = M 0 + V0 h = 0 + 20.0 3.0 = 60.0 kNm / m'

N0 N 30.0
0 = = 0 = = 25.0 kN / m 2
A L t 4.0 0.3
M M 6M 6 60.0
y = = = = = 75.0 kN / m 2
W tL 2
tL2
0.3 4.0 2
6
,
, lc.
100.0 50
= 100 (4 l c ) = 50 l c
lc L lc
100.0 50.0
= 400 = 150 l c l c = 2.667 m
lc 4 lc
:
VRd = f d t l c = 0.109 0.3 2.667 = 0.0872 MN / m' = 87.2 kN / m'
VEd = V0 = 20.0 kN / m' < VRd = 87.2 kN / m'

5.3.3.1. Yidovi vo funkcija na lak pome\u potporite

Vo slu~aj na kontrola spored grani~na sostojba na lom, efektot na popre~niot
tovar kako rezultat na odnesuvaweto na lak vo yidot treba da e pomala ili
ednakva na proektnata nosivost na la~no dejstvo i proektnata jakost na
potporite na lakot treba da e pogolema od efektot na proektniot popre~en
tovar.
Yid od nearmirana yidarija, izyidan cvrsto pome\u potporite sposoben da nosi
la~ni sili moè da se dimenzionira pretpostavuvaj]i deka ]e se formira
horizontalen ili vertikalen lak vo granicite na debelinata na yidot.
Analizata moè da se bazira na lak na tri zgloba, koga popiraweto na lakot na
kraevite i vo centralniot zglob treba da se pretpostavi kako 0.1 pati od
debelinata na yidot, kako [to e prikaàno na Slika 5.12.
Slika 5.12 Pretpostaven lak za prifa]awe na popre~ni tovari

Pretpostaveniot lak treba da se proceni od poznavaweto na priloèniot

popre~en tovar, jakosta na pritisok na yidarijata, efikasnosta na vrskata pome\u
yidot i potporite na lakot kako i elasti~noto starosno skratuvawe na yidot.
Lakot moè da e obezbeden od vertikalen tovar.
Strelata na lakot r, se opredeluva so slednata ravenka:
r = 0.9 t d a (5.34)
kade:
t e debelina na yidot, zemaj]i ja predvid redukcijata kako rezultat na
prisustvo na `lebovi
da e deformacija na lakot pod dejstvo na proektniot popre~en tovar;
moè da se zanemari za yidovi so odnos dolìna-debelina pomala od 25
Maksimalnata proektna vrednost na la~nata sila na edinica dolìna od yidot,
N ad , moè da se opredeli:
t
N ad = 1.5 f d (5.35)
10
a koga popre~nite deformacii se mali, proektnata popre~na jakost e dadena so:
2
t
q lat ,d = f d (5.36)
la
kade:
N as e proektna la~na sila
q lat ,d e proektna popre~na jakost na edinica povr[ina od yidot
fd e proektna jakost na pritisok na yidarijata vo pravec na la~nata sila
la e dolìna ili visina na yidot pome\u potporite, sposoben da gi
prifati la~nite sili
obezbeduvaj]i:
- bilo kakva izolacija ili druga ramnina so niska nosivost na triewe vo
yidot da moàt da gi prenesat soodvetnite horizontalni sili
- proektnata vrednost na napregawata od vertikalni tovari da ne e pomala
od 0.1 N/mm2
- koeficientot na vitkost da ne nadminuva 20
5.3.4. Yidovi od nermirana yidarija izloèni na kombinirano dejstvo od

vertikalni i popre~ni tovari
Yidovi od nermirana yidarija koi se izloèni na kombinirano dejstvo od
vertikalen i popre~en tovar, moàt da se analiziraat koristej]i edna od
slednite metodi:
9 Metod so koristewe na faktorot - koristej]i relevantna vrednost na

ekecentricitetot kako rezultat na horizontalni tovari, e hi ili e hm , vo
sklad so poglavjeto 5.3.1.1 i ravenkite (5.22), (5.24), faktorot na
redukcija , koj go zema predvid sodejstvoto od horizontalni i
vertikalni tovari, moè da se primeni ravenkata (5.19)
9 Metod so koristewe na o~iglednata jakost na svitkuvawe - vo poglavjeto
5.3.3 e poso~eno deka proektnata jakost na svitkuvawe na yidarijata f xd 1
moè da se zgolemi so postojaniot vertikalen tovar na edna o~iglena
jakost na svitkuvawe f xd 1 ,app , koja se primenuva vo analizata dadena vo
toa poglavje
9 Metod so koristewe na koeficienti na ekvivalenten moment na
vitkawe - ekvivalenteniot moment na vitkawe moè da se opredeli so
kombinacija na dvata prethodni metoda, za da ovozmoì kombinirana
analiza od dejstvo na horizontalen i vertikalen tovar.
5.3.5. Vrski
Za presmetuvawe na konstruktivnata nosivost na vrskite, kombinacija od
slednite raboti treba da se zemat predvid:
razli~nite deformacii na povrzanite konstruktivni elementi, na
primer, fasadniot i nosiviot sloj kako rezultat na temperaturnite
promeni, vlagata
horizontalnoto dejstvo od veter
silata koja e rezultat na interakcijata na sloevite vo [upliviot yid
Pri opredeluvawe na konstruktivnata nosivost na vrskite, treba da se zemat
predvid site otstapuvawa od pravilnata forma i o[tetuvawa na materijalot
vklu~uvaj]i rizikot od krt lom kako rezultat sukcesivnite deformacii na koi se
izloèni za vreme i posle vgraduvaweto.
Koga yidovite kako [to se yidovite so [uplini i obloènite yidovi se izloèni
na dejstvo na popre~ni tovari od veter, yidnite vrski treba da se sposobni da gi
prenesat tie tovari od izloèniot sloj na nosiviot.
Minimalniot broj na yidni vrski na edinica povr[ina, nt treba da se opredeli
od slednata ravenka:
W Ed
nt (5.38)
Fd
kade:
W Ed proektna vrednost na horizontalniot tovar koj treba da se prenese, na
edinica povr[ina
Fd e proektna nosivost na pritisok ili zategawe na yidnite vrski
Vo slu~aj na obloèn yid, W Ed , treba da se presmeta vrz baza na pretpostavkata

deka celiot proekten horizontalen tovar od veter so sidnite vrski treba da se
prenese na nosiviot sloj od yidot.
5.3.6. Elementi od armirana yidarija izloèni na svitkuvawe, svitkuvawe i

aksijalni sili ili samo aksijalni sili
Dimenzioniraweto na elementi od armirana yidarija izloèni na svitkuvawe,
svitkuvawe i aksijalni sili ili samo aksijalni sili se bazira na slednite
pretpostavki:
pravite preseci ostanuvaat pravi
armaturata e izloèna na istite varijacii na dilataciite kako sosednata
yidarija
napregawata na zategawe vo yidarijata se zema deka se nula
maksimalnata vrednost na napregawata na pritisok na yidarijata se
odbira vo sklad so materijalot
maksimalnite napregawa na zategawe vo armaturata se odbira vo sklad so
materijalot
zavisnosta napregawe-dilatacija za yidarijata se pretpostavuva so
linearen, paraboli~en, paraboli~no-pravoagolen ili pravoagolen
oblik (Slika 2.10)
zavisnosta napregawe-dilatacija za yidarijata se zema od EVROKOD 2
za popre~ni preseci koi ne se celosno pritisnati, grani~na vrednost na
dilatacijata na pritisok se zema mu = 0.0035 za blokovi od Grupa1 i
mu = 0.002 za blokovi od Grupa 2,3 i 4 (Slika 2.10).
Deformacionite karakteristiki na betonot za ispolna se pretpostavuva deka se
isti so onie na yidarijata.
Koga pritisnata zona e sostavena od zidarija i beton za ispolna, pri analizta
treba da se koristi jakosta na pritisok na poslabiot materijal.
Pri kontrola na grani~na sostojba na lom proektnata vrednost na naneseniot
tovar na elementot od armirana yidarija, E d treba da e pomala ili ednalva na
proektnata nosivost na elementot Rd
E d Rd (5.39)
Proektnata nosivost se opredeluva vrz baza na prethodno poso~enite
pretpostavki. Dilataciite na zategawe na armaturata s treba da se ograni~eni
na 0.01.
Pri opredeluvawe na proektnata vrednost na nosivosta na svitkuvawe na
presekot, zaradi uprostuvawe se zema pravoagolen oblik na dijagramot na
napregawa (Slika 5.13)
1. popre~en presek
2. dijagram na dilatacii
3. vnatre[ni sili
Slika 5.13 Raspredelba na napregawa i dilatacii vo presek
Za slu~aj na ednokratno armiran pravoagolen popre~en presek, izlo~en na ~isto
svitkuvawe, proektnata vrednost na nosivosta na svitkuvawe M Rd moè da se
opredeli kako:
M Rd = As f yd z (5.40)
kade, so primena na uprostuvaweto prikaàno na Slika 5.13, krakot na sili z, za

presek vo koj maksimalnite vrednosti na zategawe i pritisok se postignati
istovremeno, moè da se zeme:
As f yd
z = d 1 0.5 0.95 d (5.41)
bd f d
kade:
b [irina na presek
d e efektivna visina na presekot
As e popre~en presek na zategnatata armatura
fd e proektna vrednost na jakosta na pritisok na yidarijata vo pravec na
tovarot (poglavje 2.2.1) ili na betonot za ispolna (pomalata od dvete
vrednosti)
f yd e proektna vrednost na jakosta na armaturata
Pri opredeluvawe na proektnata vrednost na nosivosta na svitkuvawe, M Rd , na

elementi od armirana yidarija izloèni na svitkuvawe, proektnata vrednost na
jakosta na pritisok f d od Slika 5.13, moè da se zeme deka se protega po del od
visinata na presekot x , od pritisnatata ivica na presekot, pri [to proektnata
vrednost na nosivosta na svitkuvawe, M Rd , ne treba da se zema deka e pogolema od
slednite vrednosti:
M Rd 0.4 f d b d 2 za Grupa1, osven od lesni agregati (5.42a)
i
M Rd 0.3 f d b d 2 za Grupa2,3 i 4, i od lesni agregati od Grupa1 (5.42b)

kade:
fd e proektna vrednost na jakosta na pritisok na yidarijata
b e [irina na presek
d e efektivna visina na presekot
x e polo`ba na neutralnata oska
Koga armaturata vo presekot e koncentrirana lokalno taka [to elementot

nemoè da se tretira kako element vo oblik na flan[a (poglavje 5.3.6.1),
segmentot na armaturata treba da se tretira kako da ima [irina ne pove]e od 3
pati od debelinata na yidarijata (Slika 5.14).
armatura
Slika 5.14 {irina na presekot na elementi so lokalno koncentrirana armatura
Elementi od armirana yidarija so koeficient na vitkost pogolem od 12 moè da
se dimenzionira koristej]i gi principite i pravilata za nearmirana yidarija
(poglavje 5.3.1) zemaj]i go predvid efektot od vtor red so eden dopolnitelen
moment M ad ;
N Ed hef2
M ad = (5.43)
2000 t
kade:
N Ed e proektna vrednost na vertikalniot tovar
hd e efektivna visina na yidot
Elementite od armirana yidarija izloèni na mali aksijalni sili moàt da se
dimenzioniraat na ~isto sovivawe dokolku proektnoto aksijalno napregawe, d
ne ja nadminuva vrednosta:
d 0.3 f d (5.44)
kade:
fd e proektna vrednost na jakosta na pritisok na yidarijata
Vo yidovi armirani so prefabrikuvana armatura koja se postavuva vo leì[nite

spojnici za da ja podobrat nosivosta na yidot na popre~ni tovari, dokolku e
potrebno jakosta na armaturata da se upotrebi za opredeluvawe na koeficientot
na svitkuvawe , jakosta na svitkuvawe f xd 2 ,app moè da se opredeli so
izedna~uvawe na proektnata jakost na svitkuvawe na armiraniot presek so
jakosta na nearmiran presek koristej]i go sledniot izraz;
6 As f yd z
f xd 2 ,app = (5.45)
t2
kade:
f yd proektna jakost na armaturata
As e povr[ina na popre~niot presek na zategnata armatura od leì[nite

spojnici, na metar
t debelina na yidot
z krakot na silata spored ravenkata (5.41)
5.3.6.1. Elementi od armirana yidarija so flan[a

Kaj elementi od armirana yidarija, kaj koi armaturata e koncentrirana na takov
na~in [to elementot se odnesuva kako element so flan[a vo T ili L oblik
(Slika 5.15), debelinata na flan[ata, t f , treba da se zema deka e ednakva na
debelinata na yidarijata, no vo nikoj slu~aj pogolema od 0.5d, kade d e efektivna
visina na presekot. Yidarijata pome\u lokaciite na armaturata treba da se
prokontrolira deka moè da nosi pomme\u takvite potpori.
tr1 + 6t f t r 2 + 12 t f

lr / 2 lr
befl = najmalo od befl = najmalo od
h/6 h/ 3
stvarnata [irina stvarnata [irina
Slika 5.15 Efektivna [irina na flan[ite

kade:
beft efektivna [irina na elementot so flan[a;
h ~ista visina na yidot

lr ~ist raspon pome\u popre~nite potpori
tf debelina na flan[ata
t ri debelina na rebroto, i.
Za efektivna [irina na elementite so flan[a bef , se zema najmalata od slednite

vrednosti:
i. Za T - elementite:
stvarnata [irina na flan[ata
[irina na xebot ili rebroto plus 12 pati debelinata na flan[ata
rastojanie na koe se rasporedeni xebovite ili rebrata
edna tretina od visinata na yidot
ii. Za L - elemntite:
stvarnata [irina na flan[ata
[irina na xebot ili rebroto plus 6 pati debelinata na flan[ata
polovina od rastojanieto na koe se rasporedeni xebovite ili rebrata
edna [estina od visinata na yidot
Vo slu~aj na elementi so flan[a, proektnata vrednost na nosivosta na
svitkuvawe, M Rd , moè da se opredeli so primena na ravenkata (5.40), no pri toa
da ne pogolema od:
M Rd f d bef t f (d 0.5 t f ) (5.46)
kade:
fd e proektna jakost na pritisok na yidarijata
d efektivna visina na presekot
tf e debelina na flan[ata spored pogore poso~enite preporaki
bef e efektivna [irina na elementot so flan[a
5.3.6.2. Visoki gredi

Vo slu~aj na visoki gredi, proektnata vrednost na nosivosta na svitkuvawe, M Rd ,
moè da se opredeli so primena na ravenkata (5.40),
kade:
As e povr[ina na armaturata na dnoto od dlabokata greda
A yd e proektnata jakost na ~elikot za armirawe
z e krakot na sili, so vrednost ednakva na pomalata od slednite

vrednosti:
z = 0.7 l ef (5.47)
ili
z = 0.4 h + 0.2 l ef
l ef e efektivniot raspon na gredata od yidarija
h ~ista visina na dlabokata greda
Slika 5.16 Armatura na dlaboka greda
Proektnata vrednost na nosivosta na svitkuvawe, M Rd , ne treba da se zeme

pogolema od :
M Rd 0.4 f d b d 2 za Grupa1, osven od lesni agregati (5.48a)
i
M Rd 0.3 f d b d 2 za Grupa2,3 i 4, i od lesni agregati od Grupa1 (5.48b)
kade:
b e [irina na presek
d e efektivna visina na gredata koja moè da se zeme kako 1.3z
fd e proektna vrednost na jakosta na pritisok na yidarijata vo pravec na
tovarot (poglavje 2.2.1) ili na betonot za ispolna (pomalata od dvete
vrednosti)
Za da se spre~i pojava na prsnatini, treba da se postavi armatura vo leì[nite

spojnici, nad glavnata armatura, do visina od 0.5 l ef ili 0.5 d , koja e pomala, od
dolnoto lice na gredata (Slika 5.16).
Armaturnite pra~ki treba da se kontinualni ili so soodveten preklop nad

celiot efektiven raspon, l ef , i so soodvetna dolìna na ankeruvawe vo sklad so
preporakite EVROKOD 6.
Potrebno e da se proveri nosivosta na izvivawe na pritisnata zona od dlabokite
gredi, dokolku ne e spre~eno, koristej]i go metodot za vertikalno tovareni
yidovi (poglavje 5.3.1).
Za dlabokite gredi neohodno e da se napravi kontrolata za vertikalni tovari vo
neposredna blizina na potporite.

Pri kontrola na grani~na sostojba na lom, proektnata vrednost na smolknuvawe
priloèna na element od armirana yidarija, V Ed , treba da e pomala ili ednakva na
proektnata vrednost na nosivosta na smolknuvawe, V Rd ;
V Ed V Rd (5.49)
Proektnata vrednost na nosivosta na smolknuvawe, V Rd moè da se opredeli:

ignoroiraj]i go u~estvoto na armaturata na smolknuvawe vo nosivosta
na elementot, dokolku ne obezbeden minimalen procent na armirawe
spored EVROKOD 6
ili
zemaj]i go predvid udelot na armaturata na smolknuvawe vo nosivosta
na elementot, dokolku e obezbeden minimalen procent na armirawe
spored EVROKOD 6
Potrebno e da se zeme predvid u~estvoto na betonot za ispolna vo nosivosta na
smolknuvawe na elementot od armirana yidarija. Dokolku pritoa u~estvoto na
betonot za ispolna e pogolemo od ona na yidarijata, vo analizata se zema jakosta
na betonot spored EVROKOD 2 dodeka jakosta na yidarijata se zanemaruva.
5.3.7.1. Kontrola na yidovi od armirana yidarija izloèni na horizontalni

tovari vo ramninata na yidot
Yidovi od armirana yidarija so vertikalna armatura, koga u~estvoto na
armaturata na smolknuvawe se ignorira, treba da se proveri:
V Ed V Rd 1 (5.50)
kade:
V Rd 1 e proektna vrednost na nosivosta na smolknuvawe na nearmirana
yidarija i e definirana so:
V Rd 1 = f vd t l (5.51)
f vd proektna jakost na smolknuvawe na yidarijata ili betonot za ispolna

(pomalata vrednost)
t debelina na yidot
l dolìna na yidot
Yidovi od armirana yidarija so vertikalna armatura, koga u~estvoto na
horizontalnata armaturata na smolknuvawe se zema predvid, treba da se proveri:
V Ed V Rd 1 + V Rd 2 (5.52)
kade:
VRd 1 e dadena so ravenkata (5.51)
V Rd 2 e proektna vrednost na u~estvoto na armaturata vo nosivosta i e
definirana so:
V Rd 2 = 0.9 Asw f yd (5.53)
Asw e vkupna povr[ina na horizontalnata armatura na smolknuvawe na

razgleduvaniot del od yidot
Koga se zema predvid u~estvoto na armaturata potrebno e da se proveri:

V Rd 1 + V Rd 2
2.0 N / mm 2 (5.54)
tl
kade:
l e dolìna ili visina na yidot, zivisno od toa [to e soodvetno
5.3.7.2. Kontrola na gredi od armirana yidarija izloèni na smolknuvawe

Za gredi od armirana yidarija, koga u~estvoto na armaturata na smolknuvawe vo
nosivosta se ignorira, treba da se proveri:
V Ed V Rd 1 (5.55)
kade:
V Rd 1 e definirana so:
V Rd 1 = f vd b d (5.56)
f vd proektna jakost na smolknuvawe na yidarijata ili betonot za ispolna

(pomalata vrednost)
b minimalna [irina na yidot nad efektivnata visina
d efektivna visina na gredata
Vrednosta na f vd pri opredeluvawe na V Rd 1 kaj presekot x od liceto na
potporata, moè da se zgolemi so sledniot faktor:
2d
4 (5.57)
x
kade:
x e rastojanieto od liceto na potporata do razgleduvaniot presek
vodej]i smetka pri toa deka zgolemenata vrednost na f vd ne e pogolema od

0.3N/mm2.
Za gredi od armirana yidarija, koga u~estvoto na armaturata na smolknuvawe vo
nosivosta se zema predvid, treba da se proveri:
V Ed V Rd 1 + V Rd 2 (5.58)
kade:
VRd 1 e dadena so ravenkata (5.56)
V Rd 2 e definirana so:
f yd (1 + cot ) sin
Asw
V Rd 2 = 0.9 (5.59)
s
Asw e vkupna povr[ina na armatura na smolknuvawe
s e rastojanie na koe e postavena armaturata na smolknuvawe
e agol [to armaturata na smolknuvawe go zafa]a so oskata na gredata
(pome\u 45o i 90o)
Koga se zema predvid u~estvoto na armaturata vo nosivosta, potrebno e da se

proveri:
V Rd 1 + V Rd 2 2.5 f d b d (5.60)
kade:
f vd proektna jakost na pritisok na yidarijata vo pravec na tovarot ili na
betonot za ispolna (pomalata vrednost)
b minimalna [irina na yidot nad efektivnata visina

Dimenzioniraweto na elementite od vramena yidarija se bazira na sli~ni
pretpostavki na koi se bazira dimenziraweto na nearmiranata i armiranata
yidarija.
Pri kontrola na elementi od vramena yidarija izloèni na svitkuvawe ili/i

aksijalen tovar, treba da se adaptiraat pretpostavkite koi se odnesuvaat na
analizata na nearmirana yidarija. Pri opredeluvawe na proektnata vrednost na
jakosta na svitkuvawe na presekot, moè da se pretpostavi pravoagolna
distribucija na napregawata zemaj]i ja predvid samo jakosta na yidarijata.
Pritisnatata armatura isto taka se zanemaruva.
Pri kontrola na elementi od vramena yidarija izloèni na smolknuvawe,
nosivosta na smolknuvawe na elementot treba da se zeme kako suma od nosivosta
na smolknuvawe na yidarijata i betonot od povrznite gredi istolbovi. Pri
opredeluvawe na nosivosta na smolknuvawe na yidarijata se primenuvaat
pravilata za yidovi od nearmirana yidarija izloèni na smolknuvawe, zemaj]i
deka l c e ednakvo na dolìnata na yidaniot element. Armaturata od povrznite
gredi i stolbovi ne treba da se zema predvid.
Pri kontrola na elementi od vramena yidarija izloèni na popre~ni tovari,
treba da se primenuvaat pretpostavkite usvoeni pri analiza na yidovi od
nearmirana i armirana yidarija. Treba da se zeme predvid u~estvoto na
armaturata od povrznite gredi i stolbovi vo nosivosta na yidot.
5.4. KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA UPOTREBLIVOST

Yidanite konstrukcii treba da se proektirani i izvedeni taka [to da ne bide
nadminata grani~nata sostojba na upotreblivost.
Potrebno e da se prokontroliraat deformaciite koi moàt da predizvikaat
negativni vlijanija kaj pregradite, oblogite, tehni~kata oprema ili vodovodni
instalacii.
Upotreblivosta na yidanite elementi nesmee da bidat neprifatlivo o[tetena so
odnesuvaweto na drugi konstruktivni elementi kako [to se me\ukatnite
konstrukcii i yidovite.
5.4.1. Yidovi od nearmirana yidarija

Neophodno e da se napravi kontrola na mestata kade [to se spojuvaat elementi so
razli~ni karakteristiki na materijalite so cel da se spre~i koncentracija na
napregawata i mo`ni o[tetuvawa.
Za konstrukcii od nearmirana yidarija ne neophodno posebno da se kontroliraat
deformaciite i pojavata na prsnatini za grani~na sostojba na upotreblivost
dokolku se ispolneti uslovite od grani~nata sostojba na lom.
{teti koi proizleguvaat od uslovite na potpirawe treba da se izbegnuvaat so
soodvetno razraboruvawe na poedinite detali vo sklad so preporakite na
EVROKOD 6.
Yidovite od nearmirana yidarija ne smeat nedozvolivo da se deformiraat pod
dejstvo na veter ili udari od lu\e, nitu nesoodvetno da odgovoraat na incidentni
tovari.
Yid tovaren so popre~en tovar koj gi ispolnuva uslovite od grani~nata sostojba

na lom moè da se smeta deka gi ispolnuva i uslovute od grani~na sostojba na
upotreblivost dokolku negovite dimenzii se vo sklad so ograni~uvawata dadeni
vo Aneks F od EVROKOD 6.
5.4.2. Yidovi od armirana yidarija

Vo elementite od armirana yidarija ne smeat neo~ekuvano da se pojavat prsnatini
ili golemi deformacii vo standardni uslovi na tovarewe.
Dokolku element od armirana yidarija e vo ramkite na ograni~uvawata dadeni vo
poglavje 5.2.4.4, moè da se smeta deka popre~nite deformacii na yidot i
vertikalnite pomestuvawa na gredite se prifatlivi.
Koga modulot na elasti~nost se koristi vo presmetuvaweto na deformaciite,
treba da se koristi vrednosta na modulot na elasti~nost koja odgovara na krajna
vrednost na polzeweto E long term :
E
E long term = (5.61)
1 +
kade:

= e koeficient na krajno polzewe (Tabela 5.4)
el
kade:
krajna dilatacija od polzewe

el =
E
Dokolku elementite od armirana yidarija izloèni na svitkuvawe, t.e. gredite
od armirana yidarija, gi ispolnuvaat ograni~uvawata na dimenziite dadeni vo
poglavje 5.2.4.4 kako i preporakite za razraboruvawe na poedinite detali vo
sklad so preporakite na EVROKOD 6, moè da se smeta deka pojavata na
prsnatini vo niv ]e bide vo granicite na grani~na sostojba na upotreblivost.
Tabela 5.4 Koeficient na krajno polzewe
Koeficient na
Tip na blokovi za yidawe
krajno polzewe,
Glina 0.5 do 1.5
Kalcium silikat 1.0 do 2.0
Beton i obraboten kamen 1.0 do 2.0
Lesen beton 1.0 do 3.0
Paren beton 0.5 do 1.5

Vo elementite od vramena yidarija pri grani~na sostojba na upotreblivost ne
smeat da se pojavat nitu prsnatini od svitkuvawe nitu zna~itelni deformacii.
Kontrolata na elementite od vramena yidarija pri grani~na sostojba na
upotreblivost treba da se bazira na pretpostavkite dadeni za elementite od
nearmirana yidarija.
Sanacija i zajaknuvawe na yidani konstrukcii 101
6. SANACIJA I ZAJAKNUVAWE NA YIDANI

KONSTRUKCII
6.1. {TETI KAJ YIDANITE KONSTRUKCII
{tetite [to se javuvaat kaj yidanite konstrukcii spored pri~inite koi gi
predizvikuvaat moàt da se grupiraat na sledniot na~in:
{teti predizvikani od vertikalno pretovaruvawe. Vo takvi slu~ai doa\a do
iztisnuvawe nanadvor i otcepuvawe na poedinite blokovi, kako rezultat na
dejstvo na glavnite napregawa na zategawe vo pravec normalen na ramninata na
yidot. Yidarijata od neobraboteni kameni blokovi vo slab glinen malter e
osobono ~uvstvitelna na takov tip na [teti(Slika 6.1). {teti od vertikalno
pretovaruvawe se vozmo`ni vo slu~aj na nadgradba na postoe~ki yidani
konstrukcii.
Slika 6.1 {teti predizvikani od vertikalno pretovaruvawe

{teti predizvikani od degradacija na nosivite karakteristiki na vrznite

sredstva ili blokovite kako rezultat na dejstvo na vlaga, mrznewe ili hemisko
dejstvo. Mnogu ~esto elementite na yidarijata, blokovite ili vrznite
sredstva, se degradiraat kako rzultat na smrznuvawe na vodata koja se podiga so
kapilarno dvièwe.
{teti predizvikani od neramnomerni slegnuvawa na podlogata. Vo slu~aj na
pojava na neramnomerni slegnuvawa na podlogata vo yidovite se javuvaat kosi
puknatini kako rezultat na dejstvoto na kosite glani napregawa na zategawe vo
ramninata na yidot. Ovie puknatini moàt da minuvaat niz blokovite pri
dobra athezija na vrznoto sredstvo so blovite i slabi materijali (Slika 6.2 a)
ili samo po fugite pri slaba athezija i jaki materijali (Slika 6.2 b).
Slika 6.2 {teti predizvikani od neramnomerni slegnuvawa na podlogata
{teti predizvikani od dejstvo na zemjotres. Naj~est oblik na [teti od dejstvo

na zemjotres kaj yidanite konstrukcii se pojavi na kosi i horizintalni
puknatini vo poliwata (Slika 6.3) i kosi puknatini so istiskawe na nadvor kaj
]o[iwata (Slika 6.4).
Slika 6.3 {teti predizvikani od dejstvo na zemjotres

Slika 6.4 {teti predizvikani od dejstvo na zemjotres
6.2. METODI ZA SANACIJA I ZAJAKNUVAWE

Po definicija poimot sanacija upatuva na merki so koi o[teten element ili
konstrukcija se doveduvaat vo prvobitna sostojba na nosivost ili funkcija. Pod
poimot zajaknuvawe pak, se podrazbiraat merki koi se prevzemaat so cel da se
podobrat nosivite i deformacionite karakteristiki na elementite i
konstrukciite. Zajaknuvawe moè da se izvede na ve]e o[teteni elementi i
konstrukcii ili na neo[teteni, za da se spre~i pojava na o[tetuvawa od razli~ni
vidovi tovari i vlijanija. Najgruba podelba na merkite za sanacija i zajaknuvawe
moè da se napravi na sledniot na~in:
Merki koi se primenuvaat na pooddelni elementi i
Merki koi se primenuvaat na nivo na konstrukcija
6.2.1. Merki za sanacija i zajaknuvawe na pooddelni elementi

Razli~ni tehni~ki merki se razvieni za sanacija i zajaknuvawe na yidarija, nekoi
od niv se baziraat na analiza na [tetite ili inènersko iskustvo no nikoga[
nebile verifikuvani. Drugi pak se rezultat na analiti~ki i eksperimentalni
istraùvawa i bile verificirani vo laboratorija ili vo realni uslovi. Za
razli~ni vidovi yidarija se primenuvaat razli~ni merki. Izborot na
primenetata tehnika se pravi vo zavisnost od tipot i kvalitetot na yidarijata no
i vo zavisnost od posakuvanoto nivo na nosivost i odnesuvawe.
Vo prodolènie razgledani se naj~esto primenuvanite tehniki i merki za
zajaknuvawe na elementi od yidarija:
6.2.1.1. Iwektirawe na yidovi
Zajaknuvaweto na yidovite se vr[i so sistematsko iwektirawe na delovi ili na

celokupnata povr[ina na o[teteniot ili rastreseniot yid. Pri toa posebno
vnimanie treba da se posveti na iwektiraweto na spoevite na yidovite so
horizontalnite serklaì (horizontalen pojas od 60sm neposredno do serklaòt)
i delovite na yidovite pome\u temelite i parapetot. Sanacionite raboti so
iwektirawe gi opfa]aat slednite pozicii:
9 Po dolìnata na puknatinata treba da se otstrani razdrobeniot malter vo

[iro~ina od najmalku 10 sm, a na mestata kade yidot se iwektira vo celina,
treba da se otstrani celiot malter. So pomo[ na brzovrzuva~ki malter vo
puknatinite se vgraduvaat cev~iwa za iwektirawe 3/4 col so dolìna 16 sm
so navojot od nadvore[nata strana. Rastojanieto pome\u cev~iwata iznesuva
30-60 sm, [to zavisi od [iro~inata na puknatinata. Pome\u cev~iwata za
iwektirawe, poroznata povr[ina treba da se popolni so cementen malter.
Pri iwektiraweto na vnatre[nata strana od yidot so pogolema povr[ina
cevkite za iwektirawe se vgraduvaat vo mreèn raspored so me\usebno
polovi~no rastojanie. Rastojanieto pome\u bu[otinite vo poodelni linii
iznesuva 50 do 80 sm. Vo ovoj slu~aj isto taka pred iwektiraweto potrebno e
zapolnuvawe na poroznite mesta na yidot (pred se kaj fugite) so fin cementen
malter so minimalna debelina 5 mm ;
9 Pred po~etokot na iwektirawto se vr[i vlaèwe i isplaknuvawe na

puknatinite i fugite na yidovite so ~ista voda. Za iwektirawe se upotrebuva
vrzuva~ka masa so sledniot sostav:
cement 90%
fino meleni tufovi 10%
voda vo tolkava koli~ina, da volumenskiot razmer na vodata prema suvata
komponenta iznesuva 1.0 vo po~etokot na iwektirawto, a potoa se
zgolemuva gustinata na masa vo razmera 0.8 ;
9 Iwektiraweto na masata obi~no se vr[i pod pritisok od 3 atm, a vo

kone~nata faza kade [to doa\a do zasituvawe vo cevkite za iwektirawe
pritisokot se zgolemuva na 4 atm. Kone~niot pritisok se odrùva 5 minuti,
dodeka da se iscedi vodata od masata za iwektirawe. Iwektiraweto
zapo~nuva na najniskoto mesto na yidot, a potoa prodolùva nagore. Ovoj
redosled ovozmoùva istisnuvawe na vozduhot i podobro cedewe na vodata.
Sosednite cevki na koi [to se pojavuva masata, privremeno se zatvoraat.
Cevkite se otstranuvaat pribli`no 4 ~asa po zavr[uvawe na iwektiraweto.
So opi[aniot na~in na iwektirawe potro[uva~kata na suva masa za vrzuvawe na

m2 yid za poporoznite yidovi iznesuva 130-150 kg, a kaj pomalku poroznite 80 kg.
To~niot iznos na masata za iwektirawe se odreduva so probno iwektirawe, za
konkreten tip na yidarija.
6.2.1.2. Sanacija i zajaknuvawe na kameni yidovi
Yidovite na objektite izvedeni od kamen so pogolemi dimenzii, so me\uprostorot

zapolnet so pomali par~iwa od kamen, se nao\aat vo mnogu lo[a sostojba i toa ne
samo poradi mo`no dejstvo na zemjotreso tuku i od zabot na vremeto.
Poradi toa, neophodno e sanirawe i zajaknuvawe na site postojni yidovi od kamen

koi[to i pokraj o[tetuvaweto ne pretrpele bitni deformacii von svojata
vertikalna ramnina. Sanacijata i zajaknuvaweto se vr[i so sistematsko
iwektirawe na yidovite i toa na sledniot na~in:
9 Na povr[inata na yidovite se vgraduvaat cevki, ramnomerno rasporedeni na

rastojanie od 50-100 sm. Cev~iwata se zacvrstuvaat, a puknatinite se
zatvaraat so brzovrzuva~ki malter.
9 So cel da se spre~i iste~uvaweto na masata za iwektirawe, se vr[i

fugovawe, ili malterisuvawe na yidot so brzovrzuva~ki malter. Od
nadvore[nata, fasadna strana, ponekoga[ moè da se upotrebi i glinen
malter, koj [to po iwektiraweto se simnuva so voda. Na ovoj na~in se
zadrùva prvobitniot izgled na fasadnite yidovi.
9 Masata za iwektirawe sodrì: 90% portland cement i 10% opalska bre~a.

Dodatokot na voda vo odnos na suvata masa se dviì od 1.0 : 1.0 do 0.8 : 1.0. Ovoj
odnos zemen e od praksata na ZRMK od Qubqana [to ne zna~i deka ne moè da
se primeni i drug odnos.
9 Spored postojnata praksa, iwektiraweto se vr[i na sledniot na~in: Prvo

niz cevkite se vr[i ispirawe so voda, potoa masata za iwektirawe se
voveduva vo yidot pod pritisok, koj se dviì pome\u 3 - 5 bara. Koga niz
cevkite ve]e ne pominuva masata za iwektirawe, seu[te se odrùva ne[to
pogolem pritisok (5-10 minuti) za da se zgusne me[avinata vo samiot yid i da
se istisne vi[okot od voda.
Potro[uva~kata na m3 se o~ekuva da iznesuva 130-150 kg suva masa za iwektirawe.

Ovoj na~in na sanacija i zajaknuvawe treba da se primeni kaj site postojni nosivi
yidovi i kaj temelnite yidovi koi se pod kotata na terenot na koja e objektot
fundiran.
6.2.1.3. Obloùvawe - àketirawe na yidovite
Vo slu~aj koga so presmetka se konstatira deka postoe~kite yidovi ne se dovolni

za priem na o~ekuvanite vlijanija, se vr[i dopolnitelno zajaknuvawe na
postoe~kite yidovi, so voveduvawe na armirano betonski oblogi od nadvore[nata
strana na yidot. Armirano betonskata obloga se izveduva vo eden ili pove]e
spratovi na objektot so debelina od 6-10 sm, na onie yidovi kade [to toa e
neophodno. Oblogata se vodi do kotata na temelewe, odnosno se izveduva i na
yidovite i na temelite pod kotata na terenot.
Realizacijata na oblogata se vr[i na sledniot na~in:
9 Se simnuva malterot i del od yidot od nadvore[nata strana i fugite dobro se

~istat;
9 Na postoe~kiot yid se pravat otvori so vadewe na postojniot materijal, na
rastojanie od 1.5 - 2.0m ([ahmatski), kako bi moèlo da se postigne podobro
povrzuvawe so postojniot yid.
9 Na povr[inata na is~isteniot yid se postavuva mre`na armatura 6 mm na
rastojanie 15 / 15 sm. Ovaa armatura se povrzuva so serklaìte vo visina na
novite armirano betonski me\uspratni konstrukcii. Na kraevite na yidovite
se postavuva i dodatna armatura koja se odreduva so presmetka, dokolku se
merodavni grani~nite naponi od vlijanieto na momentot. Dokolku so
presmetka ovaa armatura ne e potrebna, na kraevite od yidot se postavuva
konstruktivna armatura od 6 14 (vertikalna armatura), koja se vodi do
temelite, kade se vr[i ankeruvawe. Za povrzuvawe na oblogata so postojniot
yid vo dupkite se postavuva ankerna armatura 2 h 2 14 .
9 Izveduvaweto na obloga na postojnite yidovi obi~no se izveduva so
nanesuvawe na oblogata po delovi, za da se ostvari [to podobra vrska pome\u
yidot i oblogata.
9 Za izveduvawe na betonskata obloga se upotrebuva nafrlen beton pod
pritisok. Prigotveniot gotov beton se stava vo poseben sad i po pnevmatski
pat se nafrla vo sloevi na povr[inata na yidot. Dijamametarot na crevoto e
60 mm, taka [to moè da se koristi i agregat so pogolem pre~nik.
9 Se dodava portland cement 500 kg/m3. Vodocementiot faktor w / c = 0 .4
(dolna granica), so [to se zgolemuva efikasnosta na izveduvaweto.
9 Za brza i efikasna rabota obi~no se dodava dodatoci. So ova se postignuva
pogolema proto~nost na betonot niz cevkite, se zgolemuvaat athezionite
karakteristiki na yidnata podloga, se zgolemuva zbienost na betonskata masa,
potoa betonot podobro se poramnuva vo prostoriite.
9 Nafrluvaweto na betonot se vr[i vo sloevi so debelina do 3 sm, vo
vremenski intervali, taka [to nema opasnost od lizgawe na sveìot beton.
Efektivniot pritisok vo sadot se dviì od 2-3 atm. Nafrluvaweto na
betonot obi~no se vr[i na dale~ina od 60-100 sm, so kru`no dvièwe, so [to
se postignuva ednoli~no betonirawe na sloevite.
Tabela 6.1 Granulometriski sostav na agregatot
Pre~nik na zrnata Varijanta I Varijanta II
0-2 mm 25% 35%
2-4 mm 10% 15%
7-8 mm 15% 20%
8-12 mm 50% 30%

Slika 6.5 Detal na àketiran kamen yid so temel - presek

Slika 6.6 Detal na àketiran kamen yid osnova

6.2.1.4. Prednapregawe na yidovi vo vertikalen i horizontalen pravec

6.2.1.5. Preziduvawe na te[ko o[tetenite delovi od yidovite
Vo slu~aj koga postojnite yidovi se delumno ili potpolno sru[eni, ili koga
postojnite yidovi pretrpele te[ki o[tetuvawa, so vidlivi deformacii, ili
koga e od bilo koi pri~ini neophodno da se vovedat novi yidovi od kamen vo
objektot, novite yidovi se izveduvaat na sledniot na~in:
Od nadvore[nata fasadnata strana, se yida yid od kamen (formata i oblikot

kakov [to e neophoden) vo cementen malter, dodeka od vnatre[nata strana se
botonira del od yidot so marka MB 20 - MB25, so pomo[ na oplata. Debelinata na
vaka izvedeniot yid ne moè da bide pomala od 40 sm.
Ako e neophodno betonskiot del od yidot moè da se armira.Dokolku se raboti za

novi yidovi kaj koi betonskiot del e zajaknat i so armatura, pri odreduvawe na
povr[inata na presekot na yidot i negovata krutost K se vr[i zgolemuvawe na
debelinata za delot na betonot do kamenot, odnosno:
= d (t + 4 ) pri [to (t + ) e pogolemo ili ednakvo na 40 cm
6.2.2. Merki za sanacija i zajaknuvawe na konstrukcija

Kolku i da se efikasni merkite primeneti na poedinite elementi od yidanite
konstrukcii toa ne e dovolno da se obezbedi podobruvawe na nosivosta i
odnesuvaweto na konstrukcijata kako celina. Za postignuvawe na taa cel
neophodno e da se primenat specifi~ni merki so koi ]e se obezbedi monolitno
(integrirano) odnesuvawe na site konstruktivni elementi kako edna celina.
Ako izborot na merkite za sanacija i zajaknuvawe na poedinite elementi pred se
zavisi od tipot i kvalitetot materijalot, izborot na merki so koi se podobruva
integralnoto odnesuvawe na konstrukcijata zavisi pred se od tipot na yidanite
konstrukcii. Generalno ovie merki moàt da se grupiraat na sledniot na~in:
zajaknuvawe ili zamena na me\ukatnite konstrukcii
zajaknuvawe na yidovite so vmetnuvawe na povrzni gredi i stolbovi -
vramuvawe na yidarijata
izveduvawe na novi nosivi elementi
zategawe na yidovite so metalni zategi ili novi sovremeni materijali
Vo prodolènie nakratko se razgledani nekoi od poso~enite merki:
6.2.2.1. Izveduvawe na novi armiranobetonski yidovi
Izveduvaweto na armiranobetonski yidovi e povolen na~ina za sanacija i

zajaknuvawe za objekti kade se bara pogolemo zgolemuvawe na jakosta i
deformabilnosta na konstrukcijata na objektot.
6.2.2.2. Zjaknuvawe na fleksibilna me\ukatnata konstrukcija so drveni re[etki
Eden od mo`nite i dosta efikasni na~ini na zajaknuvawe na me\ukatnite drveni

konstrukcii, posebno kaj objektite od nepe~ena tula so bondruk, e so drveni
re[etki na nivo neposredno do me\ukatnite konstrukcii.
Za taa cel se postavuva drvena greda od nadvore[nata strana, koja se povrzuva so

drvenata re[etka od vnatre[nata strana. Dimenziite na drvenata greda,
povrznoto sredstvo i re[etkata, se dobivaat na osnova na detalna presmetka
spored o~ekuvanite vlijanija na konkreten objekt.
Slika 6.7 Zjaknuvawe na fleksibilna me\ukatnata konstrukcija so drveni

re[etki
6.2.2.3. Zamena na drvenite me\ukatni konstrukcii so armiranobetonski
So zamena na drvenite me\ukatni konstrukcii so armirano betonski se

obezbeduvaat povolni uslovi za realizacija na aseizmi~ka konstrukcija na
objektot, koja [to obezbeduva kruta i monolitna tavanica.
So ogled da pogolemiot broj na objekti vo osnova imaat pravilna geometriska
forma, vo pogolem broj na slu~ai novite me\ukatni konstrukcii treba da se
proektiraat i izvedat kako monolitni armirano betonski ramni plo~i dobro
povrzani so sistem na postoe~kite yidovi. Ova ne zna~i deka vo odredeni slu~ai
ne moè da se primeni i drug tip na tavanici, me\utoa sekoja tavanica mora da
bide dovolno kruta vo svojata ramnina i dobro povrzana so postoe~kite yidovi.
Povrzuvaweto na tavanicata so postoe~kite yidovi se vr[i na sledniot na~in:
9 Vo visina na me\ukatnata konstrukcija se vr[i [licawe na yidovite, po

mo`nost po celiot obem. Na rastojanie od 1.5-2.0 m se otstranuvaat poedini
delovi od yidot taka [to pri armiraweto i betoniraweto na tavanicata se
postignuva dobra vrska me\u yidot i tavanicata.
9 Vo zavisnsot od sostojbata na yidot pred sanacijata i zajaknuvaweto, se vr[i

iwektirawe i zajaknuvawe na yidovite pod kotata na novata me\uspratna
konstrukcija, a potoa se izveduva novata me\ukatna konstrukcija.
Treba da se istakne deka e mo`no betonirawe na me\uspratnite konstrukcii,
osobeno na mestata na ankeruvaweto so yidovite, so nafrlen beton koristej]i
beton od ist sostav so isti dodatoci kako i kaj oblagawe na yidovite. Vo toj slu~aj
se postignuva podobro i posigurno lepewe na betonot na mesta kade se vr[i
potpirawe na yidovite, a [to e isto taka mnogu zna~ajno, oplatata i sistemot na
podpirawe na oplatata na me\uspratnata konstrukcija e mnogu po ednostavna.
6.2.2.4. Zajaknuvawe na yidovite so vramuvawe (vmetnuvawe na povrzni gredi i

stolbovi)
Zna~itelno podobruvawe na integralnoto odnesuvawe na yidanite konstrukcii
se postignuva so vmetnuvawe na povrzni stolbovi na site ]o[evi i preseci na
yidovite kako i pokraj vertikalnite ivici na golemite otvori. Me\utoa ne site
yidani konstrukcii se pogodni za primena na ovie merki, za da se postigne
efektot na vramuvawe na yidarijata neophodno e prethodno postoewe na povrzni
gredi (serklaì) i kruti me\ukatni konstrukcii ili da postojat uslovi za nivno
vmetnuvawe.
Izveduvaweto na vertikalnoto vramuvawe vo yidanite konstrukcii od tuli e
relativno ednostavno; na lokaciite izbrani za vmetnuvawe na povrzni stolbovi,
tulite se otstranuvaat edna po edna so cel da se obezbedi vrska pome\u yidot i
noviot beton. Vo slu~aj na postoewe na povrzni gredi i od niv se otstranuva del
od betonskiot sloj za da se obezbedi povrzuvawe na armaturata od dvata elementa.
Vo povrznite stolbovi se armiraat so najmalku 4 14 koi se ankeruvaat vo
temelite. Ponekoga[ horizontalni vrski vo oblik na uzengii ankeruvani od
dvete strani na yidot na rastojanie od 50 sm.
Ne se prepora~uva vertikalnoto vramuvawe vo slu~aj na kamena yidarija.

}o[evite i presecite kaj tradicionalnata dvoslojna kamena yidarija se
izraboteni od pokrupni, delkani kamewa so cel da se obezbedi dobro povrzuva, vo
takov slu~aj otstranuvaweto na tie delovi bi seriozno bi ja namalila nosivosta
na yidovite.
Slika 6.8 Zajaknuvawe na yidovite so vramuvawe

(vmetnuvawe na povrzni gredi i stolbovi)
Slika 6.9 Zajaknuvawe na yidovite so vramuvawe

(vmetnuvawe na povrzni gredi i stolbovi)
6.2.2.5. Zategnuvawe na yidovite so ~eli~ni zategi

So vekovi koristeni se drveni i/ili ~eli~ni zategi so cel da se postigne
integralno odnesuvawe na yidanite konstrukcii pri dejstvo na horizontalni
vlijanija. Sepak za pomasovna primena na ovoj tip merki moè da se zboruva
poslednite nekolku decenii.
Vo voobi~aenata praktika ~eli~nite zategi se vmetnuvaat neposredno pod
me\ukatnite konstrukcii. Za taa cel se koristat standardni armaturni pra~ki,
koi se obrabotuvaat na kraevite za da moàt da se za[trafuvaat na kraevite na
ankerni plo~ki postaveni na yidovite. Zategite se postavuvaat simetri~no od
dvete strani na yidot vo horizontalni kanali, so [irina od 4-5 sm, izdlabeni vo
malterot pod me\ukatnite konstrukcii do yidnite povr[ini. Obi~no ne e
potrebno da se se~e yidot za da se smestat zategite. Dokolku zategite se dolgi tie
se dràt vo baranata pozicija so uzengii, smesteni vo dupki vo yidot izbu[eni na
nivo na zategite. êli~nite ankerni plo~i se debeli najmalku 15 mm. Dolìnata
na plo~kite e malku pogolema od [irinata na yidot, dodeka [irinata treba da e
pogolema od 200 mm. Posle postavuvaweto i nezna~itelno pretnapregawe na
zategite so klu~, zavrtkite se zavaruvaat na ankernite plo~i. Site ~eli~ni
delovi treba da se za[titat od korozija so boja i potoa da se prekrijat so malter
za da ne se zabeleùvaat.
Slika 6.10 Tipi~ni detali od postavuvaweto na zategi
Slika 6.11 Polo`ba na ~eli~ni zategi vo ku]a od kamena yidarija (osnova)

Slika 6.12 Polo`ba na ~eli~ni zategi vo ku]a od kamena yidarija (osnova)
6.2.2.6. Sanacija i zajaknuvawe na temelite
Konstruktivno re[enie za sanacija i zajaknuvawe na objektite, treba dosledno da

se sprovede i pod kotata na terenot, odnosno vo temelite na konstrukcijata.
Dokolku, po izvr[enata kontrola na napregawata vo tloto i proverkata na

faktorot na sigurnost, ne se zadovoleni potrebnite sigurnosni kriteriumi, se
vr[i zajaknuvawe na postojnite temeli.
Zajaknuvaweto na temelite obi~no se vr[i so zgolemuvawe na nivnata kontaktna

povr[ina so tloto i toa so pomo[ na podbivawe na postojnite temeli so nabien
beton MB 20. Samoto podbivawe se vr[i na kraevite na postojniot temel (kako bi
se zgolemil otporniot moment) pod kotata na postojniot temel.
Dokolku postojnite temeli se dovolno dlaboki, mo`no e da se napravi

pro[iruvawe na [iro~inata na temelot so probivawe na postojnite yidovi pod
kotata na terenot.
Kaj zajaknuvaweto na yidovite so pomo[ na armirano betonska obloga, obi~no

pokraj zajaknuvaweto na temelot se vr[i i nivno pro[iruvawe. Armirano
betonskata obloga se vodi do dolnata kota na temelot na yidot kade [to se
izveduva pro[iruvaweto i povrzuvaweto so postojniot temel, po celata negova
dolìna.
Literatura 117
LITERATURA
1. EUROCODE 6 Design of Masonry Structures Part 1-1: General rules for

reinforced and unreinforced masonry structures, EN 1996-1-1:2005
2. ., ., ., ., .,

, 11
, , , 28-30 2005, -15,
.367-372.
3. ., .,
, 11
, , , 28-30 2005, -15, .489-496.
4. .., ,
, , , 2003
5. Muravljov M., Stevanovic B., Zidane i drvene konstrukcije zgrada, Gradjevinski
fakultet Univerziteta u Beogradu, Beograd, 2003
6. ., . ., ., ., .,
., ., .
, 10
, , , 25-27 2003, -4, .33-44.
7. .,
, 10 ,
, , 25-27 2003, -4, .133-144.
8. ., ., .,
, 10
, , , 25-27 2003,
-4, .481-486.
9. .,
,
10 , , , 25-27
2003, -5, .487-492.
10. . .,
1969 , 10
, , , 25-27 2003,
-23, .607-614.
11. . ., . ., -
, 10
, , , 25-27 2003,
-26, .639-644.
12. ., ., ., ., ,
.
, 10
, , , 25-27 2003, -27, .645-650.
13. EUROCODE 6 Design of Masonry Structures Part 2: Design, selection of
materials and execution of masonry, ENV 1996-2:2001
14. EUROCODE 6 Design of Masonry Structures Part 1.3: General rules for
building-Detailed rules on lateral loading, EN 1996-1-3:2001
15. EUROCODE 6 Design of Masonry Structures Part 3: Simplified calculation
methods and simple rules formasonry, EN 1996-3:2001
16. Tomazevic M., Earthquake-Resistant Design of Masonry Buildings, Imperial
College Press, London, 1999
17. .,
, 8 ,
, , 30 2 1999, 21.
18. Hendry A.W., Sinha B.P., Davies S.R., Design of asonry Structures, E&FN
SPOON, London, 1997
19. ., ., ., 6: ,
7 , ,
, 2-4 1997, -3.
20. ., .,
EC 8, 7
, , , 2-4 1997, EC-27.
21. ., ., .,
EC 6
EC 8, 7 , ,
, 2-4 1997, EC-31.
22. ., .,
, 7
, , , 2-4 1997, -1.
23. .,
, 6
, , , 5-7 1995, -
5.
24. ., .,
, 6
, , , 5-7 1995, -
6.
25. ., .,
, 6 , ,
, 5-7 1995, -37.
26. ., ., ., ., .,
,
01.09.1994 ,
6 , , , 5-7
1995, -72.
Literatura 119
27. ., ., ., ,
1
, 95-30, ,
28. ., ., ,
, 94-40, ,

29. ., ., .,
, 5
, , , 1993, .
225-232.
30. .,
UMDAS, 5
, , , 1993, . 297-302.
31. ., .,
,
5 , , ,
1993, . 303-308.
32. .,
, , , , 1992
33. .,
, ......
34. ., ., .,
, , , 1988
1, - 1
ANEKS - 1
1.
1.1
1.1.1
1.1.1.1

1.1.1.2

1.1.1.3

1.1.1.4

1.1.1.5
-

1.1.1.6

1.1.2
1.1.2.1

5%. ,

.
.
-2 Yidani konstrukcii
1.1.2.2
,

1.1.2.3

1.1.2.4

1.1.2.5
, , ,

1.1.2.6

1.1.3
1.1.3.1
,
1.1.3.2 1, 2, 3 4
,

1.1.3.3

1.1.3.4
,

1.1.3.5

1.1.3.6

1.1.3.7

1.1.3.8

1.1.3.9
,

1.1.3.10
( EN 771-1
EN 771-6)
1, - 3
1.1.3.11

100 mm x 100 mm ( EN
771-1 EN 771-6)
1.1.4
1.1.4.1
,
/ , ,
1.1.4.2

1.1.4.3

1.1.4.4
EN 998-
2
1.1.4.5

( )
1.1.4.6
,
( )
1.1.4.7

1.1.4.8

1.1.4.9
,

1.1.4.10
,

(. )
1.1.4.11

1.1.4.12

28
1.1.5
1.1.5.1

1.1.6
1.1.6.1

1.1.6.2

1.1.6.3
,
1.1.7
1.1.7.1
,

1.1.7.2

1.1.7.3
,

1.1.8 ()
1.1.8.1 ( )

1.1.8.2 ( )

1.1.8.3
,
1.1.8.4

1.1.8.5

1.1.8.6

1, - 5
1.1.9
1.1.9.1

1.1.9.2

1.1.9.3
,
.

,
( ) ,
.
1.1.9.4

,

1.1.9.5

,
,
1.1.9.6

1.1.9.7
,

1.1.9.8
,

1.1.9.9 -

1.1.9.10

1.1.9.11
,

1.1.10
1.1.10.1

1.1.10.2

1.1.10.3
,
1.1.10.4

1, - 7
1.2
(1) 1.6 EN 1990.
(2) :
a1 ;
ax ;
;
ef ;
As ;
Asw ;
b ;
bc ;
bef ;
bef.1 ;
bef.t ;
cnom ;
d ;
da ;
dc ;
ec ;
ehe , ;
ehm ;
ei ;
ek ;
em ;
emk ;
E ;
Elongterm ;
En n;
fb ;
fbod ;
fbok ;
fck ;
fcvk ;
fd ;
fk ;
fm ;
fvd ;
fvk ;
fvk0 ,
;
fvlt fvk;
fxd ;
fxd1
;
fxd1,app
;
fxk1
;
fxd2
;
fxd2,app
;
fxk2
;
fyd ;
fyk ;
Fd ;
g ;
G ;
h ;
hi , i;
hef ;
htot , , , ;
hc ;
Ij , j;
k
,
;
km ;
kr ;
K ;
l ( , );
lb ;
lc ;
lcl ;
lef ;
lefm ;
lr ;
la
;
Mad ;
Md ;
Mi , i;
Mid ;
Mmd ;
MRd ;
MEd ;
MEdu ;
MEdf ;
n ;
ni ;
nt m2 ;
ntmin m2 ;
N ;
Nad ;
Nid ;
Nmd
;
NRd ;
NRdc ;
NEd ;
NEdf ;
NEdu ;
NEl ;
NEdc ;
1, - 9
qlat,d ;
Qd ,
;
r ;
Re ;
s ;
Ed ;
t ;
tch,v ;
tch,h ;
ti , i;
tmin ;
tef ;
tf ;
tri , i;
VEd ;
VRd ;
wi , i;
Wd ;
x ;
z ;
Z ;
- 10 Yidani konstrukcii
;
t ;
1,2 ;
;
;

;
c ;
el ;
mu ;
sy ;
;
;
;
fl ;
i ;
m ;
m ,
;

;
x ,
;
c
;
;

;
d ;
n ;
t ;
d ;
;

Skripta (Zidani Konstrukcii) PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Skripta (Zidani Konstrukcii) PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

".

1. ISTORISKI PREGLED NA YIDANITE KONSTRUKCII

2. MATERIJALI ZA YIDAWE I MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA

2.2 MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA YIDARIJATA

3. TIPOVI KONSTRUKTIVNI SISTEMI

4. OSNOVNI PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI

4.2.1. Konfiguracija na konstrukcijata

4.2.6. Nekonstruktivni elementi

5. DIMENZIONIRAWE YIDANI KONSTRUKCII SPORED EVROKOD 6

5.3. KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM

5.4. KONTROLA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA UPOTREBLIVOST

6. SANACIJA I ZAJAKNUVAWE NA YIDANI KONSTRUKCII

1. ISTORISKI PREGLED NA YIDANITE KONSTRUKCII

1.1 Yidanite konstrukcii niz vremeto

Koga se raboti za yidanite konstrukcii postojat dva osnovni konstruktivni

Zaedno so drvoto kako konstruktiven materijal, yidarijata pretstavuva

Kamenot kako najcvrst i najizdr`liv materijal, te[ko se obrabotuval, a

izdr`livost i trajnost pretstavuvala glaven grade`en materijal se do 19-tiot

So arheolo[kite iskopuvawa blizu ezeroto Hulen vo Izrael bile otkrieni

Poradi degradacijata na okolinata, za razlika od `iveali[tata, verskite

Slika 1.1. Golemata piramida vo Giza, Egipet (2570 god. pr.n.e)

So tekot na vremeto, konstruktivnoto odnesuvawe po~nalo da igra va`na

Za vreme na klasi~niot period, kako najvpe~atlivi elementi se istaknuvaat

Voop[to, gr~kata arhitektura, a posebno hramovite, estetski se sovr[eni

Slika 1.2. Porta na lavovite, Mikena, Grcija (1250 pr.n.e.)

Slika 1.3. Partenonot vo Atina, Grcija (488-480 god. pr.n.e.)

Rimjanite, koi pretstavuvale mnogu silna i centralizirana imperija, go

Zaedno so podobruvaweto na kvalitetot na tulite, dimenziite na tulite

Vo Makedonija, najpe~atlivi gradbi od toa vreme se Skopskiot akvadukt i

Skopskata tvrdina Kale (slika 1.7) e smestena na visok rid nare~en

Slika 1.7. Skopskata tvrdina Kale, Makedonija

Drug va`en konstruktiven napredok bil promenata na konstruktivnite

posigurna i pobezbedna gradba. Vo prilog na toa odi i faktot deka povr[inata na

Slika 1.8. Ednostavni la~ni konstrukcii

Koristej]i ja konstruktivnata forma na lakot, Rimjanite konstruirale

Svodovite mo`e da se razgleduvaat kako trodimenzionalno pro[iruvawe na

Odli~en primer pretstavuva xamijata Aja Sofija vo Istanbul (6-ti vek

Slika 1.10. Aja Sofija, Istanbul, Turcija

Padot na Rimskata imperija predizvikal period na zati[je vo zapadnata

Gotskata arhitektura, koja [to se pojavila vo 13-tiot vek, ja nasledila

objektot so kontrafori i kuli koi [to bile podobro usoglaseni so tokot na

Bazirana na inovativni koncepti i isklu~itelno konstruktivno

Po Gotskata arhitektura, sleduva periodot na Renesansata. Renesansnata

Konstrukcijata na kupolite na ovie dve crkvi se karakterizira so glavni

Za vreme na periodot na Barokot, ne bile razvieni relevantni ili pak

Angliskata industriska revolucija od 18-tiot i 19-tiot vek pretstavuva

Iako Makedonija izobiluva so yidani konstrukcii od minatoto, glavno

2. MATERIJALI ZA YIDAWE I MEHANI^KI

2.1. MATERIJALI ZA YIDAWE

konstrukciite koi podle`at na precizno definirani proceduri za

Slika 2.1 Tipovi na blokovi za yidawe

Se proizveduvaat blokovi so najrazli~ni formi; polni ili perforirani,

Tabela 2.1 Klasifikacija na blokovite vo ~etiri grupi, EVROKOD 6

Tabela 2.2 Tipi~ni propi[ani vrednosti na sostavot i jakosta na maletri za

M20 20.0 MPa 1 0.00-0.25

Spored EVROKOD 8, za yidawe na nearmirana i vramena yidarija, samo malteri

Tabela 2.3 Karakteristi~ni vrednosti na jakosta na izvlekuvawe na armaturata

fbok za pra~ki so povisoka

Mehani~kite karakteristiki na malterot se opredeluvaat so testirawe na

Tabela 2.4 Karakteristi~ni vrednosti na jakosta na pritisok i smolknuvawe na

Slika 2.2 Tipi~na prefabrikuvana armatura vo oblik na skali ili re[etki

Spored EVROKOD 6, ~elikot za armirawe se smeta deka ima dovolna duktilnost

Slika 2.3 Tipi~na zavisnost napregawa-dilatacii pri zategawe na ~eli~ni