.

-
-

- -

Zazemjuva~i i nivni
karakteristiki

- -

Mentor:
Kandidat:
Doc. D-r. Vladimir Stefanovski
Nikol~e Acevski Br. Indeks
4137

, 2008

0
 . -
-

- -

Zazemjuva~i i nivni
karakteristiki

- -

Komisija:
Von.Prof. D-r Qup~o Trpezanovski - Pretsedatel
Doc. D-r Nikol~e Acevski - Mentor
Doc. D-r Blagoja Stevanovski - ^len

, 2008

1
SODR@INA:

1. OP[TO ZA ZAZEMJUVA^ITE I ZAZEMJUVA^KITE SISTEMI VO

ELEKTROENERGETSKITE MRE@I I SISTEMI..............................................4

1.1 VOVED............................................................................................4
1.2. OSNOVNA ZADA^A NA ZAZEMJUVA^ITE. VIDOVI
ZAZEMJUVA^I.......................................................................................5
1.2.1 PODELBA NA ZAZEMJUVA^ITE......................................................6
1.2.2 KARAKTERISTI^NI VELI^INI NA ZAZEMJUVA^ITE.........................7

2. KARAKTERISTIKI NA TLOTO I NEGOVO VLIJANIE VRZ KARAKTERIS-

TIKITE NA ZAZEMJUVA^ITE...................................................................15

2.1. SPECIFI^NA OTPORNOST NA TLOTO......................................15

2.1.1 VLA@NOST NA ZEMJATA............................................................16
2.1.2 SOLENOST NA ZEMJATA.............................................................18
2.1.3 TEMPERATURA NA ZEMJATA.......................................................18
2.1.4 GEOLO[KI SOSTAV NA ZEMJATA.................................................19
2.1.5 NABIENOST NA ZEMJATA............................................................19
2.1.6 MEREWE I PRESMETUVAWE NA SPECIFI^NATA OTPORNOST NA
TLOTO...................................................................................................20
2.1.7 MATERIJALI ZA IZRABOTKA NA ZAZEMJUVA^ITE I VIDOVI
ZAZEMJUVA^I.......................................................................................22

3. TIPSKI ZAZEMJUVA^I NA NADZEMNITE VODOVI I NIVNI

KARAKTERISTIKI....................................................................................25

3.1. OP[TO ZA ZAZEMJUVAWETO NA NADZEMNITE VODOVI......25

3.1.1. OSVRT KON PROPISITE ZA ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE.......26
3.1.2. PRAVILNIK ZA TEHNI^KITE NORMATIVI ZA IZGRADBA NA
NADZEMNI ENERGETSKI VODOVI..........................................................27
3.1.3 USLOVI ZA IZBOR NA ZAZAMJUVA^KIOT SISTEM NA NV SO
OGLED NA ZEMNITE SPOEVI.................................................................27
3.1.4 OSNOVNI KRITERIUMI ZA DIMENZIONIRAWE NA ZAZEMJUVA^ITE
NA STOLBOVITE....................................................................................28
3.2 IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWETO NA STOLBOVITE OD
NADZEMNITE VODOVI.......................................................................29
3.2.1 MEREWE I PRESMETUVAWE NA OTPORNOSTA NA RASPOSTIRAWE
NA ZAZEMJUVA^ITE NA STOLBOVITE...................................................29

2
3.3 TIPSKI ZAZEMJUVA^I NA STOLBOVITE ZA VISOK NAPON
(UN >110 KV)......................................................................................30
3.4 OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA TIPSKITE ZAZEMJUVA^I NA
NADZEMNITE VODOVI.......................................................................32

4. ZAZEMJUVA^I NA TS VN/SN............................................................34

4.1 ZAZEMJUVAWE NA TS VN/VN I TS VN/SN.............................34

4.1.1 PRESMETKA NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI NA
ZAZEMJUVA^OT...................................................................................35
4.1.2 EMPIRISKI RELACII ZA PRESMETKA NA OSNOVNITE
KARAKTERISTIKI....................................................................................35
4.1.3 FORMULI ZA PRESMETKA NA RASPOSTIRAWE NA MRE@ESTIOT
ZAZEMJUVA^........................................................................................36
4.1.4. FORMULI ZA PRESMETKA NA MAKSIMALNATA POTENCIJALNA
RAZLIKA NA DOPIR...............................................................................38
4.1.5 FORMULI ZA PRESMETKA NA MAKSIMALNATA POTENCIJALNA
RAZLIKA NA ^.......................................................................................38
4.1.6. TEHNI^KI PROPISI I PREPORAKI ZA IZVEDUVAWE NA TS VN/SN-
OSVRT...................................................................................................38
4.2. USLOVI ZA BEZOPASNOST - OSVRT KON POSTOJNITE
PROPISI VO R. MAKEDONIJA............................................................40
4.3 OSVRT KON PROPISITE I PREPORAKITE..................................42
VO NEKOI OD RAZVIENITE ZEMJI VO SVETOT...............................42

5. ODREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI NA

TRAFOSTANICATA BITOLA 2..................................................................44

5.1 ODREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI NA

ZAZEMJUVA^OT NA EDEN STOLB OD 400KV DALEKOVOD
BITOLA-AMINDEO..............................................................................44
5.2 ODREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI NA
TRAFOSTANICATA BITOLA-2............................................................46

6. ZAKLU^OK......................................................................................48

LITERATURA..........................................................................................49

3
1. OP[TO ZA ZAZEMJUVA^ITE I
ZAZEMJUVA^KITE SISTEMI VO
ELEKTROENERGETSKITE MRE@I I SISTEMI

1.1 VOVED
Spored postojniot Pravilnik za tehni~kite normativi za
zazemjuvawe na elektroenergetskite postrojki so nominalen napon nad
1000 V, pod poimot zazemjuvawe vo elektroenergetskata mre`a (EEM)
odnosno vo elektroenergetskiot sistem (EES) se podrazbira kompleksot
od merki i sredstva koi{to se prezemaat so cel da se obezbedat uslovi
za normalna rabota na sistemot, bezbedna rabota i dvi`ewe na lu|eto i
`ivotnite vo blizina na objektite koi mo`at da dojdat pod napon vo
normalni ili vo havariski uslovi. Toj kompleks merki, isto taka, treba da
obezbedi i za{tita na lu|eto i opremata od struite i naponite {to se
javuvaat pri atmosferskite praznewa. Da se zazemji nekoj ured, aparat
ili objekt zna~i sprovodnite delovi od toj ured ili objekt galvanski da se
povrzat so zazemjuva~kiot sistem (ZS).
Zazemjuva~kiot sistem, pak, go so~inuvaat site me|usebno
galvanski povrzani elementi, a toa se zazemjuva~ot na objektot i
drugite metalni delovi koi{to imaat direkten kontakt so tloto (temelnite
zazemjuva~i na grade`nite objekti), za{titnite ja`iwa kaj nadzemnite
elektroenergetski vodovi, metalnite pla{tovi kaj elektroenergetskite
kabli i dr. Vo ZS spa|aat i site ostanati sredstva nameneti za galvansko
povrzuvawe na objektite od ZS.
Pod poimot "zazemjuva~" se podrazbira mno`estvoto na
neizolirani i me|usebno galvanski povrzani sprovodnici (horizontalni i
vertikalni), postaveni vo zemjata, koi {to se nao|aat vo dobar
elektri~en kontakt so po~vata i imaat prvenstvena zada~a strujata na
zemjospoj da ja sprovedat vo zemjata taka {to na povr{inata od
zemjata da ne se javat naponi koi }e go zagrozat `ivotot na lu|eto i
`ivotnite {to mo`at da se najdat vo neposrednata okolina na
zazemjuva~ot. Pokraj toa, zazemjuva~ot treba da ima {to e mo`no
pomala preodna otpornost prema zemjata, koja u{te se narekuva
"otpornost na rasprostirawe" za da se obezbedi strujata na gre{kata da
zadr`i dovolno visoka vrednost zaradi dejstvuvawe na soodvetnata
relejna za{tita, ako e taa predvidena.
Zazemjuva~kiot sistem na edna elektroenergetska mre`a
pretstavuva slo`eno elektri~no kolo sostaveno od elementi so

4
koncentrirani parametri i elementi so raspredeleni parametri. Vo prviot
vid elementi na zazemjuva~kiot sistem spa|aat: zazemjuva~ite na
stolbovite od nadzemnite vodovi (NV), zazemjuva~ite na
transformatorskite stanici (TS), zazemjuva~ite na zazemjenite
elektroenergetski objekti i dr., dodeka vo vtoriot vid elementi
(zazemjuva~i so raspredeleni parametri) spa|aat: nadzemnite vodovi
so za{titno ja`e, energetski kabli so sprovoden nadvore{en pla{t,
~eli~ni lenti i bakarni ja`iwa polo`eni vo zemjata, i dr. Osobeno
kompleksni se zazemjuva~kite sistemi na srednonaponskite (SN)
distributivni mre`i vo golemite urbani sredini.
So porastot na strujata na zemjospoj rastat problemite so zemnite
spoevi vo mre`ata (mo`nost za samogasewe na lakot, intermitiran
re`im na rabota na zemjospojot, pojava na visoki prenaponi i sl.). Od tie
pri~ini so tekot na vremeto se javuva potreba za napu{tawe na
re`imot na rabota na SN mre`a so izolirana NT i premin kon re`im na
rabota so zazemjena NT. Vo Republika Makedonija e, isto taka, od
navedenite pri~ini, aktuelen e problemot na zazemjuvawe na NT na
pogolem broj SN distributivni mre`i. Spored dosega{nata na{a praktika
zazemjuvaweto na NT treba da se vr{i preku aktiven otpornik so mala
otpornost.
So primena na razraboteniot numeri~ki metod e mo`no da se
re{avaat site vidovi koncentrirani zazemjuva~i, kakvi {to se, na
primer, zazemjuva~ite na oddelnite TS VN/SN, zazemjuva~ite na
stolbovite na NV i sli~no. So pomo{ na gotov, prethodno izgotven
sovtverski alat, baziran na ovoj metod, podocna, }e se vr{i presmetka
na konkretnite zazemjuva~i {to se sre}avaat vo razgleduvanata mre`a
(sistem). Presmetuvaweto na sopstvenite i me|usebnite otpornosti na
elementite od zazemjuva~ot se vr{i so pomo{ na dobro poznatiot
metod na sredni potencijali.

1.2. OSNOVNA ZADA^A NA ZAZEMJUVA^ITE. VIDOVI

ZAZEMJUVA^I

Pri povredi na izolacijata vo EES i pri pojavi na kusi vrski so zemja,

strujata na kusa vrska na mestoto na gre{kata te~e vo zemjata.
Goleminata na strujata koja }e te~e po vodovite do zazemjuva~ot i niz
samiot zazemjuva~, kako i vremetraeweto na samata kusa vrska,
zavisat od na~inot na zazemjuvawe na neutralnata to~ka vo mre`ata
kako i od karakteristikite na relejnata za{tita. Vo mre`ite so direktno
zazemjena neutralna to~ka, struite na gre{ka {to te~at vo zemjata
mo`at da dostignat nekolku kiloamperi, pa duri i nekolku desetici
kiloamperi, no zatoa nivnoto vremetraewe se ograni~uva na samo
nekolku desetinki od sekundata. Vo mre`ite so izolirana neutralna

5
to~ka kako i vo kompenziranite mre`i, strujata na gre{ka (nare~ena
u{te i struja na dozemen spoj) iznesuva nekolku desetini amperi, no
traeweto na zemniot spoj mo`e da iznesuva i nekolku ~asovi.
Gustinata na strujata na mestoto kade {to taa te~e vo zemja e
mnogu golema, a potencijalite vo negova blizina mo`at da dobijat
opasno visoki vrednosti. Za da se izbegne taa opasnost vo elektri~nite
centrali, razvodnite postrojki, transformatorskite stanici kako i kaj
samite stolbovi od nadzemnite vodovi, se predviduva izvedba na
zazemjuva~i.
Pod poimot zazemjuvawe vo elektroenergetskiot sistem (EES) se
podrazbira kompleksot od sredstva i merki {to se prezemaat so cel da
se obezbedat uslovi za normalna rabota na sistemot. Pokraj toa so tie
merki treba da se obezbedi i bezbedna rabota i dvi`ewe na lu|eto i
`ivotnite vo blizina na elektroenergetskite objekti (EEO) {to mo`at da
dojdat pod napon vo normalni ili vo havariski situacii, kako i za{tita na
opremata i lu|eto od struite i naponite {to se javuvaat pri atmosferskite
praznewa. Da se zazemji nekoj ured ili aparat zna~i sprovodnite delovi
od toj aparat galvanski da se povrzat so zazemjuva~kiot sistem.
Osnovna zada~a na zazemjuva~ite e, zna~i, tie da sozdadat pat
na strujata na gre{ka vo zemjata so {to e mo`no pomala preodna
otpornost i so toa da gi eliminiraat ili vo najgolema mo`na mera da gi
ubla`at opasnostite poradi nastanatite previsoki potencijali vo
okolinata na mestoto na gre{kata.
Pokraj navedenoto, zazemjuva~ot treba da ima i dovolno mala
preodna otpornost prema tloto ("otpornost na rasprostirawe") za da se
postigne strujata na gre{kata da ima dovolno golema vrednost {to }e
ovozmo`i sigurno dejstvuvawe na relejnata za{tita, koga e taa
predvidena.

1.2.1 PODELBA NA ZAZEMJUVA^ITE

Spored polo`bata vo tloto zazemjuva~ite se delat na: horizontalni,

vertikalni i kosi.
Horizontalen (povr{inski) zazemjuva~ e zazemjuva~ sostaven od
horizontalno polo`eni elementi (elektrodi) koi{to se zakopani vo
zemjata na relativno mala dlabo~ina. Horizontalniot zazemjuva~ po
svojot oblik mo`e da bide: mre`est, zrakast, konturen (prstenest) ili
slo`en, koj pretstavuva kombinacija na nekoi od spomenatite oblici.
Vertikalen (dlabinski) zazemjuva~ e zazemjuva~ sostaven od
eden ili od pove}e stapesti zazemjuva~i koi{to se zabieni vertikalno vo
zemjata i pritoa se me|usebno galvanski povrzani. Dol`inata na takvite
vertikalni stapovi (sondi) obi~no iznesuva od 2 do 5 m, iako

6
ponekoga{, koga dolnite sloevi od zemji{teto imaat pomala specifi~na
otpornost, dol`inata na sondite mo`e da bide i pogolema.
Kos zazemjuva~ e stapest zazemjuva~ polo`en koso vo zemjata.

Spored nivnata namena, zazemjuva~ite na elektroenergetskite

objekti se delat na:

za{titni;
pogonski (rabotni) i
gromobranski.
Za{titno zazemjuvawe e galvansko povrzuvawe so za{titniot
zazemjuva~ na site metalnite delovi od objektot {to ne im pripa|aat na
strujnite kola nitu pak se nao|aat neposredno vo elektri~en kontakt so
niv, a sepak, vo slu~aj na gre{ka, mo`at da dojdat pod napon.
Za{titniot zazemjuva~ go namaluva toj napon i so toa ja spre~uva
mo`nosta za pojava na uslovi opasni po `ivotot na lu|eto koi{to
rakuvaat so aparatite ili opremata pogodena so defektot ili pak se
dvi`at vo nivnata blizina.
Pogonskoto (rabotno) zazemjuvawe e zazemjuvaweto na del od
strujnoto kolo so {to se obezbeduva opredelena funkcija i/ili rabotna
karakteristika na toa strujno kolo.
Rabotnoto zazemjuvawe mo`e da bide direktno ili indirektno.
Direktnoto zazemjuvawe se izveduva so neposredno povrzuvawe
na zazemjuva~ot odnosno ZS. Kaj indirektnoto zazemjuvawe
povrzuvaweto so zazemjuva~ot odnosno ZS se vr{i preku nekoja
impedancija (aktivna otpornost, induktivnost, kapacitivnost ili nivna
kombinacija).
Gromobranskoto zazemjuvawe e zazemjuvawe na gromobranskata
instalacija i slu`i za odveduvawe na strujata na atmosferskoto
praznewe vo zemjata. Gromobranskoto zazemjuvawe treba da go
ograni~i naponot (potencijalot) na koj {to doa|a gromobranskata
instalacija za vreme na atmosferskoto praznewe so cel da se spre~at
mo`nite povratni preskoci od instalacijata kon elektri~nite kola i
metalnite objekti vo nejzinata blizina.

1.2.2 KARAKTERISTI^NI VELI^INI NA ZAZEMJUVA^ITE

Veli~inite {to go karakteriziraat eden zazemjuva~ se definiraat

7
preku strujata Iz {to se odveduva od zazemjuva~ot vo zemjata i preku
slikata na potencijalnoto pole (x,y) koe, kako posledica na
odveduvaweto na strujata Iz vo zemjata, se javuva vo tloto i na
povr{inata od zemjata. Site potencijali se opredeluvaat vo odnos na
"referentnata zemja". Referentna ili neutralna zemja e delot od zemjata
koj{to e dovolno oddale~en od zazemjuva~kiot sistem (ZS) taka {to
pri odveduvaweto na strujata od ZS na tloto vo toj del od zemjata ne se
pojavuvaat potencijalni razliki. Potencijalot na referentnata zemja }e go
ozna~ime so . Obi~no se usvojuva deka e = 0.
Koga od nekoj zazemjuva~ se odveduva vo zemjata struja Iz toga{
doa|a do podigawe na potencijalite na site to~ki od zemjata vo
negovata okolina (slika 1.1.a) a samiot zazemjuva~, isto taka, prima
nekakov potencijal z.

Slika 1.1.a Potencijalna inka vo okolinata na zazemjuva~ vo forma na

vertikalna sonda

8
 Slika 1.1.b. Prikaz na ekvipotencijalnite linii vo okolinata na
zezemjuva~ot od sl. 1.1.a.

Naponot na zazemjuva~ot Uz se definira kako razlika na

potencijalot na zazemjuva~ot z i potencijalot na referentata zemja
koga od nego se odveduva strujata Iz, t.e.
U z z 0
(1.1)
Ako usvoime = 0, {to e voobi~aeno, vaka definiranata vrednost
na naponot na zazemjuva~ot }e se sovpadne so potencijalot na
zazemjuva~ot z , t.e. Uz = z.
Otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot Rz pretstavuva
edinstvenata karakteristi~na veli~ina na zazemjuva~ot koja {to zavisi
isklu~ivo od konstruktivnite karakteristiki na zazemjuva~ot i od
parametrite na po~vata. Taa vsu{nost pretstavuva otpor so koj
zemjata mu se sprotivstavuva na odveduvaweto na strujata od
zazemjuva~ot i prakti~no ima ~ist aktiven karakter. Se definira kako
odnos na potencijalot z {to zazemjuva~ot go dobiva pri

9
odveduvaweto na strujata Iz kon referentnata zemja i samata struja Iz,
t.e.
z Uz
Rz
Iz Iz
(1.2)
Pokraj ovie dve veli~ini vo natamo{niot del od tekstot }e se
sre}avame i so poimot "impedancija na zazemjuvawe" Zz. Toa e
impedancijata so koja posmatraniot zazemjuva~ki sistem se
sprotivstavuva na odveduvaweto na strujata kon referentnata zemja.
Taa se presmetuva kako paralelna vrska na otpornosta na
rasprostirawe na zazemjuva~ot i impedanciite na zazemjuvawe na site
drugi priklu~eni nadzemni vodovi i kabli.
So impedancijata na zazemjuvawe se opfa}aat i prirodnite
zazemjuva~i koi se nao|aat nadvor od teritorijata na zazemjuva~ot ili
se prostorno odvoeni od nego. Tuka spa|aat site postojni cevkovodi,
vodovodi, armirano-betonski konstrukcii na objektite (zgradi, brani i sl.)
koi{to se vklu~eni vo ZS. No so impedancijata na zazemjuvawe se
opfa}aat i zazemjuva~ite na sosednite postrojki i objekti ako so tie
objekti postoi galvanska vrska (na pr. galvanskata vrska preku
neutralniot sprovodnik vo NN mre`a, vrskite pome|u sosednite postrojki
na TS preku metalnite pla{tovi i/ili elektri~nite za{titi kaj energetskite
kabli i dr.).
Potencijalnata razlika na dopir Ed e druga, osnovna,
karakteristi~na veli~ina so koja se karakterizira eden zazemjuva~.
Obi~no dimenzioniraweto na zazemjuva~ite se vr{i prema ovaa
veli~ina. Taa pretstavuva potencijalna razlika {to postoi pome|u
potencijalot na koj{to se nao|aat zazemjenite delovi od objektot i
potencijalot t na stojnata to~ka (stojali{teto) vo negovata blizina od
koja mo`e toj da se dopre. Pri dopirot na objektot pod dejstvo na
potencijalnata razlika Ed se formira strujno kolo, koe se zatvora preku
rakata (racete), teloto na ~ovekot i negovite stopala. Pritoa stopalata
treba da bidat na horizontalna oddale~enost od 1 m od objektot.

Potencijalnata razlika na dopir Ed se definira so izrazot: E d U z T

(1.3)
kade {to t e potencijalot na stojnata to~ka na povr{inata na zemjata
od koja {to mo`e da se dopre zazemjeniot objekt ili ured.
O~igledno e deka potencijalnata razlika Ed ne zavisi samo od
raspredelbata na potencijalite po povr{inata od zemjata nad
zazemjuva~ot tuku taa zavisi i od razmestuvaweto na opremata i
delovite od objektot {to se nao|aat na potencijalot na zazemjuva~ot z
= Uz.
Zazemjuva~ite vo razvodnite postrojki ili vo transformatorskite
stanici naj~esto se izveduvaat vo forma na horizontalna mre`a

10
zakopana na dlabo~ina 0,71 m pod povr{inata na zemjata. Koga
stanuva zbor za dimenzionirawe na vakvite zazemjuva~i, bidej}i
naj~esto odnapred ne e precizno poznat rasporedot na opremata i
objektite vo samata postrojka, zaradi uprostuvawe na postapkata za
nivnoto dimenzionirawe, takvite zazemjuva~i se dimenzioniraat spored
t.n. "maksimalna potencijalna razlika na dopir" Ed.max. Veli~inata Ed.max
se definira so pomo{ na relacijata (1.4), kako maksimalna vrednost na
potencijalnata razlika na dopir za celata oblast nad zazemjuva~ot:
E d . max U z . min (1.4)
Vo relacijata (1.4) so t.min e ozna~en apsolutniot minimum na
potencijalot na tloto na celata povr{ina od postrojkata.
Vaka definirana, potencijalnata razlika Ed.max zavisi iksklu~ivo od
raspredelbata na potencijalite na povr{inata od zemjata, odnosno od
oblikot i dimenziite na zazemjuva~ot i od elektri~nite parametri na
tloto. Jasno e deka vistinskata potencijalna razlika na dopir Ed {to }e se
ima vo postrojkata }e bide pomala od maksimalnata Ed.max. Vo realni
uslovi taa razlika mo`e da iznesuva i nekolku desetini procenti, pa na
toj na~in so proektiraweto na zazemjuva~ot na baza na veli~inata
Ed.max ne samo {to se zadovoluvaat propisite, tuku se ostvaruva i
izvesna rezerva na strana na sigurnosta.

Slika 1.2.Raspredelba na potencijalite nad mre`est zazemjuva~

Potencijalnata razlika na ~ekor E e tretata karakteristi~na

veli~ina so koja se odlikuva eden zazemjuva~ i preku koja, isto taka,
se vr{i negovoto dimenzionirawe. Taa se definira kako potencijalna
razlika {to mo`e na povr{inata od zemjata da se premosti so ~ekor

11
~ija {to dol`ina iznesuva 1 m.
Na slikata 1.2 e prika`ana skicata od eden mre`est zazemjuva~ i
raspredelbata na potencijalite po povr{inata od zemjata po dol`inata
na pravecot {to go prepolovuva krajnoto, ivi~no, pole. Po ovoj pravec
obi~no se imaat najgolemite potencijalni razliki na dopir i ~ekor. Na
dijagramot so raspredelbata na potencijalite se prika`ani site
karakteristi~ni potencijalni razliki. Potencijalna razlika na dopir Ed.max
ja dobiva svojata maksimalna vrednost Ed.max vo blizinata na te`i{teto
od krajnoto, agolno, okce, dodeka potencijalnata razlika na ~ekor ja
postignuva svojata maksimalna vrednost vo blizina na rabot na
zazemjuva~ot, od nadvore{nata strana.

Slika 1.2a. Mo`ni situacii na opasnost i nekoi definicii na potencijalnite

razliki

Na slikata 1.2a se prika`ani nekoi od mo`nite situacii za pojava na

opasnost vo edna postrojka so mre`est zazemjuva~ i na slikovit na~in
se definirani oddelni poimi koi {to se odnesuvaat na tie opasnosti.
Vistinskiot napon na koj {to se izlo`uva ~ovekot pri dopir, Ud , e
sekoga{ pomal od potencijalnata razlika Ed za padot na napon na
preodnata otpornost Rs tlo stopalo poradi ograni~enata povr{ina na
samiot kontakt. Ako ~ove~koto stopalo se zamisli deka pretstavuva
kru`na plo~a so ekvivalenten pre~nik Ds ~ 0,16 m, toga{ preodnata
otpornost Rs na stopaloto pribli`no }e bide:

12
 p
Rs 3 p
2 Ds
(1.5)
kade {to so p e ozna~ena specifi~nata otpornost na povr{inskiot sloj
na tloto.

Za dopir kako na slikata 1.3, koga ~ovekot {to e izlo`en na

potencijalna razlika na dopir stoi so sostaveni stopala, preodnata
otpornost na kontaktot stopala tlo, Rd }e bide dvojno pomala od
preodnata otpornost na ednoto stopalo Rs, t.e.:
Rs
Rd 1,5 p
2
(1.6)
pa vo soglasnost so {emata od slikata 1.3.b, naponot Ud na koj {to }e
bide izlo`eno ~ovekovoto telo }e iznesuva:
R~ R~
Ud Ed Ed
R~ R d Rs
R ~
2 (1.7)
Ed
Ud
sd
kade {to faktorot sd se presmetuva so relacijata:
Rs
sd 1 (1.8)
2 R~

Vo relaciite (1.7) i (1.8) so R~ e ozna~en otporot na ~ove~koto

telo na patekata noze raka. Vrednosta na otporot R ne e konstantna.
Taa e nelinearna i zavisi od strujata, odnosno naponot na koj{to e
izlo`en ~ovekot, zavisi isto taka i od sostojbata so vla`nosta na
povr{inata od ko`ata vo momentot na izlo`enosta na napon na dopir i
varira od ~ovek do ~ovek. Duri i kaj edno isto lice, zaradi promenata
na vla`nosta na ko`ata, otporot R varira vo tekot na denot i sezonata.
Naj~esto se dvi`i vo granicite od 1000 do 3000 . Obi~no kako
merodavna za dimenzioniraweto se prifa}a pomalata vrednost R =

13
 1000 , kako ponepovolna, {to dava pesimisti~ka slika za problemot
na rizik i rezultati na strana na sigurnosta pri dimenzioniraweto. Vo
ponovo vreme se pravat obidi vo presmetkite da se vnese stohasti~ki
pristap spored koj veli~inata R pretstavuva slu~ajna veli~ina koja {to
podle`i na logo-normalniot zakon na raspredelba, a rizicite se
presmetuvaat so primena na statisti~ki postapki.
Ako za otporot na ~ovekovoto telo R usvoime R = 1000 ,
toga{, so ogled na (1.7) i (1.8) se dobiva:
s d 1 1,5 p 10 3 1 0,0015 p (1.9)

Slika 1.4a. Potencijalna razlika na ~ekor Slika 1.4b Ekvivalentna

{ema pri ~ekor

Naponot Uc {to }e se vospostavi pome|u stopalata na ~ovekot

koga toj so svojot ~ekor ja premosti potencijalnata razlika Ec, vo
soglasnost so {emata od slikata 1.4.b, se presmetuva so pomo{ na
izrazot:
R~ R~ E
Uc Ec c (1.10)
R ~ R c R ~ 2 R s sc
pri {to faktorot sc so koj{to se opfa}a prisustvoto na preodnata
otpornost na stopalata od ~ovekot }e bide:
Rs
sc 1 2 (1.11)
R~

14
 Ako se zeme predvid relacijata (1.5), za R = 1000 izrazot (1.11)
go dobiva sledniot oblik:
s c 1 6 p 10 3 1 0,006 p (1.12)

2. KARAKTERISTIKI NA TLOTO I NEGOVO

VLIJANIE VRZ KARAKTERIS-TIKITE NA
ZAZEMJUVA^ITE

2.1. SPECIFI^NA OTPORNOST NA TLOTO

Kaj pove}eto vidovi zazemjuva~i se postavuvaat dosta strogi

barawa vo pogled na goleminata na potencijalot Uz i potencijalnite
razliki Ed i E {to tie go dobivaat vo re`imot na odveduvawe na
strujata na gre{kata, taka {to e neophodno presmetkata na negovata
otpornost na rasprostirawe Rz kako i ocenkata na uslovite za
bezopasnost da bidat izvedeni {to e mo`no poprecizno.
Kako {to e poznato, otpornosta na rasprostirawe na zazemjuva~ot
Rz e direktno proporcionalna na vrednosta na specifi~nata otpornost
na tloto vo koe {to e toj postaven. Vrz vrednosta na specifi~nata
otpornost , pak, vo golema merka vlijae koli~estvoto na voda
sodr`ana vo porite na zemjata i koli~estvoto na solite rastvoreni vo taa
voda. Vsu{nost mo`e da se ka`e deka taka formiraniot rastvor na
solite, koj pretstavuva elektrolit i koj go ispolnuva prazniot prostor
pome|u ~esti~kite na zemjata, ja sproveduva strujata vo zemjata.
Zatoa po~vite koi imaat golem volumen na pori kakvi {to se, na
primer, laporecot i raznite vidovi glini imaat sekoga{ mali vrednosti na
specifi~nata otpornost. Nasproti niv, cvrstite kompaktni steni so mal
volumen na porite, kakvi {to se varovnikot, eruptivnite steni i
dolomitite imaat mala elektri~na sprovodnost t.e. visoka specifi~na
otpornost .
Sosema e poinakva situacijata kaj propuslivite i rastresiti zemji{ta
kakvi {to se na pr. pesokot i ~akalot. Kaj niv specifi~nata otpornost ,

15
vo osnova, zavisi od prisustvoto i koli~estvoto na glina, izme{ana niz
zemji{teto. Taka, na primer, ~istiot ~akal, bez prisustvo na glina mo`e
da ima otpornost = 2000 -6000 m, dodeka istiot toj ~akal so
primesi na glina od 20-tina procenti }e ima trojno pomala vrednost za
.

Tabela 2.1 Specifi~ni otpornosti na nekoi po~vi

Sredina , (m)
Destilirana voda 10000
Morska voda 1
Re~na voda 20 40
Varovnik kompakten 400 3000
Raspukan varovnik 200 2000
Pesok 100 800
Laporec 20 300
Glinen {krilec 20 200
Glina 10 60
Humus 10
Gnajs, metamorfni steni 500 2000
200
Dolomit
10000
Suv beton 1000000
600
Granit, bazalt i sl.
10000
^akal 200 6000
^akal so glina vla`en 80 400
Glinovid pesok 60 150
Peso~na glina 50 60
Crvenica 20 100
Bentonit 28

Vo tabelata 2.1 e daden pregled na vrednostite na specifi~nite

otpornosti na rasprostirawe na nekoi sredini.

16
2.1.1 VLA@NOST NA ZEMJATA

Zemjata vo koja te~at struite od zazemjuva~ot e slo`ena i

nehomogena sredina kako po sostav taka i po struktura. Taa e
sostavena od tvrdi ~esti~ki od organsko i neorgansko poteklo i voda.
Kako {to be{e re~eno, sprovodnosta na zemjata vo mnogu zavisi od
nejzinata vla`nost i od nejziniot hemiski sostav. Vo suva sostojba
zemjata e slab sprovodnik, a so navla`nuvawe sprovodnosta se
zgolemuva.

Vo odnos na vla`nosta kaj zemjata razlikuvame tri sostojbi:

a) suva;
b) vla`na i
v) smrznata.
Sostojbite pod a) i v) se opasni bidej}i toga{ specifi~nata
otpornost na tloto e najgolema. Karakteristikite na zemjata vo nejzinite
gorni sloevi variraat so promenata na negovata temperatura
(godi{noto vreme) i duri na dlabo~ina od nad 3 m mo`eme da
o~ekuvame deka tie se stabilni.
Specifi~nata otpornost na zemjata dosta varira so promenata na
vlagata. Vo periodot vedna{ posle mesecite so najgolemi vrne`i (maj,
juni) specifi~nata otpornost e najmala, a posle mesecite so mali

17
vrne`i (septemvri i oktomvri) taa e najgolema.
Zavisnosta na specifi~nata otpornost na zemjata od nejzinata
vla`nost e prika`ana na slika 2.1. Kako {to e vidno od slikata,
specifi~nata otpornost }e bide zna~itelno pogolema dokolku
relativnata vla`nost na tloto e pod 15 %. Za vla`nost na zemjata nad
15 % taa e mnogu pomala a promenite na otpornosta so promenata
na vla`nosta e poblaga.
Vla`nosta na zemjata ne zavisi samo od vrne`ite i podzemnite
vodi, tuku i od strukturata na zemjata. Kolku ~esti~kite na zemjata se
pomali, pogolemo koli~estvo voda se zadr`uva vo zemjata odnosno
apsorcijata na vlaga e pogolema.
Pri izvedbata na zazemjuva~ite ~esto se sre}avame so situacijata
koga po~vata pretstavuva kombinacija od pesok i glina. Pesokot se
sostoi od polusprovodni zrna od kvarc so dijametar 0,2 2 mm i ima
slaba sposobnost za zadr`uvawe na vlagata. Glinata, pak, ima koloidna
struktura so gusto zbieni ~esti~ki od redot 10-6 mm i ima mnogu
pogolema sposobnost za zadr`uvawe na vlagata.
Ako pesokot se navla`ni }e se namali negovata specifi~na
otpornost no namaluvaweto mo`e da bide najmnogu do vrednosta na
specifi~nata otpornost na vodata. Ako, pak, se navla`nat glinata ili
humusot toga{ doa|a do sozdavawe na elektrolit pa nivnata specifi~na
otpornost stanuva pomala od specifi~nata otpornost na vodata vo koj
glinata e rastvorena. Poradi ova glinata pri isti atmosferski uslovi ima
pomala specifi~na otpornost od pesokot.

2.1.2 SOLENOST NA ZEMJATA

Solenosta na zemjata isto taka vlijae vrz vrednosta na

specifi~nata otpornost . Nekoi stru~waci predlagaat stavawe na sol
okolu zazemjuva~ot poradi nejzinata sposobnost za zadr`uvawe na
vlagata vo zemjata. Dokolku procentot na solta vo zemjata e pod 0,5%,
toga{ toa prakti~no ne vlijae vrz namaluvaweto na specifi~nata
sprovodnost na tloto. Procentot na sol od 0,5% do 1% e oblast na
nagloto zgolemuvawe na sprovodnosta na zemjata. Ponatamu, dokolku
se prodol`i so zgolemuvaweto na solenosta na po~vata, otpornosta na
zemjata }e prodol`i da se namaluva, no zna~itelno pobavno.
Koncentracijata na sol nad 1% po~nuva da go nagrizuva metalot vo
po~vata i ne se prepora~uva. Zatoa e najdobro da se ima solenost na
zemjata od 0,5 1%.

18
2.1.3 TEMPERATURA NA ZEMJATA

Temperaturata na zemjata e zna~itelen faktor koj vlijae vrz

goleminata na specifi~nata otpornost. Pri ista vla`nost na zemjata so
zgolemuvawe na temperaturata otpornosta na zemjata se namaluva.
So smrznuvaweto na zemjata (vodata) sprovodnosta na zemjata se
namaluva zna~itelno. Za da se izbegne ovaa nepo`elna pojava
zazemjuva~ite treba da gi polagame na dlabo~ina na koja zemjata ne
mrzne.
Na slika 2.2 dadena e zavisnosta na specifi~nata otpornost na
zemjata od temperaturata pri razli~en procent na voda vo zemjata.

2.1.4 GEOLO[KI SOSTAV NA ZEMJATA

Geolo{kiot sostav na zemjata bitno vlijae vrz nejzinata

sprovodnost. Najdobri sprovodnici na elektri~na struja se mo~uri{tata,
glinata i zemja so metalna sodr`ina, a najnepovolna e kamenata
podloga. Obi~no, po~vata e sostavena od pove}e sloevi so razli~en
sostav i debelina, a mnogu e redok slu~ajot na homogen sostav na
zemjata.

19
2.1.5 NABIENOST NA ZEMJATA

Nabienosta na zemjata e isto taka va`en faktor {to vlijae vrz

goleminata na specifi~nata otpornost na tloto. Imeno primerokot zemja
{to }e go zememe so kopawe ne ni dava vistinska slika za goleminata
na specifi~nata otpornost zatoa {to zemjata gi menuva svoite
karakteristiki vo zavisnost od pritisokot vrz nea. Pod dejstvo na
nadvore{en pritisok se namaluva specifi~nata otpornost na zemjata.
Ova se objasnuva so toa {to so dejstvuvawe na nadvore{niot pritisok
doa|a do smaluvawe na prostorot (porite) pome|u poedinite ~esti~ki
od zemji{teto i so toa doa|a do porast na kapilarnite sili. Po~vata sega
zadr`uva pogolemi koli~estva voda {to doveduva do neposredno
zgolemuvawe na vkupniot aktiven presek na vodata. Ova e edna od
pri~inite zo{to zemjata okolu zazemjuva~ot se nabiva.
Na slikata 2.3 prika`ano e vlijanieto na pritisokot vrz specifi~nata
otpornost na zemjata.

2.1.6 MEREWE I PRESMETUVAWE NA SPECIFI^NATA

OTPORNOST NA TLOTO

Otpornosta na rasprostirawe R na eden zazemjuva~ vo homogeno

20
tlo e proporcionalna na specifi~nata otpornost na tloto , t.e.:

R r
100
(2.1)
kade {to:
- specifi~nata otpornost na tloto, izrazena vo m;
Rz -konstanta na zazemjuva~ot, koja e ednakva na otpornosta na
rasprostirawe na zazemjuva~ot vo homogeno tlo so specifi~na
otpornost = 100 m. Taa zavisi samo od dimenziite na
zazemjuva~ot i negoviot geometriski oblik.
Strukturata na tloto naj~esto ne e homogena tuku sloevita. Duri i
vo relativno homogenite geolo{ki strukturi, koga tloto e sostaveno od
eden edinstven vid po~va, poradi razli~niot stepen na poroznost
(nabienost) i razli~noto koli~estvoto na vlaga vo zemjata, od lokacija
do lokacija se mo`ni golemi razliki na vrednosta na specifi~nata
otpornost na tloto.
Trasite od nadzemnite vodovi, po pravilo, minuvaat niz tereni na
koi se menuvaat geolo{kite strukturi na tloto. Zatoa, koga se zboruva
za zazemjuvawe na nadzemnite vodovi, ne e mo`no, nitu pak e
pravilno, dimenzioniraweto na zazemjuva~ite na stolbovite da se vr{i
vrz osnova na edna edinstvena, prose~na, vrednost na specifi~nata
otpornost na tloto, proceneta preku sostavot na tloto dobien so uvid na
lice mesto po dol`inata na trasata. Potrebno e, zna~i, za sekoj
novoproektiran dalekovod, za sekoe stolbno mesto, ili barem za
karakteristi~nite stolbni mesta, so merewe da se utvrdi vrednosta na
specifi~nata otpornost . Istata logika va`i i za slu~ajot koga se raboti
za izbor i dimenzionirawe na zazemjuva~ na razvodna postrojka ili
transformatorska stanica.
So mereweto ne se utvrduva samo srednata (integralnata)
vrednost na specifi~nata otpornost tuku i debelinata na oddelnite
sloevi, vo slu~ajot koga se raboti za horizontalno usloeno tlo. Podocna,
so koristewe na rezultatite od ovie merewa kako i so koristewe na
iskustvata od geomehani~kite prospekcii na tloto {to se vr{at na
oddelnite stolbni mesta za potrebite na dimenzioniraweto na temelite
na stolbovite, se utvrduva podetalno geolo{kiot sostav na tloto.

21
 Mereweto na vrednosta na specifi~nata otpornost vo dene{no
vreme se sproveduva so metodi za geoelektri~no sondirawe. Me|u
najpoznatite od niv se [lumbergeroviot metod (Schlumberger),
Veneroviot (Wenner) metod i dr.
Eden od naj~esto primenuvanite kaj nas, no i vo svetot, e
Veneroviot metod. Toj koristi ~etiri merni sondi: dve nadvore{ni, koi se
narekuvaat strujni sondi, i dve vnatre{ni, nare~eni naponski sondi.
Rasporedot na mernite sondi kaj ovoj metod e kako na slikata 2.4 i
kako {to se gleda, tie se postavuvaat na ednakvi me|usebni rastojanija
a. Nadvore{nite sondi se priklu~eni na struen izvor so koj se sozdava
strujnoto pole vo prostorot na prospekcija, dodeka vnatre{nite,
naponski sondi, se priklu~eni na voltmetar/galvanometar so pomo{ na
koj ja merime potencijalnata razlika pome|u to~kite na povr{inata od
zemjata vo koi se zabieni naponskite sondi. Izvorot na struja kako i
instrumentite za merewe na strujata i naponot se obi~no smesteni vo
eden edinstven instrument. Se meri strujata I {to cirkulira pome|u
strujnite sondi i naponot U pome|u naponskite sondi. Od presmetkata
na strujnoto pole sleduva relacijata (2.2) so koja se presmetuva
vrednosta na prose~nata specifi~na otpornost na tloto :
U
2 a 2 a R (2.2)
I
Oznakite koi figuriraat vo izrazot (2.2) se vo soglasnost so
prethodniot tekst i so slikata 2.4.
So formulata (2.2) se opredeluva na prose~nata vrednost na
specifi~nata otpornost na tloto na gorniot sloj so debelina h a.
Postapkata se povtoruva pogolem broj pati, za razni vrednosti na me|

22
usebnoto rastojanie a: a = 1, 2, 3, 5, 8, 10 .... m. Na pogolemi
rastojanija a (a > 10 m) se odi toga{ koga prethodnite rezultati
naveduvaat na zaklu~okot deka se raboti za isklu~itelno
nehomogogena struktura na tloto ili pak koga namenata na merewata
ne e samo za potrebite na dimenzionirawe na zazemjuva~ite tuku i za
potrebite na raznite presmetki (na primer vlijanie na vodovite vrz
drugite instalacii vo blizina na trasata kako {to se TT-vodovite,
cevkovodite i sli~no).

2.1.7 MATERIJALI ZA IZRABOTKA NA ZAZEMJUVA^ITE

I VIDOVI ZAZEMJUVA^I

Zazemjuva~ite na elektroenergetskite objekti naj~esto se

izrabotuvaat od pocinkuvano kaleno `elezo, bakar, pooloveno i
pobakareno `elezo, a vo nekoi slu~ai se primenuvaat i drugi materijali
(lesni materijali). Zazemjuva~ite od `elezo treba da imaat pogolem
presek i pogolema debelina poradi nestabilnosta na `elezoto vo zemja
(vlijanie na hemiski otpadoci i hemiski proizvodi) bidej}i doa|a do
negova korozija i so toa se skratuva negoviot vek. Ova osobeno se
odnesuva na ~eli~nite ja`iwa kaj koi poradi golemata dopirna povr{ina
so zemjata i prodiraweto na vlaga vo vnatre{nosta na `ilite, korozijata
e zgolemena.
Zavisno od sredinata vo koja se polo`uvaat zazemjuva~ite (~ista,
suva vla`na, agresivna) brzinata na pojava na korozija }e bide
razli~na. Sodr`inata na gasovite O2, SO2, CO2 vo tloto ja zabrzuvaat i
pomagaat korozijata na pocinkuvanoto `elezo i so toa mu go
skratuvaat `ivotniot vek. Ako tenkiot sloj cink e nagrizen i nekvaliteten,
toga{ zazemjuva~ot brzo }e bide uni{ten bidej}i neza{titenoto
`elezo }e korodira samo za nekolku godini.
Bakarot e zna~itelno pootporen no i i poskap materijal. Poradi
negovata hemiska stabilnost, ponekoga{ mu se dava prednost vo
odnos na drugite materijali. Bakarnite sprovodnici naj~esto se koristat
za zazemjuvawe vo postrojkite za visok napon. Pri nivnoto galvansko
spojuvawe so `elezni, olovni ili pocinkuvani sprovodnici doa|a do
pojava na galvanski element koj sozdava struja koja te~e vo zemja i
pritoa doa|a do slabeewe na povr{inata na sprovodnikot, a mo`e da
dovede i do prekin na spojot.
Lesnite metali i poolovenite metali se koristat samo vo opredeleni
slu~ai koga ne mo`e da se upotrebat gore navedenite metali {to e
slu~aj pri razni hemiski vlijanija, no se prepora~uva da ne se koristat
istite bez prethodno prou~uvawe na okolnostite poradi koi bi se

23
odlu~ile za nivna primena. Ako upotrebime zazemjuva~i od lesni
materijali, nivnite elektri~ni i mehani~ki osobini treba da
soodvetstvuvaat na osobinite na sprovodnicite od bakar, izneseni vo
tabelata 2.1.
Op{to zemeno, elementite (elektrodite) od koi se izveduvaat
zazemjuva~ite mo`e da bidat: plo~i, cevki, lenti, ja`iwa i razni profili
vo zavisnost od toa {to ni stoi na raspolagawe i kakva otpornost na
zazemjuvawe sakame da postigneme.
Vo na{ata praktika naj~esto se primenuvaat horizontalnite i
vertikalnite zazemjuva~i. Kaj nadzemnite vodovi najmnogu se
primenuvaat horizontalnite zazemjuva~i dodeka vertikalnite
zazemjuva~i (sondi) se koristat mnogu poretko, i toa samo vo slu~aite
koga zemjata e sloevita i koga dolnite sloevi imaat zna~itelno pomala
specifi~na otpornost vo odnos na gorniot sloj. Vetikalnite zazemjuva~i
kaj stolbovite se primenuvaat i toga{ koga prostorot okolu samiot stolb
za izvedba na zazemjuva~ot e mnogu ograni~en.
Vertikalnite zazemjuva~i mnogu po~esto se primenuvaat kaj
golemite mre`esti zazemjuva~i na TS VN/VN i TS VN/SN. Se izveduvaat
naj~esto so pomo{ na ~eli~ni cevki so dol`ina 25 m, ili pak so
agolno `elezo (L, U ili T profil).
Horizontalnite zazemjuva~i naj~esto se izveduvaat od
pocinkuvani ~eli~ni lenti ili pak od pocinkuvano val~esto `elezo, a vo
nekoi slu~ai se primenuva i bakarno ja`e.
Zaradi za{tita od korozija vo tekot na eksploatacijata kako i
zaradi za{tita od termi~ko preoptovaruvawe vo re`imot na kusa vrska
odnosno zemjospoj, propi{ani se minimalnite vrednosti na presecite na
zazemjuva~ite od nadzemnite vodovi (tabela 2.1). Vo pogled na izborot
na materijalite za izvedba na zazemjuva~ite na stolbovite vo uslovi
koga poradi agresivnosta na tloto e mo`na nivna zasilena korozija,
propisite ne davaat posebni kriteriumi, osven preporakata,
gorespomenatite preseci da se zgolemat za okolu 50% koga stanuva
zbor za nepocinkuvan ili lo{o pocinkuvan ~elik (`elezo).

24
Tabela 2.1 Najmali dozvoleni preseci na elementite na zazemjuva~ot,
spored Pravilnikot [11]

25
3. TIPSKI ZAZEMJUVA^I NA NADZEMNITE
VODOVI I NIVNI KARAKTERISTIKI

3.1. OP[TO ZA ZAZEMJUVAWETO NA NADZEMNITE

VODOVI

Zazemjuva~ot na stolbot od eden nadzemen vod se sostoi od

mno`estvo neizolirani i me|usebno galvanski spoeni metalni elementi
(horizontalni i vertikalni elektrodi), koi{to se zakopani vo zemjata taka
{to so nea ostvaruvaat dobar elektri~en kontakt. Kako elementi od
zazemjuva~ot na stolbot, sekako, se vbrojuvaat i samite armirano
betonski temeli na stolbovite od dalekuvodite, koi{to pretstavuvaat
"prirodni zazemjuva~i" na stolbot. Vo uslovi na tlo so dobra elektri~na
sprovodnost ( 300 m) samite temeli na stolbot se ~esto pati
dovolni da ja izvr{at funkcijata na zazemjuvawe na stolbot.
Zazemjuva~ot na eden stolb ima dve osnovni zada~i:
1. uspe{no da ja odvede strujata na molwata vo zemjata koga }e
dojde do direktno atmosfersko praznewe vo nadzemniot vod, bez da
dojde do pojava na povraten preskok i
2. vo slu~ajot na dozemen spoj (ednofazna kusa vrska), nastanat
na vodot, toj ima zada~a strujata na zemjospoj, koja u{te se narekuva
i struja na gre{ka da ja sprovede vo zemjata, taka {to na povr{inata
od zemjata da ne se pojavat potencijali {to }e go zagrozat `ivotot na
lu|eto i `ivotnite koi{to mo`at da se najdat vo neposredna okolina na
samiot stolb.
Spomenatite dve barawa gi definiraat i ramkovnite zada~i na
zazemjuva~ite na stolbovite od nadzemnite vodovi i tie treba da bidat
ispolneti vo {to e mo`no pogolema mera.
Od obete pri~ini zazemjuva~ot treba da ima {to e mo`no pomala
preodna otpornost prema zemjata koja, kako {to be{e prethodno
ka`ano, se narekuva u{te i "otpornost na rasprostirawe" na
zazemjuva~ot.
Osnovni karakteristiki na sekoj zazemjuva~ se:
otpornosta na rasprostirawe Rz za naizmeni~na struja;
maksimalnata potencijalna razlika na dopir Ed,max ;
maksimalnata potencijalna razlika na ~ekor E,max ;
impulsnata otpornost na rasprostirawe Ri za impulsni strui,
kakva {to e strujata na molwata.

Ovie karakteristiki zavisat od dimenziite i geometrijata na

zazemjuva~ot, no i od karakteristikite na po~vata (nejzinata struktura,
specifi~na otpornost i dr).

26
 Osnovna zada~a na proektiraweto i dimenzioniraweto na
zazemjuva~ite na stolbovite e pri odnapred poznata struja na
odveduvawe vo zemjata Iz (t.e. zadadena verojatnost za povraten
preskok P) i poznata specifi~na otpornost na tloto , da se izbere
zazemjuva~ so oblik i dimenzii takvi {to toj }e gi zadovoli tehni~kite
ograni~uvawa definirani so merkite za bezopasnost, a vo isto vreme }e
bide i ekonomi~en. Od tuka proizleguva zaklu~okot deka izborot i
dimenzioniraweto na zazemjuva~ite, vo op{t slu~aj, e slo`ena
tehni~ko-ekonomska zada~a, ~ie{to re{enie treba da pretstavuva
optimalen kompromis pome|u tehni~kite barawa nametnati so
propisite, potrebite za sigurnost i barawata za ekonomi~nost.
Pod terminot re{avawe na zazemjuva~ se podrazbira
opredeluvawe na otpornosta na rasprostirawe Rz t.e odreduvawe na
potencijalot Uz na koj doa|a zazemjuva~ot i zazemjenite metalni
delovi, kako i opredeluvawe na raspredelbata na potencijalite po
povr{inata na zemjata vo negova blizina, a vo toj kontekst i
odreduvawe na potencijalnite razliki Ed i E.
Za re{avawe na ovoj problem denes postojat takvi matemati~ki
modeli i postapki koi ovozmo`uvaat po presmetkoven pat da se dobijat
rezultati so mnogu visoka to~nost. Tie baziraat na primenata na
teorijata na pole i re{avaweto na Maksvelovite ravenki, kako {to be{e
izlo`eno vo prvata glava, koristej}i ja pritoa formalnata analogija {to
postoi pome|u matemati~kite relacii so koi se opi{uva elektri~noto i
stacionarnoto strujno pole. Vrz osnova na tie modeli e izgotvena
kompjuterska programa za re{avawe na zazemjuva~ite na stolbovite
od nadzemnite vodovi. Site natamo{ni presmetki na zazemjuva~ite na
stolbovite }e bidat vr{eni so pomo{ na ovaa kompjuterska programa.

3.1.1. OSVRT KON PROPISITE ZA

ZAZEMJUVAWE NA STOLBOVITE

Tehni~kite propisi i preporaki se, vo princip, dogovorni pravila na

odnesuvawe, teoriski doka`ani i prakti~no provereni. Tie od edna
strana vodat smetka za tehni~kata sigurnost na pogonot, uslovite za
bezopasnost i sli~no, a od druga strana vodat smetka i za
ekonomi~nosta i racionalnosta na primenetoto tehni~ko re{enie.
Zatoa vo niza slu~ai, a toa e osobeno prisutno ovde, koga zboruvame
za zazemjuva~kiot sistem (ZS) na eden nadzemen vod, tie mu
ostavaat na proektantot mo`nost za {irok izbor. Izborot treba da se
temeli na proverenata tradicija, in`enerskoto iskustvo i na intuicijata no
pritoa, bezuslovno, treba da bidat zadovoleni i izvesni tehni~ki normi
so koi se obezbeduva opredelena sigurnost vo pogonot.

27
 Propisite, zna~i, dozvoluvaat i dopolnitelni zafati so koi se
zgolemuva sigurnosta na vodot, a tie zafati treba da se sproveduvaat
ako e toa potrebno i opravdano. Odredbite od propisite se, spored toa,
nasoki vo soglasnost so koi se vr{i izborot i dimenzioniraweto na
zazemjuva~ite.

3.1.2. PRAVILNIK ZA TEHNI^KITE NORMATIVI ZA

IZGRADBA NA NADZEMNI ENERGETSKI VODOVI

So postojniot "Pravilnik za tehni~kite normativi za izgradba na

nadzemni elektroenergetski vodovi so nominalen napon od 1 kV do 400
kV" (Sl. list na SFRJ br. 65/1988) se opredeleni, no nedovolno precizno,
na~inite na izveduvawe na zazemjuva~kite sistemi (ZS) na
nadzemnite vodovi. Dosega{niot tradicionalen na~in za izbor na ZS se
temele{e edinstveno na intuicijata i in`enerskoto iskustvo na
proektantot i pritoa otsustvuva{e normiraweto na rizikot za ispad na
nadzemniot vod pod dejstvo na atmosferskite praznewa. Isto taka ne
se vode{e smetka za vrednosta na specifi~nata otpornost na tloto po
dol`inata na trasata od nadzemniot vod, a naedno so toa otsustvuva{e
i bilo kakva optimizacija na cenata na ~ineweto na ZS.

3.1.3 USLOVI ZA IZBOR NA ZAZAMJUVA^KIOT SISTEM

NA NV SO OGLED NA ZEMNITE SPOEVI

Pri izborot na zazemjuva~ite so ogled na strujata na zemen spoj,

odnosno ednofazna kusa vrska, zada~a na izborot e da se postignat
uslovi za bezopasnost vo pogled na mo`nostite za pojava na opasni
naponi na dopir i ~ekor vo neposrednata okolina na stolbot pri pojava
na zemen spoj/kusa vrska. Spored ~lenot 77 od Pravilnikot za
tehni~kite normativi, nadzemnite vodovi {to pripa|aat na mre`a so
efikasno zazemjena neutralna to~ka moraat da imaat uredi za brzo
avtomatsko isklu~uvawe pri zemjospoj, koi sigurno ja isklu~uvaat
delnicata vo defekt i taka ja otstranuvaat opasnosta od dejstvoto na
naponot na mestoto na zemjospojot. Vo toj slu~aj, spored ~lenot 78,
okolu sekoja stopa od ras~lenetiot temel na stolbot }e bide potrebno
da se postavi po eden ili dva prstena so najmala dlabo~ina na
vkopuvawe od 0,5 m. Dokolku se predviduva postavuvawe i na u{te
eden dopolnitelen prsten (kontura) okolu site 4 stopi na temelot,
toga{ spored ovoj ~len, negovata golemina i pozicija vo odnos na

28
stopite od temelot treba da bide takva {to }e se postigne povolno
oblikuvawe na potencijalot.
Spored ~l. 80 od Pravilnikot za tehni~kite normativi, vo pogled na
za{titata od opasen napon na mestoto na zemjospojot, dokolku e vodot
snabden so uredi za brzo avtomatsko isklu~uvawe na zemjospojot,
toga{ otpa|a potrebata da se prezemaat drugi posebni merki, osven
prethodno spomenatite. Zna~i, naponite na ~ekor i dopir nitu vo eden
slu~aj ne se postavuvaat kako kriterium za izbor i dimenzionirawe na
ZS na vodot, t.e. samata merka na brzo avtomatsko isklu~uvawe na
zemniot spoj i oblikuvaweto na potencijalot okolu stolbot so pomo{ na
prstenite se smetaat za dovolni merki na sigurnost so koi se eliminira
opasnosta od ovoj vid.
Koga nadzemniot vod ne e snabden so uredi za brzo avtomatsko
isklu~uvawe na zemjospojot kako i vo mre`i so nezazemjena (izolirana)
neutralna to~ka ili neutralna to~ka zazemjena preku pridu{nica, kade
{to traeweto na zemjospojot mo`e da bide i podolgo, otpornosta na
rasprostirawe Rz na zazemjuva~ite kaj stolbovi na obrabotlivi povr{ini,
pokraj prometni pati{ta i vo naseleni mesta, spored Pravilnikot za
tehni~kite normativi, ne smee da bide pogolem od:
Uz
Rz (3.1)
Iz
kade {to e Uz = 125V najgolem dozvolen napon na stolbot, dodeka
Iz e struja {to se odveduva vo zemjata na mestoto na zemjospojot.
Se poka`uva deka vo mnogu situacii {to se sre}avaat na terenot
ovoj uslov e premnogu te{ko da da bide ispolnet. Uslovot (3.1) e
recidiv od minatoto koga se nemalo dovolno soznanija za prirodata na
elektrotraumatizmot i za realnite opasnosti svrzani so nego i verojatno
e vo sila u{te samo vo Republika Makedonija. Toj ne pretstavuva realen
odraz na opasnostite od previsokite naponi na dopir i ~ekor i ne vodi
kon racionalen izbor i dimenzionirawe na zazemjuva~ite od stolbovite
na nadzemnite vodovi. Zatoa e neophodno da se izvr{i negova revizija
i preispituvawe posle koe toj najverojatno }e bide zamenet so nov,
zna~itelno poliberalen i poracionalen kriterium.

3.1.4 OSNOVNI KRITERIUMI ZA DIMENZIONIRAWE NA

ZAZEMJUVA^ITE NA STOLBOVITE

Spored Preporakata [12] osnoven kriterium za dimenzionirawe i

izvedba na zazemjuva~ite od nadzemnite vodovi e za{titata na vodot
od povratni preskoci pri udari na grom vo stolbot ili vo za{titnoto ja`e.
Vo posebni slu~ai treba da se zadovoli i kriteriumot za za{tita od
previsoki naponi na dopir.
Spored ovaa preporaka se smeta deka e postignato zadovolitelno

29
nivo na za{tita od povratni preskoci, ako udarnata otpornost na
zazemjuvawe e Ri < 15. Ako ovaa vrednost ne mo`e da se postigne
na ekonomi~en na~in, kaj oddelni stolbovi }e treba da se zasili nivnata
izolacija ili na toj del od vodot da se tolerira zgolemen broj defekti.
Uslovite za bezopasnost od previsoki naponi treba da se zadovolat
vo slednite slu~ai:
kaj stolbovi koi se nao|aat na tereni kako {to se: javni
bazeni, kampovi, detski igrali{ta i dr. bez razlika na naponskoto
nivo na vodot i na~inot na zazemjuvawe na neutralnata to~ka;
kaj stolbovi koi se nao|aat na obrabotlivi povr{ini, pokraj
prometni pati{ta i vo naseleni mesta, koga neutralnata to~ka na
mre`ata e izolirana;
kaj stolbovi na koi se nao|aat liniski razdeluva~i. Spored
ovie preporaki uslovite za bezopasnost se zadovoleni ako kaj
stolbot ne mo`e da se pojavi traen napon na dopir pogolem od
65 V.

3.2 IZVEDUVAWE NA ZAZEMJUVAWETO NA

STOLBOVITE OD NADZEMNITE VODOVI

3.2.1 MEREWE I PRESMETUVAWE NA OTPORNOSTA

NA RASPOSTIRAWE NA ZAZEMJUVA^ITE NA
STOLBOVITE

So Preporakata TP-9 se predviduva, pred aktivirawe na

visokonaponskiot vod, da se izvr{i merewe na otpornosta na
rasprostirawe na zazemjuva~ot kaj sekoj stolb za koj e izveden
poseben zazemjuva~. Mereweto se vr{i so prenosen meren ured so
sopstven izvor na naizmeni~na struja so frekvencija do 150 Hz i se
izveduva bez odvojuvawe na zazemjuva~ot od konstrukcijata na
stolbot, zaedno so za{titnoto ja`e. Se smeta deka za{tita od povraten
preskok e postignata ako so mereweto se dobie:
R Ri 15 , za stolbovi bez za{titno ja`e;
R 10 , za stolbovi so za{titno ja`e.
Za stolbovi so za{titno ja`e se prepora~uva i merewe na udarnata
otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot so visokofrekventen ured.
Mereweto se vr{i so spoeni zazemjuva~ i za{titno ja`e, no se dobivaat
vrednosti kako da e za{titnoto ja`e odvoeno od stolbot. Se smeta deka
za{titata od povraten preskok e postignata ako so mereweto se dobie:
Ri < 10 .

30
3.3 TIPSKI ZAZEMJUVA^I NA STOLBOVITE ZA VISOK
NAPON (Un >110 kV)

Za zazemjuvawe na ~eli~no re{etkastite stolbovi na VN nadzemni

vodovi (Un >110 kV) se upotrebuvaat konturni zazemjuva~i. Temelot
na ovie stolbovi e ras~lenet, sostaven od 4 simetri~no postaveni stopi,
(sl. 3.1.a). Na sl 3.1.b e prika`an nadol`not presek na edna stopa so
prose~ni dimenzii za eden 110 kV stolb. Rastojanieto pome|u stopite S,
koe se dvi`i od 2,5 m do 6 m, zavisi od visinata na stolbovite.
Vistinskite dimenzii na stopata, pak, zavisat od nosivosta na tloto.
[irinata na stopite kaj 110 kV vodovi obi~no se dvi`i vo intervalot 1,3 <
a < 1,8 m dodeka kaj 400 kV vodovi tie se skoro dvojno pogolemi.
Voobi~aenite vrednosti na ostanatite dimenzii na stopata kaj 110 kV
vodovi se prika`ani na slikata 3.1.b.

Zaedni~ko za site zazemjuva~i na ovie

stolbovi e toa {to okolu sekoja od ~etirite
stopi na temelot se postavuvaat po dva
prstena vo forma na kvadrat, sl. 3.2. Prviot e
predviden da se postavi na dlabo~ina od 0,5
m, dodeka vtoriot se postavuva na
dlabo~ina vo soglasnost so dlabo~inata na
stopata (naj~esto na dlabo~ina 22,5 m).
Na toj na~in se dobiva zazemjuva~ot od
tipot "A"(slika 3.3).

31
 Pokraj prstenite, postaveni okolu sekoja stopa, kaj nekoi
zazemjuva~i, ozna~eni kako tip "B", e predvideno postavuvawe na
u{te eden dopolnitelen prsten na dlabo~ina od 0.70,8 m, so koj {to
se opfateni site 4 stopi od temelot. Ovoj prsten isto taka ima forma na
kvadrat ili pravoagolnik so promenliva stranica, a negovata dimenzija
zavisi od me|usebnoto rastojanie na stopite, t.e. povtorno zavisi od
viso~inata na stolbot i nosivosta na tloto. Se postavuva taka {to se
nao|a na horizontalna oddale~enost 1 m od stranicite na nogarite od
stopite na temelot (sl. 3.4).
Zazemjuva~ite od tipot "A" (bez zaedni~ki pravoagolen prsten
okolu stopite na stolbot) se naj~esto vo primena, kako najednostavni i
najeftini. Zazemjuva~ite od tipot "B", so zaedni~ki pravoagolen prsten
vo forma na pravoagolnik se nameneti za onie stolbni mesta kaj koi lu|
eto (ili `ivotnite) imaat lesen pristap (naseleno mesto, blizina na
prometen pat, niva, park, kamping i sl). Kaj niv so vmetnuvaweto na
zaedni~kiot prsten okolu site 4 stopi se namaluva otpornosta na
rasprostirawe na zazemjuva~ot i se vr{i oblikuvawe na potencijalot vo
okolinata na stolbot, so cel da se namali rizikot poradi mo`nosta za
pojava na pregolemi naponi na ~ekor/dopir pri pojava na kusi vrski na
vodot.
Osven prstenite, postaveni okolu sekoja stopa, ponekoga{, kaj
nekoi od tipskite zazemjuva~i kaj koi se bara namaluvawe na
otpornosta na rasprostirawe Rz, se predviduva i dopolnitelno
postavuvawe na 2 4 horizontalni zraci (kraci ili ispusti). So cel da se
izbegne vlijanieto na sezonskata varijacija na koli~estvoto vlaga vo
tloto vrz karakteristikite na zazemjuva~ot po`elno e zracite da se
zakopuvaat na dlabo~ina od 0,7 0,8 m. Tie mo`at da imaat
promenliva dol`ina l (l = 5 40 m). Ovie zraci obi~no se
proizveduvaat od pocinkuvano val~esto `elezo F10 ili F12, ili pak od
pocinkuvana ~eli~na lenta FeZn 304.

32
 Na slikata 3.5 e prika`ana skicata na tipski zazemjuva~ od
familijata A2L; (l=15 m), dodeka na slikata 3.6 e prika`ana skicata na
tipski zazemjuva~ od familijata B4L;(l=10 m).

Ima slu~ai, osobeno kaj 400 kV nadzemni vodovi, koga

zazemjuva~ite da se izveduvaat i so dve pravoagolni konturi. Pri toa
prvata kontura se postavuva na dlabo~ina od 0,7 m i na rastojanie 1 m
od rabot na stopite, a vtorata na dlabo~ina 1 m i na rastojanie 1 m od
prvata. Vo site gorenavedeni slu~ai konturite se izraboteni od
pocinkuvana ~eli~na `ica so dijametar 10 mm.

3.4 OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA TIPSKITE

ZAZEMJUVA^I NA NADZEMNITE VODOVI

Vo postapkata za re{avawe na zazemjuva~kiot sistem na eden

vod se trgnuva od idejata za postoewe na familija tipski zazemjuva~i.
Izborot na tipskite zazemjuva~i, pritoa, treba da bazira na prethodni
teoriski analizi i da e osmislen taka {to tie od edna strana da gi
zadovolat uslovite predvideni so tehni~kite propisi, a od druga strana,
maksimalno }e se vodi smetka za ekonomi~nosta.
Pri izborot na konfiguracijata i dimenziite na tipskite zazemjuva~i
e potrebno da bide konsultirana soodvetna stru~na literatura.
Ispituvawata na osnovnite karakteristiki na tipskite zazemjuva~i
(otpornosta na rasprostirawe Rz , potencijalnata razlika na ~ekor E,
potencijalnata razlika na dopir Ed , cenata na ~inewe i dr.) se vr{at na
model so homogeno tlo, i pokraj toa {to vo stvarnost ovie zazemjuva~i
obi~no rabotat vo uslovi na heterogeno tlo. Toa se pravi taka od
ednostavna pri~ina {to vo slu~aite na pove}eslojna sredina, brojot na
kombinaciite {to mo`at da se javat e prakti~no neograni~en, pa
kreiraweto na tipskite zazemjuva~i i nivnata zaemna sporedba

33
toga{ stanuva nemo`na. Se razbira deka, otkoga }e se izvr{i izborot na
tipskite formi na zazemjuva~ite, site natamo{ni presmetki na otporite
na rasprostirawe i drugite nivni parametri }e se vr{at vo realni uslovi,
vodej}i smetka za vistinskite karakteristiki na po~vata.
Pri modeliraweto i dimenzioniraweto na zazemjuva~ite na
metalnite i armiranobetonskite stolbovi potrebno e da se zeme predvid
i vlijanieto na temelite na stolbovite bidej}i toa naj~esto ne e
zanemarlivo. Temelite obi~no se zemaat predvid na toj na~in {to se
modeliraat so nekakvi uprosteni pravilni formi.
Presmetuvaweto na osnovnite karakteristiki na tipskite
zazemjuva~i se vr{i so pomo{ na metodot na sredni potencijali.

34
4. ZAZEMJUVA^I NA TS VN/SN
.

4.1 ZAZEMJUVAWE NA TS VN/VN I TS VN/SN

Vo TS VN/VN zazemjuvaweto na opremata se vr{i so mre`esti

zazemjuva~i, t.e. od horizontalno zakopana mre`a sostavena od
pogolem broj paralelni i zaemno normalni elektrodi (ja`iwa odnosno
lenti), zakopani na dlabo~ina od 0,5 do 1 m. ^esto pati, zaradi
podobruvawe na performansite na zazemjuva~ot, a osobeno
toga{ koga zemji{teto vo koe {to e toj postaven sloevito i pritoa
dolnite sloevi zemja imaat pogolema elektri~ka sprovodnost od gornite
sloevi, kon osnovniot, mre`est, zazemjuva~ se dodavaat i vertikalni
elementi sondi so opredelena dol`ina ls izbrana taka {to pogolemiot
del od sondite da le`i vo dolniot posprovoden sloj zemja.
Prostorot {to go zafa}aat mre`estite zazemjuva~i e zna~itelno
pogolem od prostorot potreben za izvedba na TS SN/SN i TS SN/NN i se
dvi`i od nekolku dekari do nekolku hektari. Oblikot i dimenziite na
zazemjuva~ot zavisat od raspolo`liviot prostor, rasporedot na
opremata i drugite uredi vo postrojkata {to treba da se zazemjat. So
izborot na oblikot na zazemjuva~ot proektantot se stremi da postigne
najmala preodna otpornost na zazemjuvawe i {to e mo`no popovolno
oblikuvawe na potencijalite po povr{inata na zemjata nad i vo
okolinata na zazemjuva~ot taka {to da se dobijat pomali naponi na
dopir i ~ekor. Se razbira, pri seto toa treba da se vodi smetka u{te i za
ekonomi~nosta na re{enieto, t.e. za cenata na ~inewe na
zazemjuva~ot.
Kaj mre`estite zazemjuva~i e potrebno site metalni masi od
opremata, uredite i drugite elementi na postrojkata {to se nao|aat vo
podra~jeto na zazemjuva~ot da se nao|aat vo negovata vnatre{nost,
t.e. vo vnatre{nosta od perifernata kontura na zazemjuva~ot, na
rastojanie od najmalku 1 m od nea, smetano vo horizontalen pravec.
Vertikalnite sondi, koi {to se narekuvaat u{te i "stapni
zazemjuva~i", se postavuvaat strogo vertikalno, naj~esto so
nabivawe. Nivnata primena e opravdana koga dolnite sloevi zemja
imaat pomala specifi~na otpornost od gornite sloevi. Ako e predvideno
postavuvawe na pogolem broj vertikalni sondi toga{ tie treba da bidat
me|usebno oddale~eni najmalku onolku kolku {to e nivnata dvojna
dol`ina zaradi izbegnuvawe na efektot na zaemno "ekranirawe" i nivno

35
poefikasno iskoristuvawe.

Site elementi (elektrodi) od zazemjuva~ot treba da bidat vo dobar

elektri~en kontakt so tloto vo koe {to se polo`eni. Koga zemji{teto e
~akal ili, pak, e kamenito, vo rovovite za polagawe na elementite od
zazemjuva~ot se postavuva sitna proseana dobro sprovodna zemja
(humus, glina i sl.) ili nekoj drug dobro sprovoden materijal (na pr.
bentonit) taka {to elektrodata da le`i vo dopolnitelno postaveniot
materijal i da ostvaruva dobar elektri~en kontakt so nego bez mo`nost
za pojava na {uplini.

4.1.1 PRESMETKA NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI

NA ZAZEMJUVA^OT

Karakteristi~nite veli~ini na mre`estite zazemjuva~i bez i so

vertikalni elementi sondi, mo`at da se re{avaat so pomo{ na
kompjuter (kompjuterska simulacija) no isto taka i so pomo{ na razni
emipiriski ili poluempiriski formuli, {to e mnogu poprakti~no.
Najnapred }e se zapoznaeme so nekoi od niv koi ovozmo`uvaat
presmetka (procenka) na vrednostite na otpornosta na rasprostirawe
Rz i na potencijalnite razliki na dopir Ed.max i ~ekor E.max. Pokraj
klasi~nite, dobro poznati, formuli na Loren (Laurent), [varc (Schwartz) i
dr., koi ve}e podolgo vreme se upotrebuvaat vo proektanskata
praktika, ovde }e bidat izlo`eni i formuli koi se rezultat na najnovite
istra`uvawa i kako takvi se poprecizni od prethodnite klasi~ni ,
formuli. No pred da premineme na tie formuli, zaradi nivna
poednostavna primena, }e napravime spisok na oznakite so
soodvetnite zna~ewa na oddelnite promenlivi {to figuriraat vo niv. Site
veli~ini {to figuriraat vo formulite se izrazuvaat vo soodvetnite edinici
na SI sistemot.

4.1.2 EMPIRISKI RELACII ZA PRESMETKA NA

OSNOVNITE KARAKTERISTIKI

Spisok na koristenite oznaki so nivni zna~ewa:

A pobr{ina {to ja pokriva (opfa}a) zazemjuva~ot;

36
 N vkupen broj na okca vo mre`ata od mre`estiot
zazemjuva~;
n broj na paralelni elektrodi vo eden pravec. Vo slu~ajot
koga brojot na elementite n1 i n2 vo oddelnite pravci, za n se
zema nivnata geometriska sredina;
1, 2 specifi~na otpornost na gorniot odnosno dolniot sloj
zemja kaj dvoslojnite sredini;
H debelina na gorniot sloj zemja kaj dvoslojnite sredini;
h dlabo~ina na zakopuvawe na mre`ata;
D prose~no rastojanie pome|u sosednite elementi vo
mre`ata
Lp vkupna dol`ina na perimetarot na horizontalnata mre`a;
L vkupna dol`ina na horizontalnite elementi od mre`ata;
ls dol`ina na edna vertikalna sonda;
Lv vkupna dol`ina na vertikalnite sondi;
nv vkupen broj na vertikalnite elementi (sondi) vo mre`ata;
Iz struja koja{to se odveduva vo zemjata od zazemjuva~ot;
Rz otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot, postaven vo
homogeno tlo;
Rz (n) otpornost na rasprostirawe na zazemjuva~ot, postaven vo
nehomogeno tlo;
Em maksimalna potencijalna razlika na dopir (Em = Ed.max);
Em (n)
maksimalna potencijalna razlika na dopir za slu~aj koga
tloto e dvosloj;
Ec maksimalna potencijalna razlika na ~ekor (Ec = Ec.max);
Ec (n)
maksimalna potencijalna razlika na ~ekor za slu~aj koga
tloto e dvosloj;
Vo natamo{niot tekst }e bidat navedeni pove}e formuli za
presmetka na otpornosta na rasprostirawe na slo`enite mre`esti
zazemjuva~i, zaedno so potrebnite pridru`ni komentari. Vo nekoi od
niv ne se opfateni nekoi va`ni konstruktivni parametri na
zazemjuva~ot kako {to se, na primer, dlabo~inata na vkopuvawe,
oblikot i dimenziite na napre~niot presek na elektrodite od
zazemjuva~ot, dimenziite na okcata od mre`ata i dr. Toa gi pravi
poednostavni za primena, no istovremeno i pomalku to~ni.

4.1.3 FORMULI ZA PRESMETKA NA RASPOSTIRAWE

NA MRE@ESTIOT ZAZEMJUVA^ Rz

1) Formula bazirana na ekvivalencija na mre`ata so ekvivalentna

kru`na plo~a:

37

R z 0,443
A
(4.1)

2) Formula na Loran (Laurent):

R z 0,443 (4.2)
A L

3) Formula na [verak (Sverak)

1 1 1
Rz 1
L 20 A 1 h 20 / A
(4.3)

4) Formula na Tapar (Thapar)

1 1 1 A
2
Rz 1 1,52 2 ln L 1 (4.4)
L 20 A 1 h 20 / A
A p L p

5) Formula na Nahman
2400 A
R z 0,13 log10 1 0,45 l s ; l s 0,2 (4.5)
N
A A A

Formulite (4.1) (4.5) se navedeni po "starost". Postojat i mno{tvo

drugi, pomalku ili pove}e uspe{ni, formuli za presmetuvawe na
otpornosta na zazemjuva~ot Rz.
Formulata (4.1) e najednostavna i dava osnovna informacija za
najvlijatelnite parametri na geometrijata na zazemjuva~ot vrz
vrednosta na otprornost Rz. Bazira na ekvivalentirawe na mre`estiot
zazemjuva~ so kru`na plo~a koja zafa}a ista porv{ina A kako i realniot
zazemjuva~. Dava sekoga{ pomali vrednosti od vistinskite.
Formulata (4.2) e poznatata Loranova formula. Taa, pak,
sekoga{ dava vrednosti za Rz ne{to pogolemi od vistinskite. Kaj
prostranite mre`esti zazemjuva~i razlikata e zanemarlivo mala.
Formulata na [verak (4.3) e isto taka poznatata klasi~na formula,
koja se koristi prili~no vo proektantskata praktika. Dava dobri rezultati
za koga zazemjuva~ot ima pravilna, kvadratna ili pravoagolna forma.
Formulata (4.4) na Tapar i Gerez (Gerez), pak, mo`e da se koristi i
za slu~aite koga zazemjuva~ot ima nepravilna L-forma, T-forma i sl.
Me|utoa vo slu~ajot koga zazemjuva~ot ima i vertikalni elementi taa
stanuva skoro neprimenliva. Vo toj slu~aj mo`e da se upotrebuva
relacijata na Nahman (4.5).

38
4.1.4. FORMULI ZA PRESMETKA NA MAKSIMALNATA
POTENCIJALNA RAZLIKA NA DOPIR Em = Ed.max
Iz Iz
E m K m K im K m K im (4.6)
L em L 1,15 L V
2
1 D2 D 2h h K ii 8
Km
2
ln
16h d

8D d

4d K h
ln
2n 1 (4.7)


n / 2
K ii 2 n . (Za mre`i so vertikalni sondi Kii=1).
K h 1 h
K im 0,656 0,172 n
(Kim=faktor na neramnomernost na raspredelba na struja)

4.1.5 FORMULI ZA PRESMETKA NA MAKSIMALNATA

POTENCIJALNA RAZLIKA NA ^EKOR Ec = Ec.max

Iz Iz
E c K c K ic
K c K ic (4.8)
L ec L 2 L V
1 1 1 W
Kc
2h D h D
K ic 0,94 0,047 n

n 1
W 0,5 0,9 ln (W=0 za n=2)
2

4.1.6. TEHNI^KI PROPISI I PREPORAKI ZA

IZVEDUVAWE NA TS VN/SN-OSVRT

Pri dimenzioniraweto na mre`estite zazemjuva~i na TS VN/VN i TS

VN/SN, vo dosega{nata praktika, pokraj uva`uvaweto na soodvetnite
propisi, mnogu ~esto se eksploatira{e i tehni~kata preporaka TP 23,
koja bazira na soodvetni germanski (VDE) propisi i preporaki. So ovaa
preporaka nekoi od nepoznatite, a koi sekoga{ gi ima koga se proektira
ne{to novo i nepostoe~ko, se usvojuvaat taka {to re{enieto {to }e se

39
dobie na baza na tie pretpostaveni vrednosti za nepoznatite }e bide na
stranata na sigurnosta. Taka, na primer, spored Preporakata TP 23, se
usvojuva deka vkupnoto vremetraewe na gre{kata iznesuva 0,25 s.
Ottuka i proizleguva, vo soglasnost so postojnite propisi i Preporakata
TP-23, deka maksimalniot dozvolen napon na dopir vo postrojkata za
vremetraewe na gre{kata od t = 0,25 s iznesuva Ud.doz = 230 V,
odnosno treba da va`i:

E d E d .doz 230 0,34 p (4.9)

Za da se kontrolira i odr`uva naponot na dopir pod ovaa vrednost

potrebno e da se prezemat pove}e merki. Eve nekoi od niv.
Spored edna od tie merki, oblikot i dimenziite (gustinata na
okcata) na zazemjuva~kata mre`a mora da odgovara na rasporedot na
poliwata vo postrojkata, polo`bata na aparatite, fundamentite i
nosa~ite na opremata. So ovaa merka, isto taka, se predviduva na
zazemjuva~ot na postrojkata da se povrzat site metalni delovi od
opremata, site pogonski zazemjuvawa, metalnite pla{tevi i armaturi na
kabli, zemjovodnite ja`iwa od priklu~nite nadzemni vovodi,
gromobranskoto zazemjuvawe i sli~no.
Metalnite delovi na pogonskite sredstva {to ne pripa|aat na
strujnite krugovi, a koi vo slu~aj na gre{ka mo`at da dojdat pod napon
(ogradite i mre`ite okolu oddelnite aparati i postrojki, cevkovodi,
armaturi i sl.) isto taka treba da bidat povrzani so zazemjuva~ot od
postrojkata.
Okolu temelite na zgradite i objektite vo postrojkata (komandno-
pogonski, rabotilnici, magacini i sl.) e potrebno da se postavi prsten na
rastojanie od 1 do 2 m od temelot na zgradata, na dlabo~ina 0,5 m.
taka {to da go sledi nejziniot gabarit. Toj prsten, isto taka, treba da se
povrze so mre`estiot zazemjuva~ na postrojkata.
Nadvore{nite metalni ogradi treba od zazemjuva~ot na
postrojkata da bidat oddale~eni za najmalku 2 m. Tie ne smeat
galvanski da se povrzuvaat na zazemjuva~ot na postrojkata bidej}i so
toa bi se dovele na negov potencijal. Od nadvore{nata strana na
ogradata se polaga zazemjuva~ na rastojanie 1 m od ogradata, na
dlabo~ina od 0,5 m, koj galvanski se povrzuva za ogradata so {to se
postignuva podobro oblikuvawe na potencijalot vo blizinata na
ogradata gledano od nadvore{na strana.
Pokraj ovie merki, vo samata TS VN/SN se praktikuva izolirawe na
potencijalno opasnite mesta okolu ogradata so postavuvawe na
izolacionen sloj asfalt so debelina 1 cm, ili pak sloj ~akal so debelina
od 10 cm i so {irina najmalku 1,25 m. Istovremeno metalnite pla{tevi i
armaturite na kablite koi izleguvaat od postrojkata se prekinuvaat na
mestata kade {to go napu{taat objektot i se izoliraat so izolacioni
vmetoci. Cel na ovie merki, spored preporakata [10], e naponot na

40
dopir nadvor od ogradata da e pomal od Ud = 115 V vrednost {to i
soodvestvuva na vremeto na isklu~uvawe na gre{kata t = 0,25 s.

Zemjovodnite ja`iwa i horizontalnite elementi na zazemjuva~ot,

po pravilo, treba da se izveduvaat od bakarno ja`e dodeka, pak,
vertikalnite elementi (sondi) od ~eli~ni pocinkuvani cevki. Zemjovodite
vo komandnata zgrada kako i zemjovodite i zazemjuva~ite na
metalnite ogradi na postrojkata, po pravilo, se od pocinkovan ~elik.
Presekot na sprovodnicite na zemjovodite, na sobirnite zemjovodi i na
zazemjuva~ot od postrojkata treba da se dimenzionira od termi~ki
aspekt spored vkupnata struja na zemjospoj vo tranzienten period so
vreme na traewe na gre{kata od 1 s.

4.2. USLOVI ZA BEZOPASNOST - OSVRT KON

POSTOJNITE PROPISI VO R. MAKEDONIJA

Potrebno e zazemjuva~ot da gi zadovoli propi{anite uslovi za

naponite na dopir i ~ekor. Propisite }e bidat zadovoleni ako e
ispolneto:
U d U dd
(4.10)
U c U cd
(4.11)
kade {to U dd e dozvolen napon na dopir, a U cd e dozvolen napon na
~ekor.
So tehni~kite propisi vo sekoja zemja, pa i vo na{ata, se
normiraat ovie dozvoleni vrednosti, vo i nadvor od elektri~nite
postrojki. Kaj nas se vo va`nost tehni~kite propisi (Pravilnik za
tehni~kite normativi za EE postrojki so nominalen napon nad 1000 V
"Sl. list na SFRJ" br. 4/74 i br. 13/78), vo soglasnost so koi dozvolenite
naponi na dopir/~ekor se prika`ani na sl. 4.1 i 4.2 i odgovaraat na VDE
preporakite od sedumdesettite.
Kako {to se gleda od dijagramite, goleminata na ovie naponi opa|
a so zgolemuvaweto na vremeto na isklu~uvawe na strujata na
gre{ka. Pogolemi vrednosti na napon na dopir i ~ekor (kriva b) se
dozvoleni vnatre vo postrojkite (kade {to se dvi`at lu|e koi rabotat i

41
rakuvaat so opremata vo niv i se opremeni so tehni~ki za{titni
sredstva), otkolku nadvor od postrojkite (kade {to mo`at da se dvi`at
slu~ajni minuva~i ili pak `ivotni). Spored propisite: Trajniot dozvolen
napon na dopir vo postrojkata iznesuva 125 V, a nadvor od nea 65 V.
Trajniot dozvolen napon na ~ekor vo postrojkata iznesuva 250 V,
nadvor od nea, 125 V, dodeka na javni pati{ta 65 V.

Slika 4.1. Zavisnost na dozvoleniot napon na dopir od vremeto na

isklu~uvawe na delot pod napon, a) nadvor od postrojkata b) vo
postrojkata ako se nosi izolaciona obleka

Slika 4.2. Zavisnost na dozvoleniot napon na ~ekor od vremeto na

isklu~uvawe na delot pod napon, a) na javni pati{ta b) nadvor od
postrojka v) vo postrojka ako se nosi izolaciona obleka

Dozvolenite naponi vo ovie dijagrami se odredeni spored vremeto

na reagirawe na prviot stepen na za{tita bez da se zeme predvid
mo`nosta za otka`uvawe. Krivite od ovie dijagrami se zasnovaat na
povisokata vrednost na koeficientot, K=157, so uva`uvawe na niza
nepovolni okolnosti, taka {to postoi zna~itelna rezerva na sigurnost.

42
 Krivite na slika 4.2 se normirani taka {to da ne dozvolat ne samo
fibrilacija, tuku i pa|awe na pogodenata li~nost na zemja, za da se
izbegne dopolnitelnoto premostuvawe na visoki potencijali pri
eventualno povtorno vklu~uvawe. Kaj mre`ite bez APV ovie krivi
o~igledno se mnogu rigorozni.

4.3 OSVRT KON PROPISITE I PREPORAKITE

VO NEKOI OD RAZVIENITE ZEMJI VO SVETOT

Vo propisite i preporakite vo ostanatite zemji se odi na

liberalizacija na ovie propisi, odnosno se dopu{taat povisoki vrednosti
na dozvoleni naponi na dopir/~ekor. Spored ponovite preporaki vo
Srbija, sistemot na zazemjuvawe na objektite se dimenzionira spored
naponite na dopir taka {to tie ne smeat da gi preminat dozvolenite
naponi presmetani spored (4.12):
1000 T 0,075 s

75
U dd 0,075 s T 1,153 s
T
T 1,153 s
65

(4.12)

Uslovite za bezopasnost od previsok napon na dopir spored

ponovite preporaki vo Srbija }e bidat zadovoleni ako za vkupnata
impedancija na zazemjuvaweto va`i uslovot (4.13):
k U
Z vl d dd
r Ik
(4.13)
kade {to e:
k d - odnos na naponot na zazemjuva~ot na objektot i naponot na
dopir;
U dd - dozvolen napon spored relacijata (4.12);
r- redukcionen faktor na SN nadzemen vod (ili kabel) koj go napojuva
objektot;
I k - vkupna dozvolena struja na zemjospoj na srednonaponskata
mre`a.
Tuka pod vkupna impedancija na zazemjuvaweto se podrazbira
paralelnata vrska na otporot na rasprostirawe na zazemjuva~ot na
objektot (TS) i otporite na rasprostirawe na ostanatite zazemjuva~i koi
se vo galvanska vrska so nego, (ZJ na NV, kabli so sprovoden
nadvore{en pla{t, zazemjuva~i na sosedni TS koi preku pla{tevite na
kablite se vo galvanska vrska, na objekti, i sl).

43
 Spored ovie preporaki traen dozvolen napon na dopir e 65 V,
vrednost koja va`i za vreme pogolemo od 1,153 s. Spored novite VDE
preporaki va`i 65 V no za traewe na gre{kata pogolemo od 3 s. Spored
propisite vo [vajcarija ovaa vrednost iznesuva 50 V no za vreme
pogolemo od 5 s, dodeka spored Osipka (Osypka) ovaa vrednost
iznesuva 70 V za vreme pogolemo od 1 s. Vo Finskite i [vedskite
propisi, otporot na ~ovekovoto telo iznesuva 1000 , a interesno
visokite vrednosti vo tabelata 4.1 se rezultat na visokite specifi~ni
otpori na povr{inskiot sloj koi postojat vo tie zemji.
Propisite vo SAD , gi odreduvaat dozvolenite naponi na dopir i
~ekor spored sli~ni kriteriumi (kako VDE preporakite i preporakite vo
Srbija), za Rc 1000 . Ruskite normativi za vrednostite na napon na
dopir se isti kako na SAD, dodeka presmetki na naponot na ~ekor ne se
pravat, bidej}i naponite na ~ekor se sekoga{ pomali od naponite na
dopir.
Dozvolenite naponi na dopir U dd za vremiwa do 1 s mo`at da se
vidat na sl. 4.3, a sporedbena analiza e napravena vo tabela 4.1.

Slika 4.3. Propisi i preporaki za dozvolen napon na dopir vo zavisnost

od vremeto na isklu~uvawe na delot pod napon, kaj nas i vo svetot1

Tabela 4.1. Najgolemi dozvoleni vrednosti na naponot na dopir vo razni

dr`avi vo zavisnost od vremetraeweto na delot na isklu~uvawe pod
napon
Dr`ava 0,1 s 0,2 s 0,3 s 0,4 s 0,5 s 0,6 s 1s
R. Makedonija 15 125 V 105 90 V 80 V 70 V 65 V
0V V
R. Srbija 750 V 375 V 250 187 V 150 V 125 V 75 V
V
VDE preporaki 700 V 350 V 230 176 V 145 V 120 V 80 V
V

1
1-postojni propisi vo R. Makedonija, 2-preporaki vo Srbija, 3-novi VDE preporaki,
4-propisi vo [vajcarija, 5-propisi vo Finska, 6-propisi vo [vedska, 7-IEEE preporaki

44
[vajcarija 700 V 350 V 230 176 V 145 V 120 V 80 V
V
Finska 1600 1100 900 800 V 750 V 700 V 500 V
V V V
[vedska 600 V 600 V 600 600 V 600 V 600 V 600 V
V
IEEE preporaki 400 V 300 V 240 190 V 170 V 160 V 120 V
V

Sporeduvaj}i gi postojnite propisi vo R. Makedonija so propisite

vo drugite zemji kako i so najnovite preporaki vo Srbija, koi se mnogu
poliberalni, se doa|a do zaklu~ok deka e neophodno {to poskoro
revidirawe odnosno ubla`uvawe na na{ite propisi, osobeno vo delot na
kusi traewa na gre{kata, odnosno brzo isklu~uvawe na relejnata
za{tita.

5. ODREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE
VELI^INI NA TRAFOSTANICATA BITOLA 2

5.1 ODREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI

NA ZAZEMJUVA^OT NA EDEN STOLB OD 400kV
DALEKOVOD BITOLA-AMINDEO

Edniot stolb od dalekovodot Bitola-Amindeo e zazemjen so

konturen zazemjuva~ so dimenzii na stopata 2,35 x 2,35 m, a
rastojanieto pome|u stopite S iznesuva 6m. Sekoja od ~etirite stopi na
temelot se postaveni vo forma na kvadrat kade gorniot prsten e
postaven na dlabo~ina od 0,5m, dodeka dolniot prsten e na dlabo~ina
od 2m. Okolu stopite e postaven eden prsten na dlabo~ina od 0,7m koj
ima forma na kvadrat so dol`ina D=10,35m.

45
Slika 5.1

Izgled na zazemjuva~ot na stolbot na 400kV dalekovod

Bitola Amindeo(pogled od gore)

So pomo{ na programata ,,Ras~leneti temeli na visokonaponski

stolb", koja se bazira na metodot na sredni potencijali, presmetan e
otporot na rasprostirawe Rz na stolbot koj iznesuva 4,464 .
Spored merewata izvr{eni vo trafostanicata Bitola-2, otporot na
rasprostirawe na zazemjuva~ot na stolbot od dalekovodot Bitola-
Amindeo iznesuva 4,513 , taka {to otstapuvaweto iznesuva 1%.
Na slikata 5.2 e pretstavena maksimalnata potencijalna razlika
na ~ekor DE.max(%) koja iznesuva 17,8% pome|u 6-tiot i 7-tiot metar
oddale~enost od centarot na zazemjuva~ot, odnosno pome|u 0,2 i
1,2m od agolot na zazemjuva~ot na edna nogara od stolbot.

46
 Slika 5.2 Raspredelba na potencijalot vo okolinata na stolbot
(potencijalna razlika na ~ekor)

Potencijalnata razlika na dopir Ed iznesuva 19,29%.

Pri odredeni analizi dokolku se pretpostavi deka rastojanieto

pome|u stopite e 8m , toga{ otporot na rasprostirawe }e iznesuva
4,062 . Ako rastojanieto pome|u stopite iznesuva 10m, otporot na
rasprostirawe bi iznesuval 3,809 , {to zna~i deka so zgolemuvawe na
rastojanieto pome|u stopite se namaluva otporot na rasprostirawe.
Dokolku dimenziite na stopite se 2,85 x 2,85m postaveni na me|
usebno rastojanie od 6m, so prsten okolu stopite so dol`ina D=11,35m
otporot na rasprostirawe Rz bi iznesuval 4,142 .
Od ovie analizi se sogleduva deka vrednosta na otporot na
rasprostirawe e vo dozvolenite granici, odnosno e pomal od 10 .

5.2 ODREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI

NA TRAFOSTANICATA BITOLA-2

Vo trafostanicata Bitola-2 zazemjuvaweto na opremata e

izvr{eno so mre`est zazemjuva~ t.e. od horizontalno zakopana mre`a
sostavena od 27 paralelni i zaemno normalni elektrodi zakopani na
dlabo~ina od 0,8 m. Dol`inata na mre`estiot zazemjuva~ iznesuva 880
m, dodeka {irinata e 420 m.

47
 Dimenziite na mre`estiot zazemjuva~ se odreduvaat so
pomo{ na ravenkata 5.1 i potoa so pomo{ na univerzalniot dijagram se
ot~ituva od kolku elektrodi treba da se sostoi mre`estiot zazemjuva~.

0.8 Iz
W
A
(230 0.34 ) (1 ) B2
B
(5.1)
n=f(W,B) ot~ituvawe od univerzalniot dijagram
B
D
n 1

kade {to:

W=0,007947
=100 m - specifi~na otpornost na tloto
Iz=30,473 kA struja pri ednofazna kusa vrska
A=420m {irina na zazemjuva~ot
B=880m dol`ina na zazemjuva~ot
n=27 broj na elektrodi
D dimenzii na okcata na mre`estiot zazemjuva~
D=32x32 vo sredi{niot del
D=32x16 vo periferniot del
D=16x16 vo perifernite agli

Izvedbata na mre`estiot zazemjuva~ e prika`ana na slikata 5.3.

So pomo{ na programata ,,Mre`est zazemjuva~", koja se bazira

na formulata na Nahman, presmetan e otporot na rasprostirawe Rz koj
iznesuva 0.074 .
Spored izmerenite rezultati, otporot na rasprostirawe na
mre`estiot zazemjuva~ na trafostanicata Bitola-2 iznesuva 0,079 ,
{to iznesuva otstapuvawe od 6%.

48
 Slika 5.3 Izgled na mre`estiot zazemjuva~ na trafostanicata Bitola-2

Na slikata 5.4 e pretstavena maksimalnata potencijalna razlika

na ~ekor DE.max(%) koja iznesuva 1,45% pome|u 213-tiot i 214-tiot
metar na dijagonalna oddale~enost od centarot na mre`estiot
zazemjuva~ na trafostanicata.

Slika 5.4 Raspredelba na potencijalot vo okolinata na trafostanicata

(potencijalna razlika na ~ekor)

Potencijalnata razlika na dopir Ed na mre`estiot zazemjuva~ na

trafostanicata Bitola-2 iznesuva 1,47%.

6. ZAKLU^OK

49
 Vo ovaa diplomska rabota e opfateno presmetuvaweto na
karakteristi~nite veli~ini na zazemjuva~ite kako i nivnata osnovna
zada~a.
Zazemjuvaweto na celokupniot elektroenergetski sistem e za
za{tita na lu|eto koi se nao|aat vo neposredna blizina na energetskite
objekti, kako i za za{tita na elekti~nata oprema, elektroenergetskite
objekti od prekumerni strui i naponi.
Prika`ani se kriteriumi za dimenzionirawe na zazemjuva~ite na
visokonaponskite stolbovi, kako i od {to zavisi specifi~nata otpornost
na tloto , negovoto vlijanie pri odreduvaweto na karakteristi~nite
veli~ini na zazemjuva~ite.
Izvr{ena e presmetka na realen elektroenergetski objekt i
presmetani se karakteristi~nite veli~inite na zazemjuva~ot na eden
stolb od dalekovodot Bitola-Amindeo i zazemjuva~ot na celokupnata
trafostanica Bitola-2.
Rezultatite od presmetkite na karakteristi~nite veli~ini na
zazemjuva~ite mnogu malku otstapuvaat od izmerenite rezultati, {to
poka`uva deka vo nemo`nost na dobivawe na rezultati po pat na
merewe, soodvetnite modeli i metodi za presmetka na
karakteristi~nite veli~ini na zazemjuva~ite sosema zadovolitelno
davaat rezultati koi mnogu malku otstapuvaat od izmerenite.

LITERATURA

50
 [1] Risto K. A~kovski. Zazemjuva~i i zazemjuva~ki sistemi vo
elektroenergetskite mre`i, Skopje, Septemvri 2006 godina.
[2] Nikol~e Acevski. Prilog kon modelite za re{avawe i
analiza na zazemjuva~i i zazemjuva~ki sistemi - Doktorska
desertacija, 2003 godina.

51