Istorija Na Makedonija - II - MAK - PRINT - WEB PDF

II
sredno stru~no obrazovanie

. -.

.
.
: ,
: 8000

. 22-4680/1 27.08.2010 .
CIP -
. ,

94

(497 . 7) (075.3)
. (075.3)
930 . 85 (497 . 7) 2010

.
,
ll /
, . - :
, 2010, - 147 . : . ; 30
ISBN 978-608-226-190-4
COBISS.MK-ID 84323850
2

U~ebnikot Istorija na Makedonija za vtora godina sredno stru~no

obrazovanie e podgotven spored FARE- nastavnata programa za site struki
na srednoto stru~no obrazovanie vo Republika Makedonija, koi ovoj predmet
go izu~uvaat so dva ~asa nedelen fond, odnosno 72 ~asa godi{no. Nastavniot
materijal opfa}a 40 nastavni ednici, rasporedeni vo pet tematski celini:
Makedonija vo antikata, Makedonija vo sredniot vek, Makedonija pod osmanska
vlast (do sredinata na XIX vek, Nacionalnoosloboditelnata borba na make-
donskiot narod do Balkanskite vojni i Makedonija od Balkanskite vojni do
nezavisnosta.
So zastapenite nastavni sodrìni u~enicite imaat mo`nost da se zapoz-
naat so najva`nite istoriski nastani, procesi, li~nosti i kulturni dostignu-
vawa za Istorijata na Makedonija po~nuvaj}i od predistoriskiot period, pa s
do sovremenata istorija, odn. sozdavaweto na samostojna i nezavisna Republika
Makedonija.
Pri obrabotkata na nastavnite sodrìni posebno vodevme smetka da
gi objasnime pri~insko-posledi~nite vrski na projavite, nastanite, proce-
site i dejnosta na oddelnite li~nosti. Postojano vodevme smetka nastavnite
sodrìni da ne bidat preop{irni i optovareni so mnogu faktografski poda-
toci, a vo tekstot da bidat vneseni sovremenite dostignuvawa na istoriskata
nauka, zadovoluvaj}i gi nau~nite, vospitnite i metodsko-didakti~kite barawa
na nastavata po istorija.
Nastavnite sodrìni se bogato ilustrirani so razni fotografii, karti,
crteì, skici i sli~no, koi nudat i vizuelna pretstava za izu~enite nastani i
tematski celini. Prepora~livo e nastavnicite po istorija nastavnite edini-
ci za koi se so~uvani kulturno-istoriski i drugi spomenici, da gi izveduvaat
so terenska nastava.
Se nadevame deka u~ebnikot }e odgovori na postavenite celi i zada~i
od nastavnata programa, a site uo~eni nedostatoci od stru~en i metodsko-
didakti~ki aspekt so zadovolstvo }e gi prifatime i }e gi vgradime vo novoto
izdanie.
Od avtorite
3
TEMA 1.
MAKEDONIJA VO ANTIKATA
TEMA 1
MAKEDONIJA VO PRAISTORIJATA
Teritorijata na Makedonija po svojata geografska polo`ba go zazema

centralniot del na Balkanskiot poluostrov i pretstavuva eden od glavnite
krstopati za ekonomski i kulturni vrski me|u Ju`na i Sredna Evropa. Preku
nea u{te od najdale~noto minato bile premostuvani tradiciite na narodite
i raznite etni~ki grupacii koi se menuvale niz istoriskite epohi, ostavaj-
}i bogati i vidlivi tragi za svoeto postoewe, denes osvedo~eni vo brojnite
arheolo{ki nao|ali{ta. Seto toa pridoneslo kulturata vo Makedonija da ima
svoj specifi~en razvitok.
MAKEDONIJA VO VREMETO NA NEOLITOT
Dosega{nite arheolo{ki istraùvawa pokaàle deka najstarite tragi od

ìvotot na lu|eto vo Makedonija, poteknuvaat u{te od periodot na neolitot
(novoto kameno vreme), od vremeto koga ve}e postoelo primitivno zemjodel-
stvo i se javuvale po~etocite na sto~arstvoto.
Osnovna ekonomska granka
so koja se zanimavalo naseleni-
eto vo Makedonija vo vremeto na
neolitot bilo zemjodelstvoto.
Na vakov zaklu~ok upatuvaat
golem broj ostatoci od zemjodel-
ski ìtni kulturi . Od orudijata
vo neolitot vo Makedonija se ot-
krieni kameni mazneti (obrabo-
teni) sekiri, so splosnat ili
trapezoiden oblik. Isto taka, vo
ovoj period vo Makedonija lu|eto
ja poznavale, izrabotuvale i upo-
trebuvale keramikata, od koja
pokraj sadovi za sekojdnevna upo-
treba bila izrabotuvana i vajana
keramika (idoli na boèstva
i drugi ~ove~ki figuri). Od
vremeto na neolitot e pronajde-
no i oru`je, kako {to e pra}ata,
Trebeni{te Zlatna maska
od koja frlale so jaj~esti topki.
5
TEMA 1
Lu|eto vo ovoj period ìveele vo zemjan-
ki, a pokraj rekite i ezerata vo naselbi na
kolci (nakolni ìveali{ta).
Nao|ali{ta od vremeto na neolitot vo
Makedonija se otkrieni vo: Porodin (Bi-
tolsko), Vrani{ta (Stru{ko), Vr{nik,
Tarinci ([tipsko), Maxari (Skopsko) i
drugi.
Zo{to Makedonija bila naselena u{te od

najstaro vreme?
MAKEDONIJA VO
BRONZENOTO VREME
Na teritorijata na Makedonija ima

brojni nao|ali{ta od vremeto na baka-
rot, na bronzata i na èlezoto. Bronzeno-
to vreme traelo od poslednite vekovi na
tretiot milenium do 1200 godina pred n.e.
Trebeni{te bronzen krater
Edna od karakteristikite na naselbite od
bronzenoto vreme vo Makedonija e, {to
tie bile gradeni na visoki i te{kodostapni mesta, kako {to bil slu~ajot na
Skopskoto Kale i [uplevac. Toa naveduva na zaklu~okot deka vo bronzeno-
to vreme na prostorot na Makedonija imalo nemirni i burni vremiwa pros-
ledeni so golemi pomestuvawa (preselbi) na razni plemiwa i zaradi pogolema
sigurnost lu|eto svoite naselbi gi gradele na te{kodostapni mesta. Od ovoj
period pronajdeni se i predmeti od kvalitetna keramika, a bilo razvieno i
vajarstvoto. Bile izrabotuvani razni predmeti, me|u koi najkarakteristi~ni
se ~ove~kite figuri vo sede~ka polo`ba.
Nao|ali{ta od ovoj period ima vo Skopskoto Kale, potoa Pelagoniskata
kotlina (vo mestata Crnobuki, Bare{an i Kravari), Demir Kapija, a najzna~ajno
nao|ali{te od ovoj period pretstavuva lokalitetot Armenahari vo egejskiot
del na Makedonija.
Kon krajot na bronzenoto i po~etokot na èleznoto vreme, okolu 1300-1200
godina pred n.e., teritorijata na Makedonija bila zafatena od sudiri i od t.n.
egejska preselba, {to traela nekolku veka. Toa bilo vreme na uni{tuvawe na
starata mikenska kultura.
Koi se karakteristikite na naselbite od bronzenoto vreme vo Makedonija?
6
TEMA 1
MAKEDONIJA VO @ELEZNOTO
VREME
@eleznoto vreme vo Makedonija zapo~nuva

od 1300 godini pred n.e. i trae s do IV vek
pred n.e. Najpoznati arheolo{ki lokalite-
ti od ovoj period se: Demir Kapija, Varo{
kaj Prilep, Bitolsko, Ohridsko, vo Isto~na
Makedonija (Radawe, Orlovi ûki, Oriz-
ari), Volkovo, Brazda (Skopsko) i drugi.
Okolu 700 pred n.e. koga postoele zasile-
ni trgovski vrski so helenskoto krajbre`je,
vo izrabotkata na predmetite od ovoj pe-
riod se ~uvstvuvaat odredeni helenisti~ki
vlijanija. Od ovoj period posebno zna~ajni
se naodite od Trebeni{te, Ohridsko, kako:
zlatni maski, sandali i drugo.
Teritorijata na Makedonija toga{ ja
Golemata boìca-majka od naseluvale razni plemiwa, me|u koi naj-
Maxari, Skopsko poznati bile Pajoncite, Pelagoncite,
Brigite i Makedoncite koi go naseluvale
najgolemiot del na Makedonija, na jug do
planinata Pind, a na sever do skopsko-
kumanovskata kotlina. So jaknewe-
to na plemenskata aristokratija, vo
Makedonija bile sozdadeni pove}e
dràvi koi me|usebno ~esto vojuvale i
se borele za prevlast.
@elezen {lem
Navedi gi najpoznatite plemiwa koi ja naseluvale Makedonija vo èleznoto

vreme?
Istraì, osoznaj! Dali na prostorot na Makedonija dosega se otkrieni pa-
leolitski nao|ali{ta?
7
TEMA 1
POSTANOK I RAZVITOK NA
MAKEDONSKATA DR@AVA
TERITORIJA, PRIRODNI USLOVI I NASELENIE
Anti~ka Makedonija se nao|ala vo centralniot del na Balkanskiot polu-

ostrov, od rekata Mesta na istok do planinite Pind, Gali~ica i Jablanica na
zapad, od Olimp na jug do planinata Jakupica, rekata P~iwa, Osogovskite pla-
nini na sever. Anti~kite avtori, imaj}i ja vo predvid geografskata polo`ba,
reljefot i konfiguracijata, nejzinata teritorija ja delele na Gorna i Dolna
Makedonija. Nejzinata teritorija bila bogata so bujni pasi{ta i plodni do-
lini. Teritorijata na dene{nata geografska Makedonija vo dale~noto minato
bila naselena so razni plemiwa i narodi me|u koi najpoznati se: Edoncite,
Pelazgite, Brigite, anti~kite Makedonci, Pelagoncite, Trakijcite, Elimej-
cite, Orestite i drugi. Ovie plemiwa i narodi postepeno se me{ale me|u sebe
i formirale eden narod so zaedni~ki jazik, nare~en makedonski po imeto na
zemjata {to ja naseluvale. Taka nastanale anti~kite Makedonci, koi pretsta-
vuvale poseben etnos so posebna tradicija i kultura i se razlikuvale od osta-
natite narodi na Balkanskiot poluostrov.
Vo najstaro vreme vo Makedonija se za~uval rodovsko-plemenskiot na~in
na ìvot. Naselenieto glavno se zanimavalo so poljodelstvo, sto~arstvo i ri-
bolov. Raspolagala so {umi bogati so dive~ i pasi{ta, kako i so rudno bogat-
stvo.
FORMIRAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA
Spored anti~kata tradicija osnovaweto na makedonskata dràva mu se

pripi{uva na kralot Perdika I (707-659 godina pred n.e.), koj ja osnoval dinas-
tijata na Argeadite. Negovata prestolnina se nao|ala vo gradot Ajga. Eden od
negovite naslednici Arhelaj ja prenel prestolninata od Ajga vo Pela.
Vo politi~koto ureduvawe na stara Makedonija dolgo vreme se za~uvale
ostatocite na voenata demokratija. Vo zemjata vladeele nasledni carevi ~ija
vlast bila ograni~ena od Sovetot na heterite (drugarite na carot), vo koj vle-
guvale pretstavnici na voeno-zemjodelskata aristokratija. Postoelo i Naro-
dno sobranie, koe vsu{nost pretstavuvalo voeno sobranie. Kon krajot na IV
vek pred n.e., stara Makedonija vospostavila trgovski i stopanski vrski so
gr~kite dràvi, {to pridoneslo vo nea da se razvie zanaet~istvoto i trgovi-
jata. Kon krajot na VI vek pred n.e. carot Aminta I (541-498) moral za izvesno
vreme da ja priznae vlasta na Persija. Po bitkata kaj Plateja vo 479 godina
pred n.e., Makedonija se oslobodila od persiskata vlast.
Koi oblasti spa|ale vo anti~ka Makedonija?
8
TEMA 1
Pela
JAKNEWE NA MAKEDONSKA-
TA DR@AVA VO VREMETO
NA FILIP II
Brz napredok i jaknewe na

makedonskata dràva dostignala
vo vremeto na kralot Filip II (359-
336 godina pred n.e.). Toj bil obra-
zovan i sposoben vladetel.
Fili II nastojuval da ja iskoris-
ti slabosta na helenskite dràvi i
da zagospodari so cela Helada, i so
drugite sosedni zemji. Za taa cel ja
preuredil makedonskata vojska, i
sozdal odli~na pe{adija nare~ena
makedonska falanga. Makedon-
skata falanga se sostoela od 16
reda vojnici vooruèni so dolgi
kopja i {titovi. Krilata na fa-
langata se {titele od kowanici i Filip II Makedonski
lesno vooruèna pe{adija. Pokraj
9
TEMA 1
Makedonskata falanga
toa Filip II sprovel reformi i vo vnatre{noto ureduvawe na makedonskata

dràva. Taka, vo oblasta na finanasiite ovie reformi se sostoele od vovedu-
vaweto na edinstvena moneta iskovana od zlato, nare~ena stater, a go usovr{il
i kovaweto na srebreni i bronzeni moneti.
Filip II so svojata voena sila zapo~nal postepeno da gi osvojuva sosed-
nite oblasti. Svoite osvojuva~ki vojni Filip II gi zapo~nal protiv Ilirite,
i go zazel pogolemiot del od nivnite zemji vo zapadniot del na Balkanskiot
Poluostrov. Potoa zagospodaril so Makedonskoto Primorje i trakiskoto
krajbre`je, a potoa stignal duri do Crno More. Jakneweto na makedonskata
dràva ja zagrozuvalo hegemonijata na Atina vo Helada. Na toa postojano
ukaùval atinskiot filosof i golem govornik Demosten vo negovite govori
protiv Filip II, narekuvaj}i go tu|inec i varvarin, koj sakal da ja porobi Hela-
Makedonski zlaten stater
10
TEMA 1
da. Za da se za{titat od natamo{ni osvojuvawa, Atina organizirala {iroka
antimakedonska koalicija na helenskite polisi Teba, Korint i drugi so Ilir-
ite, Trakijcite i Pajoncite. Vo re{itelnata bitka kaj Heroneja vo 338 godina
pred n.e., Filip II izvojuval pobeda nad Helenite.
Naskoro potoa, site helenski dràvi ja priznale vlasta na Makedonija. Ot-
kako zagospodaril so Helada, Filip II svikal vo Korint Op{tohelenski kon-
gres, na koj u~estvuvale site helenski dràvi osven Sparta. Na Kongresot bilo
re{eno helenskite dràvi da stapat vo federacija so Makedonija. Po ovie voj-
ni, Filip II zapo~nal podgotovki za vojnata protiv Persija, koja ja smetal za
neprijatel i pre~ka za negovata osvojuva~ka politika. Imaj}i ja poddr{kata
na helenskite dràvi, zapo~nal golemi voeni podgotovki, no vo vremeto na
nivniot tek vo 336 godina pred n.e. bil ubien vo zagovor na dvorot za vreme na
svadbata na negovata }erka Kleopatra.
Makedonija vo vremeto na Filip II Makedonski
Kako se formirala starata makedonska dràva?

Koi bile reformate na Filip II?
Zada~a: Izrabotete proekt za Filip II
11
TEMA 1
MAKEDONSKATA DR@AVA VO VREME NA
ALEKSANDAR III MAKEDONSKI
DOA\AWE NA ALEKSANDAR III NA MAKEDONSKIOT PRESTOL
Najgolemata mo} makedonskata dràva ja postignala za vreme na vladee-

weto na sinot na Filip II, kralot Aleksandar III Makdonski (336-323 godina
pred n.e.), koj kako golem osvojuva~ go dobil i prekarot Veliki. Aleksandar go
nasledil svojot tatko na dvesetgodi{na vozrast. Se odlikuval so golemi spo-
sobnosti, silna energija i volja. Na kralskiot dvor u~itel mu bil poznatiot
helenski filosof Aristotel. Na samo 18 godini go pridruùval svojot tatko
vo bitkata kaj Hajroneja. Aleksandar od svojot tatko ja nasledil ne samo ideja-
ta za osvojuva~ki pohodi kon Azija, tuku i dobro izve`bana makedonska vojska,
koja bila sposobna za ostvaruvawe na takvite pohodi. Vedna{ po stapuvaweto
na prestolot Aleksandar po~nal da se podgotvuva za vojna protiv Persija koja
}e go proslavi kako eden od najgolemite vojskovodci na stariot vek.
Aleksandar III Makedonski

Vo kakvi uslovi se vospituval Aleksandar III?
12
TEMA 1
OSVOJUVA^KITE VOJNI NA ALEKSANDAR III PROTIV PERSIJA
Otkako gi zadu{il vostanijata na helenskite dràvi, Aleksandar III zapo~nal

so ostvaruvawe na zamisleniot plan na negoviot tatko za voeniot pohod protiv
Persija. Taka, vo proletta 334 godina pred n.e. Aleksandar so ne mnogu golema,
no dobro izve`bana i vooruèna vojska od 30.000 pe{aci i pet iljadi kowanici
trgnal vo pohod protiv Persija , koja vo toa vreme pove}e ne pretstavuvala on-
akva sila kakva {to bila vo prethodniot vek. Do prviot pogolem voen sudir so
Persija do{lo na rekata Granik vo Mala Azija vo 334 godina pred n.e., vo koja
bitka Aleksandar ja postignal prvata pobeda, iako negovata vojska bila dva
pati pomala od persiskata.
Po pobedata kaj Granik, golem del od Mala Azija potpadnal pod makedon-
ska vlast. Potoa Aleksandar se upatil kon Sirija, kade {to kaj grat~eto Is
takanare~ena ,,Porta na Sirija vo 333 godina pred n.e. do{lo do nova golema
bitka, vo koja persiskata vojska bila komanduvana li~no od persiskiot car
Darij III. Tuka Persijcite bile povtorno porazeni, a carot Darij odvaj se spa-
sil so begstvo. Po ovaa bitka cela Sirija i Fenikija mu se predale na Aleksan-
dar bez otpor, osven gradot Tir, koj bil osvoen duri po pove}emese~na opsada.
Po ovie pobedi, preku Palestina, Aleksandar se upatil kon Egipet. Vo Egi-
Bitkata kaj Is
pet bil pre~ekan kako osloboditel, a egipetskite bogovi go proglasile za sin

na bogot Amon. Za vreme na prestojot vo Egipet, pri utokata na rekata Nil,
Aleksandar naredil da se izgradi nov grad nare~en po nego Aleksandrija, koja
za kratko vreme se razvila vo golemo pristani{te, trgovski kulturen centar
na Egipet.
Naskoro Aleksandar povtorno se vratil vo Azija, pri {to vo novata bitka,
blisku do gradot Niniva, kaj mestoto Gavgamela na bregot na rekata Tigar vo
331 godina pred n.e. persiskata vojska bila povtorno porazena. Darij uspeal da
se spasi so begstvo, no kratko vreme potoa bil ubien od svoite lu|e. Po ovaa
13
TEMA 1
pobeda Mesopotamija so persiskite gradovi i prestolnini Vavilon, Suza,
Persepol, Ekbatana i drugi se predale bez borba. Po smrtta na Darij III bil
staven kraj na vladeja~kata dinastija Amenehidi vo Persija, a vo isto vreme i
kraj na persiskata dràva.
Opi{i gi najgolemite bitki me|u Aleksandar III i Persija?
Voenite pohodi i zavojuvawa na Aleksandar III Makedonski
POHODOT NA ALEKSANDAR VO INDIJA
Po golemite pobedi protiv Persija, carot Aleksandar re{il da gi prodolì

osvojuvawata na Istok, da ja osvoi Indija, ~ie golemo bogatstvo go privleku-
valo. Toj vo 327 godina pred n.e. so golema vojska, sostavena od Makedonci i
drugite narodi {to bile vo sostav na makedonskata dràva, se upatil preku
Turkestan vo Indija. Ja preminal rekata Ind i vo Penxap ja pobedil vojskata
na indiskiot kral Por. Po ovie uspesi, Aleksandar se podgotvuval da ja zazeme
dolinata na rekata Gang, no ovde vojskata izmorena od golemite voeni poho-
di mu otkaàla poslu{nost i ne sakala da odi ponatamu. Zatoa Aleksandar
go organiziral vra}aweto na negovata vojska po rekata Ind kon bregovite na
Indiskiot okean. Tuka Aleksandar naredil vojskata da se podeli na dva dela.
Edniot del od vojskata go ispratil na brodovi preku Indiskiot Okean kon
14
TEMA 1
Persiskiot Zaliv, a so drugiot del sami-
ot trgnal po kopnen pat na Zapad pokraj
morskoto krajbre`je, i kone~no vo 325
godina pred n.e. so dvata dela od svojata
vojska stignal vo Vavilon. Toa bilo i
kraj na osvojuva~kite vojni na Aleksan-
dar Makedonski.
Zo{to Aleksandar III go prekinal

natamo{noto osvojuvawe vo Indija?
Bitkata protiv indiskiot kral Por

UREDUVAWETO NA DR@AVATA
Po zavr{enite osvojuvawa centar na ogromnata dràva stanala Mesopo-

tamija so prestolninata vo Vavilon. Golemata dràva na raznite narodi, veri
i jazici pretstavuvala eden nehomogen konglomerat. Vo taa ogromna robovla-
detelska dràva Aleksandar se obidel da go nametne kako op{t dràven jazik-
gr~kiot. Celta na Aleksandar mu bila da gi izme{a pokorenite isto~ni narodi
so Makedoncite i Grcite. So me{aweto na site tie narodi i nivnata kultura,
Aleksandar mislel da postigne pogolemo vnatre{no edinstvo vo mnogunacio-
nalnata makedonska dràva. Za da go postigne toa, vo osvoenite zemji izgradil
okolu sedumdeset novi gradovi, od koi pogolem broj go nosele negovoto ime.
Vo dràvnite slu`bi nazna~uval, pokraj Makedonci i Grci i pretstavnici od
pokorenite narodi. Gi poddrùval brakovite na makedonskite vojnici so Per-
sijki ,,brak me|u Evropa i Azija, a samiot se oènil so }erkata na persiski-
ot car Darij III. Na svojot dvor Aleksandar vovel orientalski ceremonijal i
oblekol orientalna obleka, a toa go baral i od Makedoncite.
Aleksandar III Makedonski bil proglasen za ,,car na carevite. Imal namera
da ja pro{iri svojata dràva i kon Jadranskoto More, Arabija i Severna Af-
rika, no nenadejno umrel mnogu mlad vo 323 godina pred n.e.
Po smrtta na Aleksandar nastanale dinasti~ki borbi okolu prestolot vo
makedonskata dràva, poradi {to po 20 godini taa se raspadnala na pove}e
samostojni dràvi. Me|u novoformiranite dràvi se oformile tri najgole-
mi dràvi, vo koi se zacvrstile novi carski dinastii, i toa: na Ptolomeite
vo Egipet, Selevkidite vo Sirija i Antagonidite vo Makedonija. Ovie novi
dràvi se nare~eni helenisti~ki dràvi.
Na koj na~in Aleksandar mislel da postigne vnatre{no edinstvo na svojata
ogromna dràva?
Napravi proekt za Aleksandar III i negovite osvojuvawa.
15
TEMA 1
KULTURATA NA ANTI^KA MAKEDONIJA
MAKEDONSKI BO@ESTVA I SIMBOLI
Anti~kite Makedonci veru-

vale vo razni natprirodni sili.
Spored tie veruvawa, neguvale
pove}e kultovi, a najra{ireni
bile kultovite kon Sonceto i
vodite, smetaj}i gi za boèstva i
im prinesuvale `rtvi. Od veruva-
wata proizlegle i pogolem broj
karakteristi~ni simboli, me|u
koi najra{ireni bile makedon-
skata yvezda simbol na isto~nata
civilizacija {to Aleksandar ja
osvoil i lavot kako simbol na
vlasta i mo}ta. Osven toa, bile
prisutni i kultot kon jarecot,
volkot i ku~eto.
Anti~kite Makedonci bile
mnogubo{ci, no iako nivnite bo- Makedonskata yvezda
govi bile bliski do helenskite
tie sepak se razlikuvale od niv. Vrhovniot bog bil bogot na neboto Dios. Vo
negova ~est od strana na makedon-
skiot kral Arhelaj I bil izgraden
poznatiot hram vo gradot Dion kade
{to anti~kite Makedoncite gi or-
ganizirale svoite Olimpiski igri.
Ma bila glavna ènska boìca na
vojnata i vojuvaweto. Boìcata na
ubavinata bila Zeirene. Giga bila
boìca za{titni~ka, a Dionis bil
bog na plodnosta, uìvaweto i vi-
noto. Rodona~alnikot na kralsko-
to semejstvo bil polubogot Hera-
kle. Makedoncite po~ituvale dve
boèstva na vojnata, Ksand i Taul.
Makedoncite imale i svoj kalendar
koj imal 12 meseci, svoi kalendarski
praznici koi gi sledele vo odredeni
Dion
denovi od godinata, a na bogovite im
16
TEMA 1
prinesuvale `rtvi i se molele vo hramo-
vite.
Bidej}i na Olimpiskite igri koi
{to se odrùvale vo Olimpija smeele da
u~estvuvaat samo Helenite, a Makedon-
cite ne bile Heleni, makedonskiot kral
Arhelaj I vostanovil Makedonski olim-
piski igri vo gradot Dion pod planinata
Olimp, {to traele 9 dena, a bile zastape-
ni natprevari vo atletikata i muzikata.
Sekoj den bil posveten na edna muza.
Tetovska menada
Koi se najva`nite makedonski boèstva?

Zo{to Makedoncite organizirale svoi Olimpiski igri?
MAKEDONSKI JAZIK
Anti~kite Makedonci kako poseben narod imale svoj poseben jazik od indo-
evropsko poteklo koj se razlikuval od helenskiot. Od nivniot jazik do denes se
so~uvale 150 glosi (zbora). Makedonskiot jazik ne e so~uvan zatoa {to za nego
ne bilo oformeno pismo. Makedonskite kralevi imaj}i pred sebe dalekuse`ni
celi, vo sekojdnevnite kontakti so bliskite i dale~nite kralstva, plemiwa i
gradovi, bile primorani da se obra}aat so {iroko rasprostranetiot helenski
jazik i pismo vo tie vremiwa.
Zo{to makedonskiot jazik ne e so~uvan?
17
TEMA 1
MATERIJALNI OSTATOCI NA ANTI^KITE MAKEDONCI
Blagodarej}i na arheolo{kite
istraùvawa na teritorijata na Makedoni-
ja, otkrieni se ostatocite od gradovite
Ajga, Pela, Dion, Evrop, Filii, Amfipol
i dr. Gradovite se ukraseni so razli~ni
gradbi kako {to se agori (plo{tadi),
gradskite hramovi i palati. Makedoncite
gi pretpo~itale dorskiot i jonskiot stil
vo arhitekturata. Pronajdeni se i pove}
e makedonski voeni kreposti, gradeni na
klu~ni pozicii so golemi blokovi del-
kani pravoagolno. Nivnite teatri, pris-
Makedonska kralska dijadema
posobeni za sopstvenite potrebi, osven
za teatarski pretstavi, se koristele i za
javni sobiri, paradi i obredni rituali.
Na prostorot na Makedonija pronajdeni se i pove}e zna~ajni nekropoli vo
Trebeni{te, potoa nekropolata vo Sindos kaj So-
lun, kralskite grobnici kaj Vergina, grobnicata vo
D. Selce i dr. Makedonskite grobnici se sostoele
od ~elna fasada vo dorski ili jonski stil, pretko-
mora i komora. Grobnicite bile pokrivani so vi-
soko nasipani zemjeni grobni mogili, za da ne bidat
ograbeni no i poradi drevnata sto~arsko-patrijar-
halna tradicija.
Makedonskite kralevi po~nuvaj}i od Aleksandar
I Filhelen, kovale svoi moneti od bronza, srebro i
zlato. Na likovnite pretstavi na monetite se sre}
avaat razni pretstavi od mitologijata, rastitel-
niot i ìvotinskiot svet, kako i likovi na make-
donskite kralevi.
Makedonskite kralevi se osobeno poznati po
svoite specifi~ni kralski dijademi, a naselenieto
po kapata kausija.
Zlatni naodi od
grobnicata na Filip
Kakvi arheolo{ki ostatoci se za~uvani?

Napravi proekt za Makedonskite olimpiski igri.
18
TEMA 1

?
19
TEMA 1
MAKEDONIJA POD RIMSKA VLAST
PRED OPASNOSTA OD MAKEDONSKO-RIMSKITE SUDIRI
I pokraj vojnite so helenskite

dràvi na koi im pomagale i drugite
helenisti~ki dràvi, Makedonija
(dràva na Antagonidite) vo III vek
pred n.e vo me|unarodnite odnosi s
u{te pretstavuvala zna~ajna politi~ka
sila, i najsilna dràva na Balkanot. Za
nejzinoto zajaknuvawe pridonele make-
donskite kralevi od dinastijata na An-
tagonidite Antigon Doson i Filip V
(221-179 g. pred.n.e.). Vo ova vreme, vo
zapadniot del na Mediteranot se bore-
le za prevlast Rim i Kartagina. Rim so
svoite osvojuva~ki stremeì s pove} Makedonskiot kral Filip V
e stanuval opasnost za Makedonija. Po-
radi toa, Filip V sklu~il sojuz so Kartagina, za zaedni~ka borba protiv Rim.
Toa dovelo do vlo{uvawe na odnosite me|u Makedonija i Rim, a podocna i do
me|usebni vojni. Pri toa, Rimjanite protiv Makedonija go koristele i neza-
dovolstvoto na helenskite dràvi protiv makedonskata vlast. Vojnata pome|u
Makedonija i Rim izbuvnala vo 215 godina pred n.e. Vkupno se vodele tri make-
donsko-rimski vojni.
Kakva bila polo`bata vo Makedonija vo III vek pred n.e.?
MAKEDONSKO-RIMSKITE VOJNI
Vo Prvata makedonsko-rimska vojna od 215 do 205 godina pred n.e., rim-

skoto u~estvo bilo ograni~eno samo vo ispra}aweto flota na epirskoto
krajbre`je. Vo vojnata direktno u~estvo protiv Makedonija imala antimake-
donskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz, koja trebalo da onevozmoì
taa da isprati pomo{ na kartaginskiot voda~ Hanibal. Vojnata ne predizvika-
la nekoi posu{testveni promeni i zavr{ila so sklu~eniot mir me|u Make-
donija i Ajtolskiot sojuz.
Vo Vtorata makedonsko-rimska vojna od 200-193 godina pred n.e. do{lo
do direkten sudir na makedonskata i rimskata vojska. Kako formalen povod
za ovaa vojna posluìlo angaìraweto na Filip V vo borbata protiv Traki-
jcite, na teritorijata na Pergam vo Mala Azija. Po navleguvaweto vo Make-
20
TEMA 1
donija, rimskata vojska se vratila kon
Jadranskoto More. Kon Rimjanite se
priklu~ile i Dardancite, Ilirite, Aj-
tolcite i Ahajcite. Vo re{itelnata
bitka kaj Kinoskefale vo 197 godina
pred n.e. makedonskiot kral Filip V bil
porazen i spored sklu~eniot mir gi zagu-
bil site dotoga{ni teritorii nadvor od
Makedonija, bil zadolèn da plati vi-
soka o{teta, da ja predade flotata i da
go namali brojot na svojata vojska.
Po smrtta na Filip V na vlast doa|a
negoviot sin Persej (179-163 godina
Kralot Persej
pred n.e.), koj bil i posledniot kral na
anti~kite Makedonci. Tretata makedon-
sko-rimska vojna traela od 171 do 168 godina pred n.e., a se vodela so promen-
liv uspeh. Presudnata bitka se odigrala kaj Pidna vo 168 godina pred n.e., a
zavr{ila so kone~na pobeda na Rimjanite. So toa bila uni{tena dràvnosta
na Makedonija, a makedonskiot kral Persej so negovoto semejstvo bil odnesen
vo Rim.
Zo{to se vodele makedonsko-rimskite vojni?
MAKEDONIJA KAKO RIMSKA PROVINCIJA
Po osvojuvaweto, Makedonija bila podelena na ~etiri oblasti koi imale

izvesna samouprava. No me|u oblastite bile zabraneti sekakvi ekonomski i
politi~ki vrski. Na Makedoncite im bilo zabraneto da gi koristat rudnicite
za zlato i srebro, a makedonskite bogatstva bile preneseni vo Rim.
Nezadovolstvoto na Makedoncite od rimskata vlast go iskoristil Andrisk,
koj se pretstavuval kako sin na posledniot makedonski kral Persej (la`niot
Filip) i vo 149 godina pred n.e. krenal neuspe{no vostanie. Vostanicite bile
porazeni i Makedonija vo 148 godina pred n.e bila pretvorena vo rimska pro-
vincija, so {to ja izgubila i prividnata samostojnost. Toga{ vo Makedonija
bila smestena postojana rimska vojska, a so Makedonija upravuvale rimski
slu`benici i upravnici. Na ~elo na provincijata se nao|al rimski upravnik,
koj{to ja imal seta voena i civilna vlast.
Zo{to se krenalo vostanieto na Andrisk?
21
TEMA 1
[IREWE NA HRISTIJANSTVOTO VO MAKEDONIJA
[ireweto na hristijanstvoto vo Makedonija

zapo~nalo so blagorodni~koto misionersko patu-
vawe na apostolot Pavle, eden od prvite u~enici
na Isus Hristos. Kon sredinata na I vek pred n.e.
toj prestojuval nekolku pati vo Makedonija, kade
{to go propovedal hristijanstvoto me|u lokalnoto
naselenie. Najprvo propovedal vo gradot Filipi,
potoa oti{ol vo Solun, a ottamu vo Ber. Prva go
prifatila hristijanstvoto i se pokrstila Lidija
od gradot Filipi. Otkako steknal dosta privrza-
nici, koi {to go prifatile hristijanstvoto, apos-
tolot Pavle vo Filipi, vo Solun i vo Ber osnoval
hristijanski op{tini. Toa bile prvite hristijan- Svetiot evangelist Luka
ski zaednici vo Makedonija, a isto taka i vo Ev-
ropa. Do hristijanskite op{tini
vo Filipi i vo Solun, apostolot
Pavle ispratil tri poslanija
(pisma): edno do Filipjanite, a
drugo do Soluwanite. Vo niv toj
gi ohrabruva svoite privrzanici
da opstojat vo odbranata na hris-
tijanstvoto, pora~uvaj}i im da ja
~uvaat verata, nade`ta i qubovta
kako najvozvi{eni dobrodeteli.
Vo organiziraweto i rako-
vodeweto so prvata hristijanska
op{tina vo Filipi, apostolot
Pavle go ostavil svetiot evan-
gelist Luka, koj{to go napi{al
ednoto od ~etirite evangelija,
koi se osnovata na hristijanskoto
u~ewe.
.

[to im sovetuval apostolot Pavle na makedonskite hristijani vo svoite

poslanija?
Istraì i osoznaj! Zo{to Makedonija e bibliska zemja!
22
TEMA
T EM
MA
A 2
TEMA 2.
MAKEDONIJA VO SREDNIOT VEK
23
TEMA
A 2
DOSELUVAWE NA SLOVENITE VO MAKEDONIJA
MAKEDONSKITE SLOVENSKI PLEMIWA

I NIVNITE TERITORII
Od krajot na VI vek do sredinata na VII vek celata teritorija na Make-

donija bez Solun, bila naselena od Slovenite. Slovenskata kolonizacija vo
Makedonija bila prosledena so uni{tuvawe na makedonskite gradovi, hristi-
janskite crkvi, tvrdinite, pri {to bile ograbuvani i opusto{uvani i robovla-
detelskite stopanstva okolu niv.
Teritorijata na Makedonija bila naselena so pove}e slovenski plemiwa. Za
pogolemiot broj od niv se poznati i nivnite imiwa. Neposredno do Solun se
naselilo plemeto Sagudati, zapadno od Solun Dragovitite, na Halkidi~kiot
Poluostrov Rinhinite, po tekot na rekite Struma i Strumica, kako i vo okol-
nite oblasti, Strumjanite, okolu rekata Mesta Smoljanite, a na prostorot
me|u dene{nite gradovi Veles, Kavadarci, Prilep, Bitola, Ki~evo, Debar,
Ohrid, kako i vo Prespa i okolnite krai{ta Berzitite.
Navedi koi bile najpoznatite slovenski plemiwa vo Makedonija?
SLOVENSKITE OPSADI I
NAPADI NA GRADOT SOLUN
Vo krajot na VII Slovenite, oddelno ili zdruèni so Avarite, na dva pati

se obidele da go osvojat gradot Solun, koj bil vtoriot grad po golemina vo Vi-
zantija po Carigrad. Iako tie upotrebuvale razni opsadni spravi, debelite
solunski yidini ne bile sovladani. Vo vtorata decenija na VII vek Slovenite
zdruèni vo golem plemenski sojuz na ~elo so knezot Hacon po tret pat go op-
sadile i napadnale Solun, no i ovoj pat ne uspeale da go osvojat. Knezot Hacon
bil zaroben i ubien. I vo narednite godini bile praveni obidi da se osvoi
ovoj grad no bez uspeh. Solun i natamu ostanal edinstvena vizantiska baza na
teritorijata na Makedonija. No i ovoj grad postepeno bil sloveniziran, pod
vlijanie na slovenskite plemiwa.
Zo{to Slovenite ne uspeale da go osvojat gradot Solun?
24
TEMA
TEMA
MA 2
Srednovekovnite yidini na Solun
SOZDAVAWE NA MAKEDONSKITE SKLAVINII
Od krajot na VI vek, istovremeno so naseluvawe na oddelnite slovenski

plemiwa, na teritorijata na Makedonija niknuvale sklaviniite, koi gi pret-
stavuvale plemenskite teritorii na oddelnite slovenski plemiwa. Svoite na-
zivi gi dobile po nazivite na plemiwata. Sklavinijata na plemeto Berziti,
na primer, se vikala ,,Berzitija , na plemeto Dragoviti ,,Dragovitija itn.
Site sklavinii vo Makedonija pak, bile nare~eni pod op{toto ime ,,makedon-
ski sklavinii.
Vo vtorata polovina na VII vek makedonskite slovenski plemiwa se obed-
inile vo golem plemenski sojuz na ~elo so rinhinskiot plemenski voda~ Pre-
bond. Nivnata cel bila da ja otstranat vizantiskata vlast od gradot Solun i da
sozdadat slovenska dràva vo Makedonija. Me|utoa, Prebond bil faten, odve-
den vo Carigrad i likvidiran vo 674 godina. Na toj na~in propadnale obidite
na makdonskite sklavinii da se obedinat pod vlasta na Prebond i u{te vo VII
vek da sozdadat dràva.
[to pretstavuvale makedonskite sklavinii?
25
TEMA 2
ODNOSOT NA SLOVENITE KON ANTI^KITE MAKEDONCI
Vo periodot na naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, najbrojno staro-

sedelsko naselanie bile anti~kite Makedonci. Pri naseluvaweto na Sloven-
ite vo Makedonija eden del od anti~kite Makedonci se povlekle vo utvrdenite
primorski gradovi i ostrovite, del se naselile vo Trakija, a del od staro-
sedelcite koi davale otpor na Slovenite stanale `rtvi na slovenskite na-
padi. Golem broj Makedonci preminale na stranata na Slovenite i ostanale
da ìveat vo svoite rodni mesta. Mal broj od starosedelcite-Makedonci se
povlekle po planinite i tamu go prodolìle svojot ìvot, za~uvuvaj}i go svo-
jot jazik, obi~aite, kulturata itn. Se smeta deka ostatocite od takvite staro-
sedelci se Vlasite.
Anti~kite Makedonci, kako pomalubrojni, postepeno bile pretopeni od po-
brojnoto slovensko naselenie. Od izme{anite Sloveni i Makedonci, podocna
vo vtorata polovina na X vek, bil sozdaden noviot makedonsko-slovenski na-
rod, koj vlegol vo semejstvoto ju`noslovenski narodi. Anti~kite Makedonci
na Slovenite im gi prenele ne samo svojata kultura, obi~ite, tuku i imiwata
Makedonija i Makedonci, so {to se razlikuvale od drugite sosedni balkanski
narodi.
Objasni go odnosot na Slovenite kon zateknatoto drevno-makedonsko

naselenie.
Crkvata Sv. Dimitrija vo Solun
26
TEMA
TEMA
MA 2
ETNI^KI I OP[TESTVENO-EKONOMSKI PROMENI
Po naseluvaeto na Slovenite vo Makedonija bile izvr{eni koreniti

etni~ki promeni. Gradskite i selskite naselbi, kako i planinite, rekite,
ezerata, oddelnite mesta i sl. dobile novi slovenski imiwa ili starite bile
slovenizirani. Na primer, gradot Lihnidos dobil ~isto slovensko ime Ohrid,
rekata Aksios bila nare~ena Vardar itn. Slovenski imiwa dobile i planinite
Belasica, Ogra`den, Bistra, itn. Slovenizirani imiwa, pak dobile gradovite
Skupi, koj bil nare~en Skopje, Tesalonika-Solun, Astibo-[tip.
Za vreme na naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, zaedno so ot-
stranuvaweto na vizantiskata vlast bil uni{ten i izìveaniot robovladetels-
ki sistem. Na mestoto na razurnatite robovladetelski stopanstva, bile soz-
dadeni slobodni slovenski selski op{tini vo koi kako slobodni lu|e ìveele
i oslobodenite robovi i kolonii. Podocna, so razvojot na op{testvoto, do{lo
do premin od takanare~enite zemjodelski op{tini vo teritorijalni op{tini.
Toa dovelo do pojava na imotna neednakvost me|u selanite i do raslojuvawe na
op{tinite. Kako rezultat na toa vo tekot na IX i X vek pobogatite selani se
pretvorile vo feudalni gospodari, a osiroma{enite vo zavisni lu|e. Na toj
na~in staroto slovensko-op{tinsko ureduvawe mu otstapilo masto na novoto
feudalno op{testveno ureduvawe.
Kakvi etni~ki i op{testveno ekonomski promeni nastanale vo Makedonija

po naseluvaweto na Slovenite?
POTPA\AWE NA MAKEDONSKITE SKLAVINII POD

BUGARSKA I VIZANTISKA VLAST
Od krajot na VII vek Vizantija gi zasilila voenite pohodi protiv make-

donskite Sloveni. Me|utoa, makedonskite sklavinii obedinuvaj}i se vo gole-
mi plemenski sojuzi, uspe{no gi odbivale vizantiskite napadi koi osobeno
za~estile vo tekot na VIII vek.
Od prvata polovina na IX vek makedonskite sklavinii bile izloèni i na
zasileni bugarski napadi. Kako rezultat na toa vo tekot na IX i po~etokot na
X vek pogolemiot del od Makedonija bil osvoen od Bugarite, a drugiot del pot-
padnal pod vizantiska vlast.
27
TEMA
A 2
POJAVA I RAZVOJ NA
SLOVENSKATA PISMENOST I KULTURA
POTREBATA OD SOZDAVAWE NA SLOVENSKATA AZBUKA
Slovenite koga go naseluvale

Balkanskiot Poluostrov do{le vo
Makedonija so svojata mnoguboè~ka
religija i svoite stari obi~ai. Pr-
vite soznanija za hristijanstvoto
tie gi doznale i primile od staro-
sedelcite-anti~kite Makedonci. Pod
nivno vlijanie, makedonskite Slove-
ni po~nale da go prifa}aat hristi-
janstvoto. Vizantija za da gi pokori
Slovenite i da gi pretvori vo svoi
poslu{ni podanici se posluìla so
{ireweto na hristijanstvoto. Za-
toa naporedno so voenite pohodi
organizirala pokrstuvawe na onie
Sloveni {to potpadnale pod vizan-
tiska vlast. No, pokrstuvaweto ode-
lo mnogu bavno, bidej}i za toa bile
potrebni crkovni knigi napi{ani
na slovenski jazik, za{to Slovenite
toga{ s u{te nemale svoe pismo,
tuku pi{uvale so recki-crti. Zatoa
masovno pokrstuvawe na Slovenite
zapo~nalo duri toga{ koga Kiril so
pomo{ na brat mu Metodij ja sozdal
slovenskata azbuka nare~ena glago- Formi na najstari glagolski bukvi
lica.
Od koga makedonskite Sloveni najnapred se zapoznavale so hristijanstvo-

to?
288
TEMA
TEMA
MA 2
SOZDAVAWE NA SLOVENSKATA PISMENOST I AZBUKA
Tvorci na prvata slovenska azbuka (glagolicata) i osnovopolo`nici na

slovenskata pismenost i kultura bile bra}ata Konstantin (Kiril) i Metodij.
Tie bile rodeni vo Solun vo po~etokot na IX vek, i bile najverojatno od sloven-
sko poteklo. Nivnite roditeli Lav i Marija prizleguvale od bogato semejstvo,
i im ovozmoìle na svoite deca da se zdobijat so solidno obrazovanie, koe
im ovozmoìlo da steknat visoki dràvni dol`nosti vo Vizantija. Postariot
brat Metodij po zavr{uvaweto na {koluvaweto, izvr{uval voeni dol`nosti
vo solunskata oblast.
Na dvaesetgodi{na vozrast
Metodij od vizantiskiot impera-
tor dobil vojvodski ~in i bil is-
praten da go upravuva slovenskoto
kneèvstvo vo Makedonija, ~ie
sredi{te go so~inuvale strumi~ko-
bregalni~kite krai{ta. So kne-
èvstvoto upravuval 10 godini, od
845-855 godina. Vo me|uvreme, so cel
da mu pomogne na svojot postar brat
Metodij, po zavr{enata Visokata
Magnaurska {kola vo Carigrad, na
misionerska rabota bil ispraten
i najmaliot od bra}ata Konstan-
tin koj podocna e poznat po svoeto
mona{ko ime Kiril. Za vreme na
izvr{uvaweto na bregalni~kata
misija, Kiril so pomo{ na svojot
brat Metodij ja sozdal slovenskata
azbuka-glagolicata vo 855 godina.
Taa se sostoela od 38 bukvi. Dodeka
dejstvuval me|u Slovenite, Kiril
Sv. Kiril i Sv. Metodij (minijatura) pokrstil 54.000 nepokrsteni Slo-
veni, a isto taka napi{al i ,,knigi
na slovenski jazik. Na toj na~in vo
ovoj del na Makedonija, Kiril zaedno so svojot brat Metodij gi postavile te-
melite na slovenskata pismenost i knièvnost, kako i na slovenskata crkva,
bidej}i vo crkvite bila vovedena i slovenska bogoslu`ba. Zatoa Makedonija
vo naukata so pravo se smeta za tatkovina na slovenskata pismenost i kultura.
Vo 855 godina prestanala upravni~kata i misionerskata rabota na bra}
ata Kiril i Metodij vo bregalni~ko-strumi~kite krai{ta. Metodij zaminal
da ìvee na planinata Olimp vo Mala Azija, kade vo manastirskata ti{ina
celosno se oddal na pi{uvawe i preveduvawe na knigi od gr~ki na slovenski
29
TEMA 2
jazik. Vo 855-856 godina Kiril bil ispraten od vizantiskiot imperator na
nova misionerska rabota me|u Saracenite vo Bagdad. Po uspe{no zavr{enata
misija, zaminal kaj Metodija na planinata Olimp.
Vo 860 godina bra}ata Kiril i Metodij bile isprateni na misionerska
rabota kaj Hazarite koi ìveele pokraj Crnoto More. Po uspe{no zavr{enata
Hazarska misija vo 861 godina Metodij povtorno se vratil na planinata Olimp
i stanal upravnik na manastir, a Kiril zaminal za Carigrad.
Opi{i ja Bregalni~kata misija na Kiril i Metodij!
MORAVSKATA MISIJA NA KIRIL I METODIJ
Vo me|uvreme vo Carigrad pristignale pratenici na moravskiot knez Ros-

tislav, koi mu predale na imperatorot Mihail III molba od Rostislav so koja toj
baral da mu isprati u~eni lu|e koi vo moravskite crkvi }e vovedat bogoslu`ba
na razbirliv slovenski jazik. Misijata vo Velika
Moravija imperatorot im ja doveril na ve}e pot-
vrdenite misioneri Kiril i Metodij. Za potrebite
na moravskite Sloveni, tie ja dopolnile i prispo-
sobile slovenskata azbuka sozdadena na makedon-
ska po~va i otkako napi{ale i prevele golem broj
knigi na slovenski jazik, vo 863 godina so nivnite
odbrani u~enici Kliment, Naum i drugi, zami-
nale za Velika Moravija. Kiril i Metodij samo
{to po~nale da niàt uspesi pri voveduvaweto na
slovenskata bogoslu`ba, protiv niv se nafrlile
germanskite sve{tenici, koi propovedale na ner-
azbirliv latinski jazik. Naskoro Kiril i Metodij
zaedno so nivnite u~enici bile povikani od papata
Nikola vo Rim da dadat izve{taj za nivnata rabota
vo Velika Moravija. Me|utoa, koga pristignale vo
Rim sve~eno bile pre~ekani od noviot papa Had-
rian II i rimskite gra|ani. Papata duri odobril da
se odrì slovenska bogoslu`ba vo pove}e rimski
crkvi. Istovremeno po naredba na papata, Meto-
dij bil udostoen so visok sve{teni~ki ~in (arhi-
episkop), a sve{teni~ki ~inovi dobile i Kliment,
Naum i drugi u~enici. Sv. Kiril
Za vreme na prestojot vo Rim, Konstantin Filo-
30
TEMA
TEMA
MA 2
zof se razbolel. Pred da umre vo 869 godina toj se
zamona{il i go dobil mona{koto ime Kiril. Bil
pogreban vo crkvata Sv. Kliment vo Rim so site
po~esti {to im se ukaùvale na rimskite papi.
Metodij so svoite verni u~enici ja prodolìl
misionerskata dejnost vo Velika Moravija.
Pritoa tie postojano bile onevozmoùvani vo
izvr{uvaweto na misionerskata rabota od strana
na germanskite sve{tenici. I pokraj toa Metodij
s do svojata smrt (885 g.) uspe{no im se sprotivsta-
vuval na germanskite sve{tenici, pri {to bil
sestrano poddrùvan od svoite verni u~enici.
Kakvo e zna~eweto na misijata na Kiril i Metodij

vo Velika Moravija?
Sv. Metodij
OHRIDSKATA KNI@EVNA [KOLA
SOZDAVAWE NA OHRIDSKATA KNI@EVNA [KOLA
Po smrtta na bra}ata Kiril i Metodij nivnata dejnost ja prodolìle nivnite

u~enici, koi progoneti i maltretirani od germanskite sve{tenici od Velika
Moravija morale da pobegnat na jug, na Balkanskiot Poluostrov. Moravija ja
napu{tile vo 885 godina nad 200 u~enici. Od niv Kliment, Naum, Sava, Ange-
larij i drugi do{le vo Bugarija kade vladeel knezot Boris. Boris imal golema
potreba od vakvi u~eni lu|e za realizirawe na negovata politika vo novo-
osvoenite makedonski i albanski krai{ta. Poradi toa vo 886 godina Kliment
bil ispraten od knezot Boris na misionerska rabota vo oblasta Kutmi~evica.
Ovaa oblast se nao|ala vo Jugozapadna Makedonija i vo del od Ju`na Albanija,
a nejzini sredi{ta bile gradovite Ohrid i Devol.
Gradot Ohrid u{te vo po~etokot bil pretvoren vo eden od glavnite sredi{ta
na u~itelskata dejnost na Kliment. Dodeka na vlast bil knezot Boris, Kliment
31
TEMA 2
Sv. Kliment i Sv. Naum, ikoni od XIV vek
vo Ohrid izgradil pove}e crkvi vo koi bila vovedena slovenska bogoslu`ba.

So toa Kliment gi postavil temelite na makedonskata slovenska {kola i na
slovenskata crkva.
Za pouspe{no izvr{uvawe na u~itelskata dejnost vo oblasta Kutmi~evica,
knezot Boris na Kliment mu dodelil tri rasko{ni dvorci vo devolskata
oblast, koi Kliment gi pretvoril vo slovenski u~ili{ta. Boris na Kliment
mu dodelil i mesta za odmor vo Ohrid, kade {to Kliment izgradil i svoj manas-
tir Sv. Pantelejmon, koj stanal glaven centar za steknuvawe povisoko crkovno
i prosvetno obrazovanie. So toa Kliment u{te kako u~itel gi postavil te-
melite na Ohridskata knièvna {kola, koja postepeno izrasnala vo razviena
visoko{kolska institucija, t.e. vo sredi{te na prviot slovenski univerzitet
voop{to. Zatoa so pravo toj se narekuva Klimentov univerzitet.
Kako rezultat na intenzivnata u~itelska dejnost, Kliment uspeal za kratko
vreme da osposobi ogromen broj slovenski sve{tenici, u~iteli i drugi kultur-
ni dejci. Nivniot broj iznesuval okolu 3500. Osven vo Ohrid tie dejstvuvale i
niz site makedonski oblasti kako sve{tenici, u~iteli, knièvnici, umetnici
i dr. So toa vo makedonskite crkvi nerazbirlivata gr~ka bogoslu`ba, {to ja
vr{ele vizantiskite sve{tenici, bila zamenuvana so slovenska.
Prestojuvaj}i naj~esto vo Ohrid, Kliment vo nego razvil plodna pisatel-
ska dejnost. Od negovoto pero nastanale nad 50 knièvni truda koi posluìle
kako osnova za izgraduvaweto na makedonskata literatura i kultura. Zatoa toj
bil nare~en Ohridski. Seto toa ovozmoìlo Ohrid da se pretvori vo rasadnik
na slovenskata kultura, za{to od ovoj grad niz Makedonija i celiot slovenski
svet bile prenesuvani golem broj slovenski knièvni trudovi.
Vo {to se sostoi zna~eweto na Ohridskata knièvna {kola?
32
TEMA
TEMA 2
Crkvata Sv. Naum
NAZNAÛVAWE NA KLIMENT ZA EPISKOP I

DEJNOSTA NA SV. NAUM VO MAKEDONIJA
Kon krajot na IX vek Simeon stanal nov bugarski vladetel. Samo {to
do{ol na vlast toj vo 893 godina go postavil Kliment za episkop na Veli~kata
eparhija. Starohristijanskiot grad Tiveriopol (Strumica) stanal sredi{te
na Klimentovata eparhija. Kliment Ohridski so pravo se smeta za prv slo-
venski episkop. Pod negovo rakovodstvo se voveduvala slovenska bogoslu`ba
vo crkvite i vo osvoenite od Bugarite, makedonski i albanski teritorii.
Na ispraznetoto u~itelsko mesto vo oblasta Kutmi~evica, Simeon go
nazna~il Naum, koj bil najblizok sorabotnik na Kliment. Kako i Kliment, toj
bil udostoen so bogati posedi na Ohridskoto Ezero. Na samiot breg na ezeroto,
Naum izgradil manastir, koj po nego bil nare~en Sv. Naum.
U~itelskata dejnost na Naum isto taka bila najmnogu vrzana za gradot
Ohrid. I toj ima golema zasluga {to Ohrid vo toa vreme izrasnal vo najrazvien
crkovno-prosveten i kulturen centar na Balkanot, a i po{iroko. Pod negovo
rakovodstvo bile sozdadeni golem broj crkovni, prosvetni i kulturni dejci.
Zatoa so pravo bil nare~en Ohridski. Okolu 900 godina Naum se zamona{il i
se povlekol vo svojot manastir Sv. Arhangeli, kade formiral mona{ko brat-
stvo.
Naum Ohridski mu ostanal veren sorabotnik na Kliment s do svo-
33
TEMA 2
jata smrt 910 godina. Na negoviot pogreb prisustvuval i negoviot najblizok
sorabotnik Kliment Ohridski. [est godini podocna, vo 916 godina po~inal i
Kliment. Toj bil pogreban vo manastirot Sv. Pantelejmon, vo grobot {to sa-
miot si go podgotvil od desnata strana na predniot del na oltarot. Manastirot
denes e obnoven i vo nego se preneseni mo{tite na Sv. Kliment.
Kakvo zna~ewe ima 893 godina za Sv. Kliment i Sv. Naum?
Sv Pantelejmon na Plao{nik
34
TEMA
TEMA 2
BOGOMILSKO DVI@EWE
POJAVA NA BOGOMILSKOTO UÊWE
Bogomilskoto u~ewe za prv pat se po-

javilo vo prvata polovina na X vek vo de-
lot na Makedonija pod bugarska vlast vo
vremeto na bugarskiot car Petar. Glaven
propovednik i voda~ na makedonskite
bogomili bil popot Bogomil. Negovata
dejnost glavno se odvivala vo Vele{ko-
prilepskite krai{ta. Vo prilog na toa
govorat i zapi{anite narodni predanija
Bogomilski propovednik i za~uvanite imiwa na pove}e sela, reki,
so svoite slau{ateli poliwa i dr. nastanati pod vlijanie na
imeto na pop Bogomil i negovoto u~ewe.
Takvi, na primer, se imiwata na seloto Bogomila, potoa imeto Bogomilsko
Pole, kako i imiwata na planinata Babuna, na rekata Babuna, bidej}i bogomi-
lite bile poznati i kako ,,babuni.
Kade za prv pat se pojavilo bogomilskoto u~ewe i dvièwe?
SU[TINA NA BOGOMILSKOTO UÊWE
Bogomilstvoto se oformilo kako religiozno-filozofsko i socijalno

dvièwe. Za vreme na svoeto petvekovno postoewe, bogomilstvoto bilo posto-
jano doizgraduvano i vo zavisnost od op{testveno-ekonomskite i politi~kite
uslovi go menuvalo svojot karakter.
So zacvrstuvaweto na feudalniot sistem, slobodnite selani se po~esto bile
pretvorani vo kreposnici, a od nivniot trud s pove}e se zbogatuvale pripad-
nicite na aristokratijata i crkvata koi stanuvale krupni feudalni gospodari.
Feudalcite - svetovni i crkovni - vodele rasko{en i rasipni~ki ìvot, a kre-
posnite selani tonele vo siroma{tija. Gubeweto na li~nata sloboda, kako i
nepodnoslivata feudalna eksploatacija predizvikale nezadovolstvo i otpor
kaj makedonskiot narod protiv feudalnoto op{testveno ureduvawe.Ovoj otpor
na narodot protiv feudalnata eksploatacija vo Makedonija se oformil kako
versko dvièwe, poznato vo istorijata pod imeto bogomilstvo.
Najostri bile napadite na bogomilite protiv crkvata, koja kako feudal-
na institucija se pretvorila vo orudie na bugarskata dràva za drèwe vo
pot~inetost na makedonskite podanici.
Osnovata na bogomilskoto u~ewe bila verskiot dualizam. Spored bogo-
35
TEMA 2
milskoto versko u~ewe svetot
pretstavuva ve~na borba pome|u
dvete vselenski sili - dobroto
i zloto, a na kraj, spored niv,
}e pobedi dobroto. Silata na
dobroto, odnosno tvoreweto,
spored niv, bil bog, a silata na
zloto, odnosno ru{eweto bil
|avolot. Siot materijalen svet,
pa i samoto telo na ~ovekot (no
ne i du{ata) go sozdal |avolot,
i toj so nego gospodarel. Spored
bogomilite bog go sozdal nevi-
dliviot (duhovniot) svet. Za-
toa bogomilite bile protiv
crkvata, imotite i dràvata. \avolot pred vratata na pekolot
Tie sakale celoto feudalno
op{testvo da go pretstavat kako del na |avolot. Na nego mu sluàt feudalcite,
visokoto duhovenstvo i carevite. Zatoa gi povikuvale selanite da ne rabotat
na feudalnite imoti i da ne se pokoruvaat na feudalcite, vladetelot i crkva-
ta. Tie barale da se odzeme zemjata od manastirite i feudalcite i da se razdeli
na siroma{nite selani. Tokmu poradi toa ugneteniot narod go prifa}al bo-
gomilskoto u~ewe.
Bogomilite se delele na sovr{eni, obi~ni
vernici i slu{ateli. Sovr{enite bile naj-
dobri tolkuva~i na bogomilskoto u~ewe.
@ivotot im bil strogo asketski. Se hranele
vegetarijanski, ne se ènele, i vremeto go
minuvale vo u~ewe molitvi i propoved.
Obi~nite vernici ne bile zadolèni ce-
losno da se pridrùvaat kon asketskiot
ìvot, no i tie vo svojot ìvot imale izves-
ni ograni~uvawa. Slu{atelite prisustvu-
vale samo na propovedite no ne i na verskite
Nadgroben spomenik od Bosna obredi. Bogomilite gi otfrlale ikonite, ne
go po~ituvale krstot i ne gradele crkvi. Tie
bile organizirani vo religiozni op{tini.
Objasni go u~eweto na bogomilite?
36
TEMA
TEMA
MA 2
[IREWE NA BOGOMILSTVOTO I
PROGONUVAWE NA BOGOMILITE
Brzoto {irewe na bogomilstvoto bilo pri~ina bugarskiot car Petar

da prezeme najstrogi merki za da go iskoreni ova opasno ereti~ko dvièwe.
Vo taa smisla toj dobil poddr{ka i od carigradskiot patrijarh Teofilakt, no
bogomilstvoto prodolìlo da se {iri, opfa}aj}i gi selata i gradovite.
Kon krajot na XII vek bogomilstvoto od Makedonija po~nalo da prodira, ne
samo vo balkanskite tuku i vo drugite evropski zemji. Vo Italija bogomilite
stanale poznati pod imeto ,,katari, vo Francija ,,albigojci, vo Bosna kako
,,patareni itn. Bogomilite se spomenuvaat i vo Du{anoviot zakonik, kade se
nare~eni ,,babuni i protiv koi bile primenuvani drakonski kazni so se~ewe
raka ili noga. Na Balkanot, bogomilskoto dvièwe se zadràlo s do pa|aweto
na balkanskite narodi pod osmaliska vlast.
Vo koi zemji se pro{irilo bogomilskoto dvièwe?
SAMUILOVATA DR@AVA
VOSTANIETO PROTIV BUGARSKATA VLAST VO 969 GODINA

I SOZDAVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA
Vo sredinata na X vek, pogolemiot del

od Makedonija bil vo sostavot na Bugar-
skata dràva. Kon krajot na 60-te godini
na X vek zapo~nala vojna me|u Vizantija i
Bugarija, vo koja kako sojuznik na Vizanti-
ja se zame{ala i Kievska Rusija. Vo tekot
na vojnata, umrel bugarskiot car Petar.
Ovie nastani gi iskoristile sinovite na
knezot Nikola, komitopulite (mladite
knezovi) David, Aron, Mojsej i Samuil za
krevawe na osloboditelno vostanie vo 969
godina protiv bugarskata vlast. Vostanie-
to najprvin ja zafatilo Jugozapadna Make-
donija. Vostanicite uspeale da oslobodat
golema teritorija i u{te vo 969 godina
bile postaveni temelite na novata slo-
venska dràva na Balkanot - makedonskata
dràva. Gradot Prespa stanal prestol-
nina na makedonskata dràva. Na ~elo na
dràvata stoele ~etvoricata bra}a. Sekoj
Carot Samuil
37
TEMA 2
od niv upravuval so del od dràvnata teritorija. Takvoto ~etvorno vladeewe
se vikalo ~etirivlastie (tetrarhija).
Vo 971 godina Vizantija uspeala da ja porazi Bugarija i da ja pretvori vo
vizantiska provincija. Makedonskata dràva prodolìla da postoi i po 971
godina no kako zavisna dràva od Vizantija.
Vo kakvi uslovi bilo krenato vostanieto na komitopulite David, Aron,

Mojsej i Samuil protiv bugarskata vlast vo 969 godina?
Samuilovata tvrdina vo Ohrid
VOSTANIETO PROTIV VIZANTISKATA VLAST VO 976 GODINA
Vo 976 godina bra}ata David, Aron, Mojsej i Samuil se krenale protiv

vrhovnata vlast na Vizantija i nivnata dràva povtorno stanala nezavisna i
kako takva postoela s do 1018 godina.
Vedna{ po osamojostuvaweto, komitopulite po~nale vojna za pro{iruvawe
na dràvata. Vo pohodot na jug kon Kostur, zaginal najstariot brat David, a
za vreme na opsadata na Ser zaginal i Mojsej. Po naredba na Samuil bil ubien
i Aron, bidej}i so pomo{ na Vizantija se stremel da ja prigrabi vlasta vo
dràvata. Bilo ubieno i celoto semejstvo na Aron, a edinstveno ìv ostanal
negoviot sin Aron. Na toj na~in od 976 godina edinstven vladetel na makedon-
skata dràva ostanal Samuil, so {to taa bila pretvorena vo monarhija. Kako
edinstven vladetel, Samuil uspeal za kratko vreme da sozdade golema vojska i
da izgradi broen komanden kadar. Pe{adijata i kowanicata bile dvata osnovni
rodovi vojska. Niz celata dràva izgradil utvrdeni gradovi i odbranbeni tvr-
dini.
Kako Samuil stanal edinstven vladetel (monarh) vo makedonskata dràva?
38
TEMA
TEMA 2
Samuilovoto Makedonsko Carstvo, kraj na X vek
PRO[IRUVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA
Otkako podgotvil golema i dobro obu~ena vojska, Samuil po~nal da ja

pro{iruva svojata dràva i vo nemakedonski teritorii. Vo 985 godina go os-
voil gradot Larisa vo Tesalija. Narednata godina izvojuval pobeda vo bitkata
kaj Trajanovata Porta (Ihtiman) vo Bugarija, nanesuvaj}i mu golem poraz na
vizantiskiot imperator Vasilij II. Ohrabren od uspehot, Samuil prezel nov
pohod kon Dukqa i Dalmacija. Vo Dukqa go zarobil knezot Vladimir, a ot-
kako se oènil za }erkata na Samuil Kosara, bil vraten da ja upravuva svojata
dràva. Potoa Samuil se spu{til vo Dalmacija i stignal do Zadar. Potoa gi
osvoil Bosna i Srbija, a isto taka i del od Albanija so Dra~. Vo 996 godina, vo
bitkata so Vizantijcite na rekata Sperhej doìveal teòk poraz.
Do krajot na X vek, osven teritoriite na Makedonija, bez Solun, vo ram-
kite na makedonskata dràva bile vklu~eni pogolemiot del od Bugarija, del
od Grcija, del od Albanija, kako i Srbija, Bosna i drugi zemji. Po ovie golemi
teritorijalni pridobivki Samuil vo poslednite godini na X vek bil progla-
sen za car vo Prespa. So toa makedonskata dràva bila pretvorena vo carstvo,
koe bilo nare~eno Makedonsko ili Samuilovo Carstvo.
Opi{ete gi granicite na Makedonskoto Carstvo.
39
TEMA 2
ORGANIZACIJA NA SAMUILOVATA DR@AVA
Makedonskoto Carstvo bilo centralizirana dràva. Na ~elo na dràvata

stoel monarhot - carot, koj imal neograni~ena vlast. Carot ìveel vo prestol-
ninata Prespa, a podocna vo Ohrid. Na vladetelskiot dvor, postoela dvorska
kancelarija, kade se pi{uvale zapovedi, pisma, poraki i dr. Za polesno upravu-
vawe, dràvata bila podelena na oblasti. Oblastite gi upravuvale upravnici,
koi bile od blagorodni~ko poteklo.
Va`na uloga vo dràvata imala crkvata. So proglasuvaweto na Samuil za
car, Makedonskata crkva bila izdignata vo rang na arhiepiskopija. Sedi{teto
na arhiepiskopot se nao|alo prvo vo Prespa, a potoa vo Ohrid. Za da ja prido-
bie poddr{kata na crkvata, vladetelot daval podaroci i imoti. Naselenieto
se sostoelo od blagorodnici, zanaet~ii i selani.
Kako bilo organizirano vnatre{noto ureduvawe na Samuilovata dràva?
Bitkata na Belasica
BITKATA NA BELASICA I SMRTTA NA SAMUIL
Vo po~etokot na XI vek, vizantiskiot car Vasilij gi za~estil voenite poho-

di protiv makedonskata dràva. So tekot na vremeto, granicite na Carstvoto
po~nale da se namaluvaat. Na 29 juli 1014 godina vo podno`jeto na planinata
Belasica do{lo do èstoka bitka, poznata kako Belasi~ka bitka, vo koja Sa-
muil doìveal teòk poraz, pri {to odvaj se spasil so begstvo. Vizantiskiot
40
TEMA
TEMA 2
Oslepenite makedonski vojnici kaj carot Samuil
car zarobil 14 - 15000 makedonski vojnici. Toj zapovedal da im se izvadat o~ite,

a na sekoj stoti vojnik mu ostavil po edno oko. Oslepenite vojnici mu gi pra-
til na Samuil, koj toga{ se nao|al vo Prilep. Koga ja videl oslepenata vojska,
Samuil doìveal srcev udar i na 6 oktomvri 1014 godina umrel.
Po smrtta na Samuil prestolot go nasledil negoviot sin Gavrilo Radomir.
Toj ne vladeel nitu cela godina. Vo 1015 godina bil ubien od negoviot bratu~ed
Ivan Vladislav, koj bil nagovoren od vizantiskiot imperator Vasilij II. Ve-
dna{ potoa toj go prigrabil carskiot prestol. I pokraj site negovi napori, ni
toj ne moèl da go spre~i slabeeweto na dràvata. Vo 1018 godina toj bil ubien
vo bitkata kaj Dra~.
Po negovata smrt so dràvata upravuvala caricata Marija, ènata na Ivan
Vladislav. Upravnicite na gradovite, eden po eden, se predavale na Vizantija.
Pri krajot na 1018 godina, vizantiskiot car ja osvoil cela Makedonija, so {to
zemjata potpadnala pod vizantiska vlast.
Kako do{lo do bitkata na Belasica i kakvi bile posledicite od nea?
Zada~a: Da se poseti Samuilovata tvrdina vo Ohrid i da se odrì istoriski

~as posveten na sozdavaweto na makedonskata srednovekovna dràva!
41
TEMA 2
MAKEDONIJA VO XI I XII VEK
POLO@BATA VO MAKEDONIJA PO POTPA\AWETO

POD VIZANTISKA VLAST
Po nametnuvaweto na vizantiskata vlast vo Makedonija po 1018 godina, na-

stapil period na te{ko i dolgotrajno vizantisko vladeewe. Makedonija bila
razdelena na oblasti, na ~ie ~elo bile postaveni voeni i gra|anski ~inovnici.
Tie gi izvr{uvale naredbite na vizantiskite imperatori. Tie vo svoi race
ja imale voenata i civilnata vlast, so {to moèle uspe{no da gi sobiraat
danocite od podanicite za vizantiskata dràva, a isto taka gi drèle vo
pot~inetost.
Kon sredinata na XI vek vo Makedonija po~nal da raste brojot na krupnite
makedonski i tu|i feudalci, koi raspolagale so golemi posedi na koi rabotele
zavisni lu|e (parici, klirici i dr.). So golemi posedi i privilegii raspo-
lagala i Ohridskata arhiepiskopija, koja po 1037 godina bila upravuvana od
gr~ki arhiepiskopi.
Kako zavisnite, taka i slobodnite selani i gra|ani bile optovareni so
te{ki danoci i zadolènija. Na podanicite koi ne moèle da dojdat do potreb-
nite pari za ispla}awe na dràvnite danoci, dràvnite dano~ni organi im gi
vodele decata vo ropstvo. Del od danocite za dràvata se pla}ale vo proiz-
vodi i stoka. Isto taka, te{ki bile i raznite zadolènija (angarii), bidej}i
naselenieto bilo prinuduvano besplatno da gradi i poprava tvrdini, mostovi,
pati{ta i dr.
Kakva bila polo`bata vo Makedonija po propasta na Makedonskata sred-

novekovna dràva?
VOSTANIETO NA PETAR DELJAN
Seto toa osetno ja vlo{ilo polo`bata

na naselenieto. Toa bilo pri~ina da se
zasili otporot na makedonskiot narod
protiv vizantiskoto gospodstvo, koj od
sredinata na XI vek se izrazil i preku
organizirawe masovni osloboditelni
vostanija.
Vo 1040 godina bilo krenato oslo-
boditelno vostanie na ~elo so Petar
Proglasuvaweto na
Deljan, koj bil sin na Gavrilo Radomir, Petar Deljan za car
42
TEMA
TEMA 2
od negovata èna, }erka na ungar-
skiot kral. Samo {to bilo krenato
vostanieto, pretstavnici na make-
donskiot narod zaminale na vizan-
tisko-ungarskata granica za da go
do~ekaat Petar Deljan. Po proglasu-
vaweto za car, toj zaminal kon Sko-
pje. Kon makedonskite vostanici se
priklu~ile i golem broj vostanici
od sosednite zemji - Bugarija, Sr-
bija i Albanija, kako i brojno gr~ko
naselenie. Za pot~inetoto nasele-
nie na ovie zemji, vostanieto osven
antifeudalen, imalo i osloboditel-
en karakter.
Vo 1040 godina i vo Dra~kata
oblast bilo krenato vostanie pro-
tiv vizantiskata vlast na ~elo so
hrabriot vojnik Tihomir. Na toj
na~in bile sozdadeni dva vostani~ki
centra. Nabrgu, blizu Debar, do{lo
do sredba pome|u Petar Deljan i
Tihomir, za da se dogovorat okolu
Vostanito na Petar Deljan izborot na edinstven voda~ na vost-
anieto. Po ubistvoto na Tihomir,
Petar Deljan stanal edinstven voda~
na site vostanici. Uspe{nite dejstva na vostanicite dovele do osloboduvawe
na re~isi cela Makedonija, kako i teritoriite na sever, od Dunav do Atika na
jug, i od Dra~ do Solun.
Dodeka Petar Deljan se nao|al vo Ostrovo, kaj nego do{ol Alusijan, si-
not na posledniot makedonski car Ivan Vladislav. Za da ne dojde do razdor
me|u vostanicite Petar Deljan mu dal del od vojskata za da go napadne i osvoi
Solun. No poradi pogre{nata taktika, bil te{ko porazen. Po vra}aweto vo
Ostrovo go oslepil Petar Deljan i vedna{ mu se predal na vizantiskiot im-
perator. Slepiot Deljan bil nemo}en da im se sprotivstavi na Vizantijcite.
Obezglavenite vostani~ki vojski napolno bile razbieni kaj Ostrovo vo letoto
1041 godina. Nabrgu Petar Deljan bil zaroben i odveden vo Carigrad. So toa
vostanieto na makedonskiot narod bilo krvavo zadu{eno.
Zo{to bil ubien Tihomir?
43
TEMA 2
Pristignuvaweto na Alusijan kaj Petar Deljan
VOSTANIETO NA GEORGI VOJTEH
Po zadu{uvaweto na vos-
tanieto na Petar Deljan, Vizan-
tija gi optovarila Makedoncite
so novi danoci. Toa bilo pri~ina
makedonskiot narod da se krene na
vostanie vo 1072 godina, na ~elo so
skopskite prvenci, predvodeni od
Georgi Vojteh. Gradot Skopje sta-
nal sredi{te na vostanieto.
Po zapo~nuvaweto na vosta-
nieto, vostanicite pobarale pomo{
od Dukqa, bidej}i toga{niot vlade-
tel Mihailo bil krvno povrzan so
Samuiloviot carski rod. Zatoa toj
ispratil 300 vojnici na pomo{ na
makedonskite vostanici, zaedno so
svojot sin Konstantin Bodin i vojvo-
data Petrilo. Vostanicite zaedno
so Georgi Vojteh go pre~ekale Bo-
din vo Prizren, i go proglasile
za svoj car, koj bil preimenuvan od
Konstantin vo Petar, vo ~est na
Petar Deljan. Potoa vostani~kata
vojska trgnala vo tri pravci da gi Vostanito na Georgi Vojteh
osloboduva i drugite krai{ta na
44
TEMA
TEMA
MA 2
Makedonija vo {to imala uspesi. Naskoro bila oslobodena cela Makedonija.
Me|utoa, vizantiskata vojska naskoro uspeala da gi razbie vostanicite kaj Ko-
stur, Kosovo Pole i Skopje. Voda~ite na vostanieto bile zarobeni i isprateni
vo Carigrad. Po patot Georgi Vojteh umrel, a Bodin bil odveden vo Carigrad,
od kade podocna so pomo{ na svojot tatko bil vraten vo Dukqa. Taka, po nepolna
godina borba i ova vostanie vo po~etokot na 1073 godina bilo krvavo zadu{eno,
a vo Makedonija povtorno bila vospostavena vizantiska vlast. Toga{ bile ra-
zurnati i Samuilovite carski dvorci vo Prespa, a bil ograben i hramot Sv.
Ahil.
Zo{to Konstantin Bodin bil proglasen za car od vostanicite, a ne

vostani~kiot voda~ Georgi Vojteh?
MAKEDONIJA VO XIII I XIV VEK
Do XII vek, Vizantija zavladeala skoro so site balkanski narodi,

vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Me|utoa, kon krajot na XII vek Vizantija po~nala
kako vojni~ki taka i ekonomski da slabee. Slabosta na Vizantija gi iskoris-
tile Srbija i Bugarija, koi uspeale da se otcepat od Vizantija, da zaìveat
samostoen dràven ìvot. I vo Makedonija nekoi krupni feudalci otkaàle
da mu se pot~inuvaat na vizantiskiot imperator i napravile obid da sozdadat
samostojna dràva.
Ostatoci od srednovekovnata tvrdina Carevi Kuli, Strumica
45
TEMA 2
DOBROMIR HRS
Prv takov obid vo Makedonija za otfrlawe na vizantiskata vlast

napravil feudalecot Dobromir Hrs vo 1185 godina. Vo po~etokot negovoto
sedi{te se nao|alo vo Strumica. Po osamostojuvaweto, so svojata vojska Hrs ja
osvoil napu{tenata tvrdina Prosek, (kaj Demir Kapija), koja ja pretvoril vo
sedi{teto na negovoto kneèvstvo. Vizantiskiot imperator Aleksej III Angel
(1195-1203) so golema vojska trgnal protiv nego. Otkako hrabriot Hrs izvojuval
pobeda protiv Vizantijcite, vizantiskiot imperator za da go pridobie po~nal
pregovori so nego. So sklu~enata spogodba, Hrs bil priznat za nezavisen gospo-
dar na Prosek, Strumica i sosednite oblasti na Makedonija. Spogodbata bila
potvrdena i so toa {to Hrs se oènil za edna od vizantiskite princezi.
Koristej}i gi nemirite vo Vizantija, Hrs prodolìl so osvojuvawe na
novi zemji vo Zapadna Makedonija, zazemaj}i ja Pelagonija so Prilep i Bi-
tola. No po nekolku godini, vizantiskiot imperator, prezel pohod protiv Hrs,
zazemaj}i ja povtorno Pelagonija. Vo 1202 godina vizantiskiot imperator ja os-
voil Strumica, a drugiot del od teritorijata na Hrs go zazele Bugarite. Taka,
Dobromir Hrs gi zagubil skoro site vladeewa i bil potisnat vo Prosek, kade
{to mu se gubi sekoja traga, so {to prestanalo da postoi nagovoto nezavisno
vladeewe.
Vo koi oblasti se osamostoil Dobromir Hrs?
DOBROMIR STREZ
Pojavata na Dobromir Strez e povr-

zana so burnite nastani {to se slu~uvale
vo Vizantija i Bugarija. Imeno, vo toa
vreme Carigrad bil osvoen od krstonos-
cite na IV krstonosna vojna, a vo Bu-
garija se vodele dinasti~ki borbi po
smrtta na carot Kalojan. Koristej}i
gi ovie nastani, so pomo{ na srpskiot
kral Stevan Prvoven~ani, vo 1207 go-
dina, Dobromir Strez se osamostoil so
centar vo Prosek. Od Prosek, Strez svo-
eto kneèvstvo uspeal da go pro{iri po
sredniot i gorniot tek na rekata Vardar,
potoa ja pro{iril vlasta na jug do Solun
i na zapad do Ohrid. Vojuval so Srbite,
Bugarite, so Epirskoto Despotstvo i so
Solunskoto Kralstvo. Vo 1214 godina Smrtta na Strez, freska
46
TEMA
TEMA
MA 2
knezot Strez trgnal vo pohod protiv Srbija. Za vreme na pregovorite na pod-
molen na~in bil ubien od Srbite.
Po smrtta na Strez, Makedonija bila razdelena me|u Latinite, Epirskoto
Despotstvo i Bugarija, no so obnovuvaweto na Vizantiskata Imperija vo 1261
godina, Makedonija pak se na{la pod vizantiska vlast.
Kako se osamostoil feudalecot Dobromir Strez?
ALEKSIJ SLAV
Vo po~etokot na XIII vek vo Isto~na Makedonija, po sredniot tek na reka-

ta Struma, makedonskiot feudalec Aleksij Slav sozdal samostojno nezavisno
kneèvstvo. Centarot na negovoto kneèvstvo se nao|al vo gradot Melnik. Toj
najmnogu vojuval so Bugarite. Za da se odbrani od niv, sklu~il sojuz so Latin-
skoto Carstvo i se oènil so }erkata na latinskiot car. Po smrtta na latin-
skiot car, se zdruìl so epirskiot vladetel Teodor I. Vo 1230 godina, Aleksij
Slav, ja priznal vlasta na bugarskiot car i so Strumskata oblast prodolìl
da vladee s do svojata smrt.
Kade se protegalo kneèvstvoto na Aleksij Slav?
OSVOJUVAWE NA FEUDALNITE VLADETELI VO MAKEDONIJA VO

XIV VEK
Od krajot na XIII vek, vizantiskata vlast

vo Makedonija s pove}e bila potisnuvana od
vlasta na srpskite vladeteli - Nemawikite.
Osvojuva~kite vojni na Srbija kon Make-
donija gi zapo~nal kralot Milutin, a carot
Du{an uspeal da ja osvoi cela Makedonija so
isklu~ok na Solun.
Po smrtta na carot Du{an, na teritorija-
ta na Makdonija, vo vtorata polovina na XIV
vek, se sozdale tri samostojni dràvi: Ser-
ska dràva, Prilepsko Kralstvo i dràvata
na Jovan i Konstantin Draga{.
Vo 1365 godina, Volka{in se proglasil za
kral na Prilepskoto Makedonsko Kralstvo,
~ij{to centar stanal gradot Prilep. Vo ne-
govite granici bile opfateni u{te i Bito-
Despot Jovan Ugle{a
la, Prespa, Ohrid, Skopje, Prizren i drugi
gradovi i oblasti.
47
TEMA 2
Serskata oblast na despotot Jovan
Ugle{a isto taka opfa}ala golema teritorija.
Pokraj Serez i okolinata, vo nejzinite ramki
bile vklu~eni strumi~kata, melni~kata, dram-
skata i drugi isto~nomakedonski oblasti, dol-
niot tek na Vardar, kako i Halkidi~kiot Po-
luostrov so Sveta Gora.
Mo}en feudalen vladetel bil i despotot
Jovan Oliver, koj po smrtta na Du{an, kratko
vreme vladeel so teritorijata po sredniot tek
na rekata Bregalnica. Po negovata smrt so ovie
makedonski teritorii zagospodarile bra}ata
Konstantin i Jovan Draga{, ~ija{to dràva
osetno se pro{irila vo Severoisto~na Make-
donija.
Vakvata rascepkanost na teritorijata na
Makedonija na pove}e dràvi i kneèvstva,
kako i neslogata me|u oddelni vladeteli, bilo
pri~ina tie nabrgu da stanat lesen plen na Carot Uro{ V i
Turcite-Osmanlii. kralot Volka{in
Koi samostojni feudalni dràvi bile sozdadeni
na teritorijata na Makedonija po smrtta na car Du{an?
Makedonija i sosednite zemji vo krajot na XIV vek
48
TEMA
T EMA 2
PA\AWE NA MAKEDONIJA
POD OSMANSKA VLAST
MARI^KATA BITKA
Osmanskiot sultan Murat I so doa|aweto na vlast gi navestil pretenzi-

ite odnosno aspiraciite na Turcite-Osmanlii za osvojuvawe na Makedonija.
Vo po~etokot najzagrozena bila serskata dràva na despotot Jovan Ugle{a,
koja grani~ela so Osmanskata Imperija. Zatoa despotot Ugle{a razvil ìva
aktivnost za pridobivawe na sojuznici proti Osmanliite. Vizantija koja
isto taka bila zagrozena od Osmanliite ne mu ja ukaàla vetenata pomo{. Jo-
van Ugle{a edinstvena pomo{ dobil od negoviot brat - kral Volka{in. So
zdruènite vojski od okolu 20.000 vojnici bra}ata Volka{in i Ugle{a trgnale
kon osmanliskata prestolnina Odrin (Adrijanopol). Tie bile presretnati od
osmanskata vojska predvodena od Lala [ahin-pa{a i vo nenadeen no}en prepad
na 26 septemvri 1371 godina kaj mestoto êrnomen (na bregot na rekata Marica)
doa|a do istoriskata Mari~ka bitka. Vojskite na vladetelite na Makedonija
bile porazeni, a kralot Volka{in i despotot Ugle{a bile ubieni.
Opi{i ja Mari~kata bitka.
Markoviot manastir (Skopsko)
49
TEMA 2
VLADEEWETO NA KRAL MARKO
Po zaginuvaweto na Volka{in i
Ugle{a nivnite dràvi bile izloèni
na napadi od sosednite balkanski vla-
deteli. So Serez i po{irokata okolina
zagospodarila Vizantija, a so drugiot
del {to se protegal me|u rekite Vardar
i Struma, bra}ata Dejanovi}i, ~ija{to
dràva se prostirala vo Severna Make-
donija so sredi{te vo gradot ]ustendil.
Po smrtta na kralot Volka{in i Prilep-
skoto Makedonsko Kralstvo bilo osetno
namaleno. Kral Marko (1371-1395), koj
go nasledil svojot tatko Volka{in, bil
( . )

nemo}en da gi za~uva granicite na svoe-
to kralstvo. Gradot Skopje go zazel Vuk
Brankovi}, a del od Kralstvoto zagrabile bra}ata Dejanovi}i.
Vo tekot na dve decenii, za vreme na vladeeweto na kralot Marko vo negovata
dràva vladeel mir i blagosostojba. Se gradat crkvi i manastiri vo pazuvite
na Ohridskata arhiepiskopija. Vo narodnata tradicija e ostanat spomenot za
kralot Marko kako za{titnik na narodot. Toj e najopeaniot lik vo makedon-
skata narodna poezija i vo poezijata na ju`noslovenskite narodi i stanal sim-
bol na osloboditelnite stremeì.
Kakva bila polo`bata vo Makedonija po Mari~kata bitka?
(1376 .)

50
TEMA
TEMA 2
POTPA\AWE NA MAKEDONIJA POD OSMANSKA VLAST
Podelenata makedonska
teritorija na pove}e samostoj-
ni dràvi i kneèvstva, kako i
neslogata me|u oddelnite vla-
deteli, mu ovozmoìle na sul-
tanot Murat I bez pogolem ot-
por da osvoi pove}e makedonski
gradovi i oblasti. Najprvin pod
osmanska vlast padnala pogole-
mata teritorija na serskata
dràva. Pred da bide napadnata Manastirot Treskavec kaj Prilep
dràvata na Konstantin De-
janov, taa dobrovolno pominala pod vrhovna vlast na turskiot sultan. Kako
rezultat na brzite osmanski probivi vo Centralna Makedonija, do{lo do os-
vojuvawe na pove}e gradovi, me|u koi bile Prilep i Bitola. Na toj na~in vo
1385 godina i kralot Marko za da go za~uva svoeto kralstvo moral da ja priz-
nae vrhovnata vlast na sultanot. Vo ovoj period vazalna dràva na Osmanskata
dràva stanala i Vizantija. Ne{to pred toa svojata nezavisnost ja izgubilo i
Bugarskoto Trnovsko Carstvo.
Pred da dojde do Kosovskata bitka vo 1389 godina, teritorijata na
Severoisto~na Makedonija bila izloèna na pusto{i i grabeì od strana na
ogromnata osmanska vojska, koja se dvièla kon Kosovo Pole. Pritoa na usluga
na Osmanliite im se stavil i makedonskiot nezavisen vladetel - Konstantin
Dejanov.
Po Kosovskata bitka Osmanliite gi stavile pod svoja neposredna vlast
gradot Kratovo i negovite rudnici. Naskoro pod turska vlast padnal gradot
Voden, kako i drugi primorski makedonski gradovi. Po dolgotrajni borbi bil
osvoen i gradot Skopje. Na toj na~in noviot sultan Bajazit I, ja stavil pod svoja
direktna ili indirektna vlast celata teritorija na Makedonija. Makedon-
skite vladeteli, kralot Marko i Konstantin Dejanov, mu ostanale verni na
sultanot s do svojata smrt. Kako turski vazal kralot Marko bil prinuden da
u~estvuva vo pohodite na Bajazit I vo Mala Azija. Isto taka, zaedno so Konstan-
tin Dejanov u~estvuval i vo Bitkata na Rovine 1395 godina, protiv vla{kiot
vojvoda Mir~e, vo koja i dvajcata zaginale.
Po zaginuvaweto na Marko i Konstantin Dejanov bil staven i krajot na
postoeweto na oddelnite dràvi vo Makedonija. Toga{ celata teritorija
na Makedonija, bez Solun, bila stavena pod vlasta na Turcite-Osmanlii. Vo
po~etokot na XV vek Osmanliite go osvoile i gradot Solun, so {to za celiot
makedonski narod nastapil period na dolgotrajno osmansko vladeewe.
Zo{to kralot Marko i Konstantin Dejanov stanale turski vazali?
Koga Makedonija kone~no potpadnala pod osmanska vlast?
51
TEMA 2
KULTURNITE PRILIKI VO MAKEDONIJA DO
KRAJOT NA XIV VEK
PISMENOST I KNI@EVNOST
So sozdavaweto na Klimentovata
knièvna {kola vo Ohrid vo vtorata
polovina na IX vek, zabrzano po~nala
da se razviva slovenskata pismenost
i knièvnost. Golemiot broj u~eni
lu|e koi izlegle od Klimentovata
{kola prodolìle da go upotrebu-
vaat glagolskoto pismo, sozdadeno od
svetite bra}a Kiril i Metodij. Vo
vtorata polovina na X vek iako vo no-
vosozdadenata makedonska dràva ki-
rilicata stanala oficijalno dràvno
pismo, sepak do XII vek glagolicata
bila dominantno pismo vo Makedoni-
ja.
Po pa|aweto na Samuilovoto
Carstvo vo 1018 godina, prodolìla
da se razviva makedonskata slovenska
kultura. Glavni knièvni centri sta-
nale manastirskite crkvi Sv. Gavril
Lesnovski, Sv. Joakim Osovski, Sv.
Asemanovoto glagolsko evangelie,
Prohor P~iwski i dr. Site tie imale kraj na X - po~etok na XI vek
tesni kulturni vrski so manastirite
vo Sveta Gora. Vo tekot na XI i XII
vek bile napi{ani pove}e knièvni dela so glagolsko i kirilsko pismo. Od
glagolskite knièvni dela pozna~ajni se: Asemanovoto, Zografskoto, Ohrid-
skoto i drugi evangelija, a od kirilskite, pozna~ajni se: Bitolskiot triod,
Dobromirovoto evangelie, Ohridskiot apostol i dr.
Zna~ajni knièvni dela bile sozdadeni i vo tekot na XIII i XIV vek. Vo ovoj
period dominantno stanalo kirilskoto pismo. Pozna~ajni knièvni dela od
ovoj period se: Dobrej{evoto i Radomirovoto evangelie, Strumi~kiot i Skop-
skiot minej i dr. Vo ovoj period se razvile i manastirskite knièvni centri
vo Skopskiot, Prilepskiot, Ohridskiot, Debarskiot, Strumi~kiot, Kostur-
skiot kraj, kako i vo drugi makedonski krai{ta.
Vo tekot na XIV vek bile sozdadeni i pove}e istorisko-legendarni ro-
mani. Od niv popoznati se romanite Aleksandar Makedonski, vo koj se zboruva
52
TEMA
TEMA 2
za golemite osvojuva~ki pohodi na Aleksandar III Makedonski, potoa romanot
Troja, vo koj e naglasena legendata za Trojanskata vojna i dr.
Koi knièvni pozna~ajni knièvni centri bile sozdadeni vo Makedonija vo

XI-XIV vek?
Navedi pozna~ajni knièvni dela napi{ani so glagolsko i kirilsko pismo.
Crkvata Sv. Sofija vo Ohrid
ARHITEKTURA I UMETNOST
Na prostorot na Makedonija za~uvani se mnogu ostatoci od toga{nite ut-

vrdeni gradovi: Markovite kuli vo Prilep, Skopskoto kale i dr. Opkruèni so
visoki kameni bedemi tie sluèle za odbrana od nadvore{nite neprijateli.
Vo tekot na IX i X vek na teritorijata na Makedonija bile izgradeni pove}e
crkvi od koi pozna~ajni se: Klimentovata, Naumovata i Sv. Sofija vo Ohrid,
Sv. Pantelejmon vo Nerezi (Skopsko), Sv. Ahil na ostrovot Ahil vo Mala
Prespa, Sv. Leontij i Sv. Bogorodica Eleusa kaj Strumica id r. Site tie bile
izgradeni pod vlijanie na vizantiskata umetnost.
So razvojot na arhitekturata istovremeno se razvilo i freskoslikars-
tvoto (ìvopisot). Osobeno visoko umetni~ko zna~ewe imaat freskite od Sv.
Sofija vo Ohrid, Sv. Bogorodica Eleusa, Sv. Pantelejmon i dr. Od oblasta na
freskoslikarstvoto najpoznati se zografite od krajot na XIII i po~etokot na
XIV vek Mihail i Evtihij.
Golem napredok dostignal i ikonopisot. Makedonskite crkvi bile ispol-
neti so brojni ikoni na koi bile naslikani likovi na Isus Hristos, razni
53
TEMA 2
svetci i dr. Od najraniot pe-
riod osobeno se ceneti terakot-
nite ikoni od Vini~ko kale, a od
podocne`niot onie koi nasta-
nale vo ohridskiot, strumi~kiot
i drugi umetni~ki centri. Site
ovie centri zaedno ja pretsta-
vuvale makedonskata umetni~ka
{kola.
Manastirot Sv. Pantelejmon, Skopje

Koi se najpoznatite crkvi i manastiri od ovoj period?
MUZIKATA
Vo Makedonija vo srednovekovniot
period zabrzano po~nala da se razviva
i muzi~kata umetnost. Makedonskata
muzika se razvila pod silno vlijanie
na vizantiskata muzika i imala glavno
crkoven karakter. Po sozdavaweto na
makedonskata dràva po~nala da se raz-
viva i svetovnata muzika. Samuilovata
vojska poseduvala i muzi~ki instrumen-
ti: trubi, trumbeti i dr.
Makedonskite muzi~ki tvorci im-
ale golema zasluga i za razvojot na
op{to-vizantiskata muzi~ka kultura.
Najistaknat crkoven kompozitor i
muzi~ki pedagog od makedonsko poteklo
vo XIV vek e Jovan Kukuzel, od s. Xer-
menci (Debarsko). Toj se {koluval vo
Carigrad, a potoa zaminal za Sveta Gora
i tamu sozdal svoja muzi~ko-peja~ka
{kola. Toj se smeta za osnovopolo`nik
na novoto notno pismo vo Isto~nata
pravoslavna crkva, t.e. za reforma-
tor na vizantiskata muzika. Vo svoeto
muzi~ko tvore{tvo toj vnel i dosta ele-
menti od makedonskata narodna muzika. Jovan Kukuzel
Kakvo e zna~eweto na Jovan Kukuzel vo muzi~koto tvore{tvo vo ovoj period?
5
54
TEMA
T EM
MA
A 3
TEMA 3.
MAKEDONIJA POD OSMANSKA VLAST
( DO SREDINATA NA XIX VEK)
55
TEMA 3
OP[TESTVENO-EKONOMSKI I KULTURNI
PROMENI
VOSPOSTAVUVAWETO NA TIMARSKO-SPAHISKIOT SISTEM
Osmanliskata Imperija bila organizirana kako voeno-feudalna

dràva na ~elo so sultan. Vlasta na sultanot bila neograni~ena. Toj imal
apsolutisti~ka politi~ka i verska vlast, koj gi {titele interesite na tur-
skite feudalci. Za podobro i poefikasno vladeewe, Imperijata bila podelena
na voeni okruzi nare~eni sanxaci. Na ~elo na sanxacite bile imenuvani sanx-
ak-begovi. Podocna, po teritorijalnoto pro{iruvawe na Osmanskata Imperi-
ja, pove}e sanxaci formirale edna pogolema edinica nare~ena beglerbegluk,
na ~elo so beglerbeg (ajalet). Po okupacijata na Mala Azija i na balkanskite
teritorii Osmanliite ne gi likvidirale zate~enite feudalni odnosi, tuku go
vospostavile svojot feudalen sistem poznat kako timarsko-spahiski sistem.
Vo Osmanskata dràva postoele nekolku vida zemji{na sopstvenost:
dràvna zemja, zemja na sultanskite semejstva, zemja na religioznite ustanovi
Spahija (levo) i jani~arski aga (desno) so jani~ari
i privatno vladenie na zemjata. Od redovite na turskata blagorodni~ka aris-

tokratija vo raniot feudalizam se formiral eden sloj na voeni feudalci
nare~eni spahii. Tie, kako podarok od sultanot, dobivale posedi t.n. leno-
spahilak - pod uslov da u~estvuvaat vo vojnite kako kowanici. Posedite {to
gi dobivale spahiite ne bile nivna privatna sopstvenost. Spahiite moèle i
da go zagubat leno-spahilakot ako ne gi ispolnuvaat prezemenite voeni obvr-
ski. Lokalnite hristijanski feudalci so doa|aweto na Osmanliite, za da ne gi
56
TEMA
T EM
MA
A 3
zagubat imotite, go primale islamot i bile poznati kako spahii-hristijani.
Drugi, koi ostanuvale verni na svojata pravoslavna vera, gi gubele imotite ili
zaminuvale vo stranstvo.
Zo{to tursko-feudalniot sistem se vika timarsko-spahiski?
EKONOMSKATA EKSPLOATACIJA NA RAJATA

I DANO^NIOT SISTEM
Selanite imale golemi obvrski kon osmanliskata dràva i kon feudal-

cite. Obvrskite kon feudalcite se izrazuvale vo forma na renta. Imalo tri
vida renta: vo natura, vo rabota i vo pari. Vo raniot feudalizam dominirala
glavno rentata vo natura. Taa e sodràna vo desetokot (u{ur). So rabotnata
renta selanecot nekolku dena vo godinata da raboti na imotot na feudalecot.
Vo periodot na porazvieniot feudalizam, so pojavata na stokovno-
pari~nite odnosi, gospodarite barale rentata da se pla}a vo pari. Selanite
isto taka imale obvrska da pla}aat golemi dava~ki kon dràvata, kako {to se:
hara~ot, danokot na dobitokot, voeniot danok i dr. Najteòk bil ,,danokot vo
krv (dev{irme). Hristijanite bile prinuduvani da dadat mali i zdravi deca za
popolnuvawe na jani~arskata vojska.
Koi vidovi danoci pla}ale selanite?
KOLONIZACIJA
Po osmanliskite osvojuvawa na Makedonija, zapo~nale procesi na

vnatre{na kolonizacija (povlekuvawe na makedonskoto naselanie od nizinite
vo planinite), no i procesi na osmanliska kolonizacija (Kowari, Juruci) po
selata i gradovite. Doselenicite so sebe nosele i sopstveni obi~ai, tradici-
ja i ekonomski naviki. Gradovite s pove}e dobivale osmanliski karakter.
Najvaèn faktor na osmanliskata kolonizacija bile turskite sto~ari-Juruci.
Tie bile naseluvani od Mala Azija na napu{tenite delovi na osvoenite teri-
torii.Kako rezultat na toa bile sozdadeni pove}e juru~ki naselbi.
Pokraj procesite na migracijata na makedonskoto naselenie, se odviva-
la i imigracija na nemakedonsko naselenie na teritorijata na Makedonija. Od
[panija se doseluvalo evrejsko naselenie, osobeno vo Solun, koe so ekonomska-
ta aktivnost pridonesuvalo vo ekonomskiot i kulturniot razvitok na gradot.
Vo XVIII vek vo zapadniot del na Makedonija postepeno od Albanija se doseluva
albansko naselenie. Isto taka i golem broj pridojdeni Vlasi se naseluvaat po
gradovite vo Makedonija.
Zo{to Osmanliite vr{ele kolonizacija vo Makedonija?
57
TEMA
A 3
ISLAMIZACIJA
U{te od po~etokot na turskoto ropstvo, makedonskiot narod moral

ìlavo da se brani od islamizacijata. Vo islam najprvin preminal eden del
od staroto blagorodni{tvo (feudalci), so cel da gi so~uva svoite zemjoposedi
i privilegii. Islamizacijata postepeno
zemala s po{iroki razmeri. Od poma-
sovna islamizacija bile najzasegnati
krajnite zapadni i isto~ni delovi na Ma-
kdonija, odnosno po dolinite na rekite
Drim i Radika, i podno`jeto na Despot i
Pirin Planina. Hristijanskoto nasele-
nie od ovie mesta go primale islamot i za
da gi izbegne golemite dava~ki i zulumi
i pokraj prisilnata islamizacija. Isla-
miziranite Makedonci (torbe{i ili
pomaci) go zadrùvale svojot maj~in jazik
i mnogu od narodnite i verskite obi~ai.
[arenata xamija vo Tetovo Tie pretstavuvaat sostaven del na make-
donskiot narod.
Koi bile pri~inite del od Makedoncite da go prifatat islamot?
Mustafa-pa{inata xamija vo Skopje
58
TEMA
TEMA
MA 3
OTPORI PROTIV OSMANSKATA VLAST
PRIÎNITE ZA OTPOROT
Polo`bata na hristijanskoto naselenie vo Osmanskata Imperija postojano

se vlo{uvala. Selanite bile zavisni i prinudeni da rabotat na feudalniot
imot, da rabotat angarija (besplatna rabota) za potrebite na dràvata ili na
feudalacot, koj{to po pravilo bil musliman. Pokraj toa, tie imale golemi
dano~ni obvrski i kon dràvata i kon feudalcite. Zulumite i terorot bile
sekojdnevna pojava. êsto se posegalo po ~esta i dostoinstvoto na lu|eto, se
grabele devojki i èni, se zemale hristijanski deca za potrebite na osmanska-
ta vojska, se vr{el pritisok za prifa}awe na islamot itn. Seto toa sozdavalo
golemo nezadovolstvo i otpor kaj hristijanskoto naselenie.
Koi bile pri~inite za otporot na naselenieto vo periodot na osmanskoto
vladeewe?
VIDOVI OTPOR
U{te vo prvite vekovi na osmanskoto

vladenie do{lo do zasiluvawe na otporot
na pot~inetite hristijanski narodi pro-
tiv osmanskata vlast. Toj bil izrazen
preku pasiven (nevooruèn) i vooruèn
otpor.
Pasivniot otpor se manifestiral na
razni na~ini. Opteretenoto selanstvo so
razni dava~ki i angarii po~nalo masovno
da gi napu{ta selata i da se odmetnuva
vo nepristapnite planinsko-ridski pre-
deli. Na toj na~in selanite go izbegnu-
vale sobiraweto na danocite od strana
na dràvnite dano~ni organi i feudal-
nite gospodari. Nevooruèn otpor hris-
tijanskoto naselenie davalo vo vreme na
sobiraweto na decata za jani~ari. Toga{
roditelite gi kriele svoite deca, za da
gi za{titat, tie gi ènele na 8-9 godini,
gi sakatele, im vpi{uvale krst na ~eloto
i dr. Makedoncite koi se protivele da ja
Sv. Zlata Meglenska prifatat islamskata vera, bile ubivani.
59
TEMA
A 3
Takov e slu~jot so Zlata Meglenska
i \or|i Kratovski. Tie kako hris-
tijanski ma~enici od crkvata bile
proglaseni za svetci.
Najstar i najra{iren vid na
vooruèn otpor bilo ajdutstvoto.
Ajdutite bile organizirani vo
druìni, sostaveni od 20-30 lu|e.
Na ~elo na sekoja druìna stoele
aramba{i ili vojvodi. Druìnite
se sobirale okolu \ur|ovden (na pro-
let), a se rasturale okolu Mitrovden
(naesen). Preku zimata bile zasol-
neti kaj nivnite za{titnici - jata-
ci. Ajdutite naj~esto gi napa|ale
feudalnite imoti, spahiite, sobi- Ajduti od Ohridsko
ra~ite na danoci, turskite karvani
i dr. Ajdutstvoto e opeano vo mnogu
makedonski narodni pesni.
Koi èni ajduti se opeani vo makedonskite narodni pesni?
MARIOVSKO-PRILEPSKATA BUNA
Povisok vid na vooruèn otpor bile bunite. Tie najrano se pojavile vo

planinskite i te{ko pristapni oblasti. Prva buna vo Makedonija bila Mar-
iovsko-prilepskata (1564-1565). Poradi te{kite danoci i samovolieto na os-
manskite vlasti, okolu 1000 selani od mariovsko-prilepskiot kraj, vooruèni
so stapovi, sekiri i vili, go napadnale sudot vo Prilep. Buntot ne bil dovolno
organiziran i brzo bil zadu{en.
Vo XVII vek bunite stanale s po~esti, a ajdutskite druìni s pobrojni.
Ovaa pojava gi navestila vostanijata kako povisok vid na otpor.
Kakvo zna~ewe ima Mariovsko-prilepskata buna?
VOSTANIETO NA SKENDER-BEG
Turcite-Osmanlii u{te vo 80-te godini na XIV vek stapile na albanska teri-

torija. Do po~etokot na XV vek Osmanliite ve}e ja naloìle svojata vlast nad
pogolem del od teritorijata na Albanija. Albanskite feudalci od semejstvata
Topija, Kastrioti, Arianiti, Duka|in i drugi stanale zavisni od turskiot sul-
tan i prodolìle da vladeat kako negovi vazali. Vo prvata polovina na XV vek
golem del od albanskata teritorija bila stavena pod direktna osmanska vlast.
60
TEMA
TEMA
MA 3
Vo toj period eden od krupnite albanski feudalci i vazal na Turcite bil
Xon Kastriot, ~ii vladeewa se nao|ale me|u rekite Mati i Drim. Negoviot
najmal sin \er| Kastriot-Skenderbeg (1405-1468), bil daden kako zalo`nik
kaj sultanot Murat II. U{te kako mom~e toj se istaknal kako hrabar vojnik i
vojskovoda~ vo pohodite {to gi vodele Osmanliite. Bidej}i ja imal primeno
muslimanskata vera toj po~nal da dobiva i visoki dràvni funkcii. Vo ~est na
negovite pobedi nad turskite neprijateli bil nare~en Iskender po Aleksan-
dar Makedonski i stanal poznat kako Skender-beg.
\er| Kastriot ne mu ostanal veren na sultanot. Koristej}i go napredu-
vaweto na krstonoscite, vo 1443 godina krenal vostanie vo Albanija protiv
turskoto gospotstvo. Pritoa na svoja strana privlekol golem del od vojnicite
i brojno selsko i gradsko naselenie. Pokraj albanskoto, vo vostanieto u~estvo
zele i brojno makedonsko i vla{ko naselenie. Vostani~kata vojska po oslo-
boduvaweto na gradot Kroja ja oslobodila celata albanska teritorija od Vo-
jusa do Arta. Na 28 noemvri 1443 godina Skenderbeg bil proglasen za upravnik
na Kneèvstvoto Kastrioti. Ottoga{ vsu{nost datira i znameto na rodot Kas-
trioti, koe pretstavuvalo crn dvoglav orel na crvena podloga. Toa podocna
stanalo i nacionalno zname. Vostanieto se pro{irilo i vo pograni~nite
makedonski teritorii, zafa}aj}i ja Debarskata oblast. Pove}e od 20 godini
Skenderbeg uspe{no im se sprotivstavuval na Turcite-Osmanlii. Po smrtta
na Skenderbeg, otporot na Albancite trael u{te nekolku godini. So pa|aweto
na gradot Kruja 1478 godina pod turska vlast, vostanicite bile sovladani, a
teritorijata na Albanija bila stavena vo ramkite na Osmanskata Imperija.
Kakvo e zna~eweto na Skenderbeg vo borbata na albanskiot narod protiv

Osmanliite?
Skenderbeg [lemot na Skenderbeg
61
TEMA
A 3
KARPO[OVOTO VOSTANIE
Vo sredinata na 1689 godina avstriskata vojska navlegla na teritorijata na

Srbija, vo Makedonija pomalite ajdutski druìni se organizirale vo pogole-
mi druìni. Makedonskiot narod na avstriskata vojska gledal prijatelski i se
nadeval deka so nejzina pomo{ }e ja izvojuva slobodata. Vo okolinata na Kriva
Palanka najistaknat ajdutski voda~ bil Karpo{. Koga slu{nal za doa|aweto
na avstriskata vojska, vo blizina na Makedonija, gi obedinil ajdutskite
druìni.
Vo sredinata na oktomvri 1689 godina vo Severna Makedonija vo oblasta
me|u Skopje i ]ustendil se krenalo golemo osloboditelno vostanie. Na ~elo
na ajdutskite druìni, na koi im se pridruìle mnogu ìteli od selata i gra-
dovite, zastanal proslaveniot ajdutin Karpo{. Vostanicite ja oslobodile
Severna Makedonija, so gradovite Kriva Palanka, Kratovo, Kumanovo i Skopje.
Avstriskiot car Leopold, koga slu{nal za vostanieto, go proglasil Karpo{
za ,,kral na Kumanovo. Vo Skopje toga{ pristignala avstriskata vojska, na
~elo so Pikolomini. Bidej}i vo gradot vladeela epidemija na kolera (~uma),
toj naredil da se zapali gradot po {to se povlekol od Skopje. Drugi delovi na
avstriskata vojska stignale duri do Veles i [tip.
Vo me|uvreme do{lo do presvrt na voenata situacija na Balkanot. Poradi
angaìranosta vo vojnata so Francija, avstriskata vojska po~nala da se po-
vlekuva na sever. Turcite-Osmanlii pod komandata na Mustafa-pa{a ]uprili
preminale vo ofanziva, re{eni da go zadu{at surovo vostanieto. Kaj Kumano-
vo do{lo do re{ava~ka bitka, vo koja vostanicite bile porazeni. Voda~ot na
vostanieto Karpo{ bil zaroben i odveden vo Skopje, kade bil ubien na svirep
na~in. Bil nabien na kolec, potoa obesen i izboden so kopja, ise~en i frlen vo
Vardar. Negovata tragi~na smrt go ozna~ila i krajot na vostanieto.
Opi{ete go tekot na Karpo{ovoto vostanie.
Izgled na Skopje, gravura od XVII vek
62
T MA 3
TEMA
OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA
POÊTOCITE NA CRKOVNATA ORGANIZACIJA VO MAKEDONIJA
Makedonskata crkva ima koreni od ranohristijanskiot period. Apostolot

Pavle so prvite hristijanski op{tini vo Makedonija gi postavil osnovite na
makedonskata crkva. Sv. Kliment, kako prv ,,episkop slovenski ima apostol-
ska uloga vo {ireweto na hristijanstvoto na slovenski jazik me|u Slovenite
vo Makedonija i Albanija.
So sozdavaweto na makedonskata srednovekovna dràva, bila sozdadena sa-
mostojna crkva - arhiepiskopija. Nejzinoto sedi{te prvo bilo vo Prespa, a po-
toa preneseno vo Ohrid. Prv arhiepiskop na makedonskata crkva bil German.
Po gradot Ohrid, kade najdolgo se nao|alo sedi{teto Arhiepiskopijata e poz-
nata kako Ohridska arhiepiskopija. Nejzinata samostojnost ja priznal rimski-
ot papa. Po propa|aweto na Makedonskoto Carstvo, vizantiskiot imperator
Vasilij II, go nazna~il Jovan Debarski za nov arhiepiskop i ja potvrdil samos-
tojnosta (avtokefalnosta) na Ohridskata arhiepiskopija. Pod nejzina crkovna
vlast ostanale 31 eparhija vo Makedonija, Epir, Tesalija, Srbija i Podunavska
Bugarija. Po smrtta na arhiepiskopot Jovan vo 1037 godina, za arhiepiskopi
bile postavuvani Grci, koi zapo~nale so {ireweto na gr~kata kultura potis-
nuvaj}i ja slovenskata knièvnost i bogoslu`ba, koja i natamu prodolìla da
ja neguva slovenskoto sve{tenstvo vo manastirite.
[to se slu~ilo so Ohridskata arhiepiskopija po propa|aweto na Makedon-
skoto carstvo?
63
TEMA
A 3
OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA ZA VREME
NA OSMANSKOTO VLADEEWE
Po potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast, Ohridskata ar-

hiepiskopija bila edinstvenata makedonska institucija koja go prodolìla
svojot ìvot. Vo po~etokot na osmanskoto vladeewe, Ohridskata arhiepisko-
pija egzistirala kako samostojna crkva, zadrùvaj}i dobar del od porane{nite
prava i privilegii. So dozvola na osmanskata vlast vo ramkite na Ohridskata
arhiepiskopija bile vklu~eni bugarski crkvi, kako i crkvite od Vla{ka i
Moldavija. Isto taka do obnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija vo sredinata
na XVI vek bile priklu~eni i delovi od Srpskata crkva, a privremeno i del od
ju`noitalijanskite crkvi.
Po golemite teritorijalni pridobivki na Balkanot, Osmanliite
po~nale da go menuvaat svojot odnos kon Ohridskata crkva. U{te vo XV vek
osmanliite ja pretvorile katedralnata crkva Sv. Sofija vo Ohrid vo xamija.
Pokraj nea vo xamii pretvorile i drugi crkvi, me|u koi bila i Klimentova-
ta crkva Sv. Pantelejmon. Sultanite po~nale da go menuvaat svojot odnos kon
Ohridskata crkva i poradi toa {to taa s pove}e se javuvala i kako organi-
zator na osloboditelnite dvièwa na makedonskiot narod protiv osmanskata
vlast, baraj}i pritoa pomo{ od evropskite zemji. Za da go prodolì svojot
ìvot Ohridskata arhiepiskopija morala da im pla}a na sultanite ogromni
godi{ni danoci.
Kakva bila polo`bata na Ohridskata arhiepiskopija vo Osmanskata Im-
perija?
Katedralnata crkva Sv Sofija

64
TEMA
TEMA
MA 3
Crkvata Sv. Jovan Kaneo
VRSKITE NA OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA

SO EVROPSKITE ZEMJI
Ohridskata arhiepiskopija odrùvala bliski vrski so Carigradskata

patrijar{ija. Patrijar{ijata, na predlog na Sinodot na Arhiepiskopija-
ta, kako nejzin najvisok organ, gi nazna~uvala ohridskite arhiepiskopi. Taa
po~nala da se me{a i vo drugite nejzini raboti. Ohridskite arhiepiskopi se
zalagale za pogolema samostojnost na crkvata i ja poddrùvale borbata pro-
tiv Osmanliite. Za taa cel tie pobarale poddr{ka od evropskite zemji. Pove}
e ohridski arhiepiskopi, od vladetelite na evropskite zemji barale pari~na
pomo{ za crkvata i poddr{ka vo borbata protiv Osmanliite. Nekoi od niv
duri bile nakloneti da sklu~at crkovna unija so Rimskata katoli~ka crkva, t.e.
da se stavat pod nejzina vrhovna vlast dokolku Evropa pomogne da se oslobodi
makedonskiot narod od osmanskoto gospodstvo. No takvata pomo{ izostanala.
Kakvi bile vrskite na ohridskite arhiepiskopi so evropskite zemji?
UKINUVAWE NA OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA
Od XVII vek ohridskite arhiepiskopi s pove}e bile izloèni na napadi

na Carigradskata patrijar{ija, koja bila upravuvana od gr~ki patrijarsi.
Patrijar{ijata se zalagala da ja prezeme upravata nad Ohridskata arhiepisko-
pija i da postavi svoj ~ovek za arhiepiskop. Me|usebnite odnosi se vlo{ile
vo vtorata polovina na XVII vek. So poddr{ka od sultanot, Carigradskata
patrijar{ija uspeala da odzeme pove}e crkovni oblasti na Ohridskata arhi-
episkopija. Ohridskiot arhiepiskop Arsenij, ne moèj}i da go izdrì priti-
sokot na carigradskiot patrijarh, na 16 januari 1767 godina podnel pismena
ostavka. So ostavkata bila ukinata Ohridskata arhiepiskopija, a nejzinite
teritorii bile priklu~eni kon Carigradskata patrijar{ija. Seto toa imalo
golemi posledici za makedonskiot narod. Makedonskoto sve{tenstvo po~nalo
da se zamenuva so gr~ko, {to dovelo do {irewe na gr~kiot jazik i kultura vo
Makedonija.
Kako bila ukinata Ohridskata arhiepiskopija?
65
TEMA
A 3
SLABEEWE NA OSMANSKATA DR@AVA
PROPA\AWE NA TIMARSKO-SPAHISKIOT SISTEM
Vo vtorata polovina na XVI vek

Osmanliskata Imperija po~nala da
slabee, i da gi trpi prvite pote{ki
voeni porazi. Taka, turskata flota
doìveala teòk poraz vo bitkata kaj
Lepanto vo 1571 godina od zdruènite
pomorski sili na [panija i Veneci-
ja, kako i porazot na turskata vojska
vo bitkata kaj Sisak vo 1593 godina
od zdruènata avstriska i hrvatska
vojska. Slabeeweto na dràvata se
dolèlo, pred s na propa|aweto na
timarsko-spahiskiot sistem, koj se Ali-pa{a Janinski
raspa|al pod udarite na zasileniot
razvoj na stokovo-pari~nite odnosi. Sega feudalcite nastojuvale site dava~ki
da gi pretvoraat vo pari~ni dava~ki. Ova vlijaelo da se zgolemi eksploataci-
jata i da se vlo{i polo`bata na rajata. Po potraga po pari, centralnata tur-
ska vlast i samata pridonesuvala za raspa|awe na timarsko-spahiskiot sistem.
Spahilucite i drugite dràvni imoti dràvata pove}e ne im gi dodeluvala na
spahiite zaradi vojni~ki zaslugi, tuku gi davaala pod zakup na lica koi nemale
ni{to so spahiskiot red. Zakupcite ja zasiluvale eksploatacijata nad rajata,
za da izvle~at pogolemi prihodi. Koristej}i gi zakonskite propisi i rajata od
potreba zapo~nala da gi prodava svoite imoti (imot na nasledstvo-ba{tina).
Licata koi gi kupuvale ovie zemji istite gi pretvorale vo svoi nasledni imoti
- ~iflici, koi moèle da sodràt i celi sela. Nivnite gospodari se vikale
~ifli-sajbii. Ovie svoite imoti gi davale pod zakup da gi obrabotuvaat sela-
nite-bezzemja{i, koi bile narekuvani ~ifligari. Vakvite ~ifligarski odno-
si vo Makedonija osobeno se sozdale vo XVII vek.
Zo{to i kako do{lo do raspa|awe na timarsko-spahiskiot sistem i vovedu-

vaweto na ~ifligarskiot sistem?
66
T MA 3
TEMA
FEUDALNATA ANARHIJA I PROMENITE VO MAKEDONIJA
Krizata na timarsko-spahiskiot feudalen sistem vo osmanliskata dràva vo

XVIII vek se pretvorila vo feudalna anarhija. Poedini krupni faudalci se ot-
cepuvale od centralnata vlast i ne ja priznavale vlasta na sultanot, raspola-
gale so svoja vojska i vodele samostojna nadvore{na politika. Za pro{iruvawe
na svoite imoti, tie ~esto vojuvale me|u sebe. Od toa najmnogu stradalo ne-
vinoto naselenie. Me|u takvite odmetnici vo Makedonija bil Mahmud-pa{a
Bu{atlija, koj se zacvrstil vo Skopsko, Debarsko i Ohridsko. Vo jugozapad-
niot del na Makedonija se zasilil Ali-pa{a Janinski. Vo Ohridsko bil poznat
Xeladin-beg i Ismail-beg. Osmanskata dràva podolgo vreme ne moèla da se
spravi so niv.
Istovremeno niz cela Makedonija se pojavile i krstosuvale aramiski
druìni, koi broele i do 400-500 lu|e sostaveni od Albanci i Turci, koi go
pqa~kale i terorizirale naselenieto. Posledicite od ova bilo masovnoto ise-
luvawe na makedonskoto naselenie osobeno od Zapadna Makedonija, a na nivno
mesto se doseluvale Albaci. Golemi nasilstva nad naselenieto vo Makedonija
vr{ele i takanare~enite krxaliski bandi. Krxaliskite bandi vo Makedonija
se javile vo tekot na Rusko-turskata vojna kon krajot na XVIII vek. Centar na
nivnoto dejstvuvawe vo Makedonija, bile Rodopite, [ar Planina, Skopska
Crna Gora, Debarsko, Pla~kovica i Ogra`den. Krxaliskite druìni broele i
do 2000 lu|, a bile sostaveni od vojnici - dezerteri i drugi lica od razni veri i
nacionalnosti. Tie napa|ale gradovi i sela, i vo niv go ograbuvale kako make-
donskoto taka i muslimanskoto naselenie.
Koi bile pri~inite za pojavata na feudalnata anarhija?
PROMENA NA ETNI^KATA STRUKTURA NA GRADOVITE

VO MAKEDONIJA I ZASILUVAWE NA GRA\ANSTVOTO
Izlez od nepodnoslivata siroma{tija i nasilstva makedonskiot selanec

go baral vo napu{taweto na seloto i begawe vo gradskite centri. Toga{ gra-
dovite davale pogolema bezbednost i pogolem izgled za dobra zarabotuva~ka i
soliden ìvot.Zasileniot priliv na makedonskoto selsko naselenie vo grad-
skite centri izvr{ilo golemo vlijanie na promenata na etni~kiot sostav na
gradovite vo Makedonija. Makedonskite gradovi postepeno se makedonizirale.
Od druga strana, so zgolemuvaweto na gradskoto naselenie se sozdavale uslo-
vi za zabrzan razvoj na gradskoto stopanstvo, vo prv red na zanaet~istvoto i
trgovijata. Trgovijata porano se nao|ala vo racete na Grci, Evrei i drugi, no
so zgolemuvaweto na makedonskoto naselenie postepeno preminuvala vo racete
na makedonskite trgovci.
Kakvi promeni se javuvaat vo gradovite vo Makedonija?
67
TEMA
A 3
NEGU[KOTO VOSTANIE
Nacionalno-osloboditelnite dvièwa na balkanskite narodi vo po~etokot na

XIX vek na{le pozitiven odraz vo ju`niot del na Makedonija preku Negu{koto
vostanie. Silno vlijanie vrz vostani~koto raspoloènie vo ovoj del na Make-
donija imal i odmetnatiot Ali-pa{a Janinski i vlijanieto od gr~koto vost-
anie (1821).
Vostanieto zapo~nalo vo mart 1822 godina, so napad na gradot Negu{. Vo
nego u~estvuvale Makedonci, Vlasi i Grci. Voda~i na vostanieto bile Anastas
Karata{o, Angel Gaco i Zafirakis. Vostanicite uspeale da go razbijat osman-
skiot garnizon i go zazele gradot, Potoa vostanieto se pro{irilo kon Kostur,
Voden, Ber i gi zafatilo selata po tekot na rekata Bistrica.
Za da go zadu{at vostanieto, turskite vlasti ispratile silna vojska. Po
ednomese~na opsada, Negu{ bil osvoen. Pritoa, okolu 2000 lu|e bile ubieni,
gradot bil razurnat, a pogolem del od naselenieto bil odveden kako robje.
Po padot na Negu{, vostani~kite akcii prodolìle vo negovata okolina.
Preìveanite vostanici esenta zaminale vo Grcija, kade im se priklu~ile na
gr~kite vostanici. Za brzo zadu{uvawe na vostanieto pridonela blizinata na
Solun, kade bile koncentrirani silni turski vojski.
Koi bile pri~inite za Negu{koto vostanie?
Mestata opfateni so podgotivki za Negu{koto vostanie
68
TEMA 4
TEMA 4.
NACIONALNOOSLOBODITELNATA BORBA
NA MAKEDONSKIOT NAROD DO
BALKANSKITE VOJNI
69
TEMA 4
PRERODBATA VO MAKEDONIJA
POJAVA NA MAKEDONSKI NARODNI UÎLI[TA
Vo tekot na pove}evekovnoto osmansko

vladeewe vo Makedonija, prosvetata, {kol-
stvoto i kulturata se odvivale, glavno, vo
crkvite i manastirite. Tie bile edinstvenite
kulturno-prosvetni centri na makedonskiot
narod i ~uvari na makedonskiot duh i narodna
svest. Vo niv se ~uvala i neguvala tradicijata
na narodniot ìvot, {to se prenesuvala od
koleno na koleno.
Kako rezultat na stopanskiot podem na
makedonskite gradovi vo po~etokot na XIX
vek, zajaknatoto makedonsko gra|ananstvo
po~uvstvuvalo potreba za {irewe na pismenos-
ta, podobruvawe na rabotata na dotoga{nite
}elijni u~ili{ta i otvorawe na novi svetovni
u~ili{ta. Vo prvo vreme pobogatite makedon-
ski gra|ani svoite deca gi ispra}ale vo gr~ki
u~ili{ta, Dimitar Miladinov
kade nasta-
vata se izveduvala na gr~ki jazik. No vo tri-
esetite godini na XIX vek, zapo~nale da se ot-
voraat op{tinski u~ili{ta, vo koi nastavata se
izveduvala na naroden makedonski jazik. Takvi
u~ili{ta se otvorile vo Skopje, Veles, Bansko,
[tip, Prilep, Tetovo, Kumanovo, Nevrokop i
drugi mesta. Me|u najistaknatite u~iteli od toa
vreme bil Jordan Haxi Konstantinov - Xinot.
Partenija Zografski
Zo{to se otvorale u~ili{ta na naroden makedonski jazik?
70
TEMA
T EM
MA
A 4
MAKEDONSKOTO UÊBNIKARSTVO
Prvite u~ebnici i knigi za potrebite na makedonskite u~ili{ta bile

napi{ani so crkovna sodrìna, glavno prepi{uvani od sve{tenicite i
u~enicite. Tie bile pi{uvani so kirilsko pismo, na naroden jazik za da moè
narodot polesno da gi razbere.
Prvite makedonski prerodbenici
i pisateli {to pi{uvale, takvi kni-
gi i u~ebnici bile Joakim Kr~ovski
i Kiril Pej~inovi}. Taka po~nal da
se {iri makedonskiot naroden jazik.
Makedonskata prerodba prodolìla
vo sredinata na XIX vek. Na toj plan
posebno se istaknale: Partenij
Zografski, Dimitar Makedonski,
Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov
\or|ija Pulevski, Grigor Prli~ev
i drugi. Prvite makedonski knigi
i u~ebnici bile pe~ateni vo gra-
dovite na sosednite zemji (Viena,
Budim, Pe{ta, Belgrad, Carigrad).
Prvata makedonska pe~tnica bila
otvorena vo 1838 godina vo Solun od
dojran~anecot Teodosija Sinaitski.
Vo nea bile otpe~ateni dosta make-
donski knigi i u~ebnici. Po nejzi-
noto uni{tuvawe, ima pretpostavki
deka nejzinite ostatoci bile pre-
neseni vo seloto Vata{a, Tikve{ko.
\or|ija Pulevski Taka, po nekolku godini proraboti-
la Vata{kata pe~atnica na Daskal
Kam~e. Vo 1850 godina zapo~nala da
raboti pe~atnicata na Konstantin Drìlovi~.
Pokraj u~ili{ta, vo Makedonija, od 60-te godini na XIX vek, zapo~nale da se
otvoraat i ~itali{ta. Tie ovozmoìle budewe na nacionalnata svest kaj ~le-
novite na ~itali{tata, ~ie nacionalno nivo se krevalo na pogolem stepen.
Navedi gi prvite makedonski prerodbenici.
71
TEMA
A 4
LITERATURATA I UMETNOSTA
Kulturno-nacionalnata prerodba na Makedoncite posebno go zgolemila

interest kon makedonskoto narodno tvore{tvo. Me|u niv, od posebno zna~ewe
za na{ata kultura bila pojavata na Zbornikot od makedonski narodni pesni od
bra}ata Miladinovci, objaven vo Zagreb 1861 godina.
Edna godina pred pojavata na zbornikot na Miladinovci, vo 1860 godina
makedonskiot poet od Ohrid Grigor Prli~ev pobedil na segr~kiot konkurs za
poezija so negovata poema O Armatolos, napi{ana na gr~ki jazik. No podocna
toj stanal ogor~en protivnik na grcizmot vo Makedonija.
Vo ovoj period tvorel i istaknatiot makedonski poet, publicist i
op{testvenik Rajko @inzifov, rodum od Veles, avtorot na poemata Krvava
ko{ula, a literaturni obidi napravile i Trajko Kitin~ev i Evtim Sprostra-
nov.
Ne bila zapostavena nitu naukata, osobeno prou~uvaweto na makedonskiot
jazik, istorija i etnografija. Od ogromno zna~ewe za makedonskata nacionalna
afirmacija pretstavuva deloto na Krste Petkov Misirkov. Vo 1903 godina toj
ja objavil studijata Za makedonckite raboti koja ozna~ila cela edna epoha vo
makedonskata istorija i kultura.
Vo ekot na makedonskata prerodba, zapo~nala obnova i gradba na pove}e crkvi
i manastiri. Toa ovozmoìlo razvoj na freskoslikarstvoto i kopani~arstvoto.
Ikonostasot vo manastirot Sv. Jovan Bigorski
72
TEMA
TEM
MA
A 4
Najpoznatite majstori na ovoj zanaet, predvodeni od Petre Filipovski -Gar-
ka poteknuvale od mija~kite sela vo zapadna Makedonija. Tie gi izrabotile
ikonostasite vo Lesnovskiot manastir, crkvata Sv. Spas vo Skopje, manas-
tirot Sv. Jovan Bigorski i drugi. Istovremeno se razvila i gradskata arhi-
tektura. Pobogatite trgovci i zanaet~ii po~nale da gradat rasko{ni ku}i
so prepoznatliv stil. Toa posebno e zabele`livo vo Ohrid, Bitola, Kratovo,
Melnik itn.
Koi granki na umetnosta vo Makedonija vo ova vreme doìveale zabele-
ìtelen napredok?
UÊSTVOTO NA MAKEDONCITE VO VOSTANIJATA NA BALKANOT
Golem broj Makedonci, koi vo toa vreme

prestojuvale i ìveele vo Srbija kako pe~albari,
trgovci i drugo, zele aktivno u~estvo vo Prvoto
i Vtoroto srpsko vostanie. Dodeka se razvivale
vostani~kite dejstva, Srbija ispratila svoja del-
egacija vo Rusija. Vo sostavot na delegacijata
aktivno u~estvuval i Makedonecot Petre âr-
daklija, koj potoa zaminal na ~elo na srpskata
delegacija za Carigrad, da bara od sultanot ce-
losna avtonomija za Srbija.
Vo 1806 godina Srbite povtorno ispratile nova
delegacija vo Carigrad na ~elo so Makedonecot
Petar I~ko. Po sklu~uvaweto na mir so sultanot
nare~en I~kov mir, sultanot bil prinuden da im
napravi pogolemi otstapki na Srbite.
Vo ovie osloboditelni borbi na srpskiot na-
Krste Petkov Misirkov rod pokraj spomenatite, u~estvuvale i golem broj
Makedonci kako vostanici i vostani~ki rako-
voditeli. Taka, Vol~e @iki}, koj ja gradel tvrdinata vo Deligrad, branej}i ja
od Osmanliite, hrabro zaginal.
Golem broj Makedonci bile aktivni u~esnici vo osloboditelnite borbi na
gr~kiot narod za osloboduvawe od osmanskoto vladeewe. So svoeto juna{tvo
i hrabrost vo Gr~koto vostanie od 1821 godina posebno se istaknale: Marko
Bo~var, Demir Trajko, Haxi Hristo i Stefko, Trajko Cvetkov, Stojan Kapetan
i dr. Duri Haxi Hristo, po poteklo od edno vodensko selo, dobil generalski
~in od gr~kite vlasti. Me|u niv imalo i takvi makedonski u~esnici koi gi
dale i svoite ìvoti za osloboduvaweto na gr~kiot narod od Osmanliite, so
nade` deka eden den i tie }e mu pomognat na makedonskiot narod vo borbata za
osloboduvaweto od osmanskoto vladeewe.
Kakvo bilo u~estvoto na Makedoncite vo osloboditelnite borbi na Srbi-
ja?
73
TEMA 4
ISTO^NATA KRIZA I MAKEDONIJA
RUSKO-TURSKATA VOJNA OD 1877/1878 GODINA
Vostanieto vo Bosna i
Hercegovina od 1875 godina,
imalo silen odziv kaj balkan-
skite narodi, a go privleklo
vnimanieto i na golemite
sili. Srpskata i crnogor-
skata vlada nastojuvale da ja
iskoristat te{kata polo`ba
na Osmanskata dràva za da
gi oslobodat svoite zemji
{to se nao|ale pod Osman-
liite. Zatoa, vo 1876 godina
zapo~nale vojna protiv Os-
U~esnicite na Carigradskata ambasadorska
manskata dràva.
konferencija 1876 godina
Zapo~nuvaweto na oslo-
boditelnite vojni na Balkanot protiv Osmanliite, a i pottiknati od sopstveni in-
teresi, golemite sili vr{ele pritisok vrz Osmanskata Imperija za voveduvawe na
po{iroki reformi za porobenite narodi. Duri bila svikana i me|unarodna konfer-
encija na golemite sili vo Carigrad, koja traela od 11 do 22 dekemvri 1876 godina.
Na Konferencijata golemite sili predloìle Turcija da vovede administrativni re-
formi vo Bosna i Hercegovina, Makedonija i Bugarija, kako i izvesno teritorijalno
pro{iruvawe na Srbija i Crna Gora za smetka na Turcija. Me|utoa, Turcija ne go pri-
fatila ovoj predlog na golemite sili, a toa bilo povod Rusija vo april 1877 godina
da objavi vojna na Turcija. Ruskite vojski od Romanija go minale Dunav, navlegle vo
Bugarija, so te{ki borbi gi razbile osmanskite vojski i stignale pred Carigrad.
Koi bile pri~inite za svikuvaweto na Carigradskata konferencija?
Vojnata na Rusija, Srbija i Crna Gora protiv Turcija gi razdviìlo i narodnite
masi vo Makedonija, a osobeno Makedoncite koi se nao|ale na pe~alba vo balkanskite
zemji i vo Rusija. Tie se organizirale vo posebni odredi, na ~elo so: Iqo-vojvoda
Male{evski, \or|ija Pulevski, \or|i Antonov i drugi. Makedonskite dobrovolci
vo sostavot na ruskata i srpskata vojska po pristignuvaweto vo Makedonija navlegle
dlaboko vo nea. Odredot od 150 borci rakovoden od Iqo Male{evski se oddelil od
ruskata vojska kade {to se povrzal so Dimitar Pop \eor|iev-Berovski. Na slobodnata
teritorija tie gi formirale prvite vostani~ki organi na vlasta, na ~elo so mesni
stare{ini koi dejstvuvale okolu dva meseca.
Re~isi istovremeno vo Kumanovsko i Krivopalane~ko makedonskite dobrovolci,
na ~elo so Jakim êlope~ki i Nikola Algunski, oslobodile pogolem del na Isto~na
Makedonija s do Ov~e Pole, no vo juni 1878 godina, turskite vojski povtorno ja zazele
teritorijata i sprovele golem teror vrz mesnoto naselenie.
Zo{to Makedoncite u~estvuvale vo osloboditelnite borbi na balkanskite
narodi?
74
TEMA
TEMA
MA 4
SANSTEFANSKI DOGOVOR
Na 3 mart 1878 godina, celosno porazena Turcija bila prinudena da potpi{e

mir vo San-Stefano, blizu Carigrad (San-Stefanski mir). So odredbite na
ovoj miroven dogovor se predviduvalo da se proglasat za nezavisni Srbija, Crna
Gora i Romanija, a vo Bosna i Hercegovina da se vovedat reformi. Se pred-
viduvalo i sozdavawe na edna nova vazalna avtonomna bugarska dràva. Vo nea
se predviduvalo da vlezat teritoriite na bugarskiot narod me|u Dunav i Ro-
dopite i od Crno More do Sofisko,
kako i delovi od Albanija, delovi od
Grcija, skoro cela Makedonija bez
Solun i Halkidi~kiot Poluostrov.
San-Stefanskiot miroven dogovor
ne stapil vo sila tuku bil prelimina-
ren - postoel samo na hartija.
Ovaa takanare~ena San-Stefanska
Bugarija, bila odbeleèna samo vo
dogovorot, no nikoga{ fakti~ki ne
se ostvarila. Me|utoa, taa ostanala
neostvaren ideal na golemobugarska-
Potpi{uvaweto na San-Stefanskiot
ta buròazija.
miroven dogovor
Koi odredbi se sodràni vo Sanstefanskiot preliminaren miroven dogo-

vor?
BERLINSKIOT KONGRES
Vaka proektiranata ,,San-Stefanska ili ,,Golema Bugarija Rusija se obide-

la i prakti~no da ja realizira. Spored ruskata diplomatija, vo Makedonija
osmanskata vojska trebalo da bide zameneta so ruska vojska. Me|utoa, golemite
evropski dràvi nikako ne moèle da se pomirat da go prifatat San-Stefan-
skiot dogovor. Ne moèj}i da se soglasat so indirektnoto rusko pro{iruvawe
na Balkanot, tie pobarale revizija (promena) na dogovorot.
Soo~ena so pritisokot na golemite evropski dràvi, ruskata diplomatija
predlagala na Makedonija da se dade avtonomija. Sli~no na toa, i Avstro-Un-
garija predlagala sozdavawe na avtonomna oblast Makedonija. Na ~elo na no-
vata dràva, vo koja bi vlegol i gradot Solun, trebalo da zastane avstriskiot
general Rodi~. Me|utoa avstro-ungarskiot predlog ne bil prifaten od ruskata
i evropskata diplomatija. Navistina , Francija se soglasila Makedonija da do-
bie avtonomen status, isto kako i Bugarija, me|utoa britanskata diplomatija
bila protiv, bidej}i nikako ne moèla da se soglasi so predlozite vo San-
Stefano. Za britanskata diplomatija sozdavaweto na edna ,,Golema Bugarija
vo koja bi vlegla i Makedonija, pretstavuvalo pro{iruvawe na Rusija na Bal-
kanskiot Poluostrov.
75
TEMA 4
U~esnicite na Berlinskiot kongres

So San-Stefanskiot mir ne bile zadovolni ni balkanskite dràvi Srbija
i Grcija. Prvo, zatoa {to del od nivnite teritorii bile predvideni da vlezat
vo ,,San-Stefanska Bugarija i vtoro, poradi nivnite pretenzii za teritori-
jalna podelba na Makedonija.
I dodeka evropskata i balkan-
skata diplomatija si igrale so
sudbinata na Makedonija, inte-
resen stav zazel poznatiot make-
donski op{testvenik d-r Dimi-
tar Robev od Bitola, pratenik
vo turskiot parlament. Vo mart
1878 godina toj vlegol vo kontakt
so makedonskata emigracija vo
Srbija. Vo razgovorot so nea, so
srpskite vlasti i so belgradskiot
mitropolit, toj predloìl kako
najpovolno re{enie Makedonija
da dobie nezavisnost. Sepak Robev
ne uspeal do kraj da gi razubedi
srpskite oficijalni krugovi za
svojot koncept za nezavisnosta i
samostojnosta na Makedonija.
Po pove}emese~na diplomatska
borba za revizija na San-Stefan-
skiot mir Rusija iscrpena od voj-
nata se soglasila so toa. Istata
1878 godina bil svikan Berlin-
skiot kongres ({to trael od 13-V Promenite na Balkanot po
Berlinskiot kongres
76
TEMA
T EMA
MA 4
do 13-VII). Na kongresot bila izvr{ena celosna revizija na San-Stefanskiot
miroven dogovor. So re{enijata na Berlinskiot kongres na Balkanot bile
izvr{eni krupni teritorijalni promeni. Srbija, Crna Gora i Romanija bile
proglaseni za napolno nezavisni
dràvi. Avstro-Ungarija dobila
pravo da ja okupira Bosna i Herce-
govina. Od Dunav do Stara Planina
bilo formirano avtonomno vazalno
kneèvstvo Bugarija so obvrska da
pla}a danok na Turcija, a ju`no od
Stara Planina bila sozdadena av-
tonomna oblast Isto~na Rumelija,
koja ostanala pod vrhovna vlast na
Turcija. Spored ~len 23 i 62 od
Berlinskiot dogovor, Makedonija i
natamu ostanala vo sostavot na Os-
manskata Imperija, so predvideni
reformi, za voveduvawe na organ-
ski statut vo zemjata i specijalna
komisija.
Berlinskiot kongres ne gi ispol-
nil èlbite na makedonskiot narod.
Toj ne se zdobil so sloboda i pokraj
u~estvoto vo Rusko-turskata vojna
preku svoite dobrovolci. Zatoa
makedonskiot narod }e ja prodolì
borbata za svoe osloboduvawe.
Dedo Iqo Male{evski
Zo{to San-Stefanskiot miroven dogovor bil revidiran?

Objasni ja nepravdata sprema makedonskiot narod so re{enijata na Berlin-
skiot kongres.
77
TEMA 4
RAZLOVE^KOTO VOSTANIE
PRIÎNI ZA VOSTANIETO
Vo vtorata polovina na XIX vek

polo`bata na neturskite narodi
{to bile pod vlasta na Osmnskata
dràva stanuvala nepodnosliva.
Toa gi prinuduvalo da krevaat
buni i vostanija so jasno izrazeni
stremeì za socijalno i naciona-
lno osloboduvawe. Vo ova vreme
osobeno te{ka bila polo`bata na
naselenieto vo Makedonija. Od svo-
evolijata na sobira~ite na dano-
cite i polskite ~uvari, kako i od
zlostorstvata na razbojni~kite
bandi, najmnogu stradale selan-
ite. Zgolemuvaweto na danocite,
kako i naseluvaweto na golem broj
Turci, Tatari i êrkezi vo Make-
donija, dopolnitelno ja vlo{uvalo
polo`bata na naselenieto. Seto toa
Dimitar Pop Georgiev - Berovski
go nateralo i makedonskiot narod
da se krene na vooruèno vostanie
protiv osmanskata vlast.
Koi bile pri~inite za izbuvnuvaweto na Razlove~koto vostanie?
PODGOTOVKI ZA VOSTANIETO
Eden del od podgotovkite za pretstojnoto vostanie bile izveduvani vo Solun, a

drug del - na terenot kade {to trebalo da izbuvne - vo Pijane~komale{evskiot
kraj. So podgotovkite vo Solun neposredno rakovodel voda~ot na vostanieto
Dimitar Pop Georgiev - Berovski. Podgotovkite vo Isto~na Makedonija D.
Berovski mu gi doveril na svojot dedo (tatko na svojata sopruga), 75-godi{niot
pop Stojan Razlovski. Berovski i pop Stojan prodale del od svojot imot, a so
dobienite pari kupuvale oru`je. Toa tajno bilo preneseno vo Male{evijata.
Pokraj ova, voda~ot na vostanieto D. Berovski im pora~al na dvete op{tinski
u~itelki baba Nedela i Stanislava Karaivanova da izrabotat zname na id-
noto vostanie. Na znameto bil izvezen lav i stoel natpisot ,,Makedonija i
78
TEMA
T EMA
MA 4
,,Stanete da vi osvobodi. Potoa, D. Berovski se vratil vo Male{evijata, kade
prodolìl so podgotovkite. Spored planot vostanieto trebalo da zapo~ne
vo selata vo Pijanec i Male{evsko, a potoa da se pro{iri kon Radovi{ko,
Strumi~ko, Petri~ko i Melni~ko.
Kako te~ele podgotovkite za Razlove~koto vostanie?

POÊTOK I TEK
NA VOSTANIETO
Vo tekot na podgotovkite, na 7 maj 1876 godina (po star stil), vo Razlovci

neo~ekuvano pristignale turski dano~ni slu`benici - tapixii. Ispla{eni da
ne bidat predvremeno otkrieni, vostanicite vedna{ reagirale. Iako nedovol-
no podgotveni, zagovornicite go objavile vostanieto.
Taka, na 8 maj 1876 godina, izbuvnalo vostanieto najprvin vo seloto Ra-
zlovci, a otamu, so del od vostanicite, D. Berovski zaminal za Male{evijata,
za i tamu da go pro{iri vostanieto. Tamu go ~ekale od porano podgotvenite
300 male{evci. Me|utoa, na pat za Male{evijata, kaj seloto Mitra{inci
se odigrala neplanirana bitka me|u vostanicite i tamu slu~ajno zate~enite
Osmanlii. Vo tekot na bitkata Berovski bil ranet vo glavata. Poradi toa,
vostanicite se vratile nazad kon Razlovci. Od Razlovci ~etata se upatila kon
Ko~ansko. Vo seloto Laki mesniot selski vojvoda Cone Spasov ve}e vooruìl
30-40 vostanici. So zaedni~ki sili, tie go potisnale turskiot ba{ibozuk od
seloto Laki.
êtata na D. Berovski potoa
se upatila kon seloto Smiljanci,
Radovi{ko, kade {to smiljan~anite
isto taka se podgotvuvale za
vooruèno vostanie. Me|utoa, vo
me|uvreme do{lo do predavstvo od
strana na mesniot poljak vo Radovi{,
taka {to osmanskata vojska mo{ne
brzo reagirala. Poradi toa, ~etata
na D. Berovski ne moèla da navleze
i da dejstvuva vo Smiljanci. Taka,
vostanicite, na odreden na~in i vo
ovoj predel doìveale neuspeh.
Osmanskite vlasti prezele brzi
merki za zadu{uvawe na vostanieto.
Najprvo naredile site sto~ari zaed-
no so svoite stada da ja napu{tat
Male{evijata. Na toj na~in vosta-
nicite trebalo da ostanat bez hra-
Pop Stojan Razlovski na i informacii. Vedna{ potoa
79
TEMA 4
zapo~nalo stegawe na obra~ot okolu vostanatata teritorija. Pritoa, Razlov-
ci bilo i ograbeno. Istovremeno bile privedeni i zatvoreni pove}e lu|e od
Male{evijata i pobliskata okolina. Berovski uspeal da go izbegne obra~ot i
da se spasi.
So pomo{ na istoriskata karta pokaì gi mestata kade se odvivalo

Razlove~koto vostanie.
PRIÎNI ZA NEUSPEHOT I ZNAÊWE NA VOSTANIETO
Pri~inite za neuspehot na Razlove~koto vostanie leàt vo negovoto

mo{ne brzo i predvremeno izbuvnuvawe, poradi {to ne moèle vo celost da
se zavr{at planiranite podgotovki. Brzoto i nesre}no ranuvawe na voda~ot
na vostanieto D. Beroski isto taka negativno vlijaelo za neuspehot na vost-
anieto. Pokraj toa, vostanicite ne uspeale da se povrzat so pove}e vostani~ki
~eti vo Isto~na Makedonija. Od druga strana, mesnite osmanski vlasti mo{ne
brzo reagirale i re~isi go zadu{ile vostanieto u{te vo po~etokot, pred toa
da bide vistinski organizirano. Vostanieto imalo osloboditelen karakter.
Od ova vostanie D. Berovski steknal zna~ajno iskustvo. Po dve godini toj se
na{ol na ~elo na novo, mnogu pogolemo vostanie.
Koi se pri~inite za neuspehot na Razlove~koto vostanie?

Zada~a: Organizirajte poseta na muzejot na Dimitar pop Georgiev - Berovski
vo Berovo
Vostanijata vo Makedonija vo 70-te

godini na XIX vek Znameto na Razlove~koto vostanie
80
TEMA
TEMA 4
MAKEDONSKO KRESNENSKO VOSTANIE
PRIÎNI ZA VOSTANIETO
Politi~kite i teritorijalnite
promeni {to gi donesol Berlinski-
ot kongres na Balkanot, imale silen
odraz vo Makedonija, osobeno poradi
toa {to makedonskiot narod i nata-
mu ostanal pod tursko ropstvo i {to
polo`bata naglo se vlo{uvala. Od
oslobodenite teritorii na Bugarija
i Srbija i okupiranite teritorii
na Bosna i Hercegovina do{le vo
Makedonija mnogu turski i albans-
Kresnenskata klisura ki begalci, takanare~eni muhaxiri.
Nim im bile dodeluvani najdobrite
obrabotlivi povr{in i gradeni novi ìveali{ta.
So zapa|aweto vo te{ka finansiska kriza, osmanliskite vlasti gi zgol-
emuvale danocite. Oddelni danoci bile sobirani i za tri godini odnapred.
Pokraj toa, se pove}e za~estile represivnite i odmazni~kite merki na Osman-
liite vo vid na kra`bi, ubistva, palewa na ku}i, imoti i sli~no. Toa osobeno
nepovolno do{lo do izraz vo Isto~na Makedonija poradi aktivnoto u~estvo
na makedonskoto naselenie vo vostani~kite dvièwa protiv osmanliskata
vlast, kako {to bilo slu~aj so ~etite rakovodeni od mesnite vojvodi: Dimi-
tar Berovski, Iqo Male{evski, \or|ija Pulevski, Joakim êlope~ki, Nikola
Algunski i drugi.
Koi se pri~inite za krevaweto na Makedonskoto Kresnensko vostanie?
POÊTOKOT I TEKOT NA VOSTANIETO
Vakvata sostojba vo Makedonija predizvikalo novo revolucionerno dvièwe,

sozdavawe na novi makedonski ~eti, kako i povtorno aktivirawe na starite.
Vriewata i nezadovolstvoto na makedonskiot narod prerasnale vo 1878 godina
vo novo vostanie, poznato kako Kresnensko, po seloto Kresna vo dolinata na
rekata Struma, kade {to najprvin izbuvnalo. Organizator na Kresnenskoto
vostanie bil biv{iot ohridski mitropolit Natanail Ku~evi{ki, roden vo
selo Ku~evi{te, a kako vojvodi se istaknale Dimitar Pop \eor|iev-Berovski,
Stojan Karastoilov i \or|ija Pulevski.
81
TEMA 4
U{te vo tekot na podgotovkite za vostanieto, bu-
garskite vlasti preku Sofiskiot komitet ,,Edinst-
vo se obidele da mu dadat bugarski karakter na vos-
tanieto, kako narodno dvièwe za prisoedinuvawe na
Makedonija kon Bugarija.
Vostanieto izbuvnalo nautro na 5 oktomvri 1878
godina, koga okolu 400 vostanici go napadnale tur-
skiot garnizon vo seloto Kresna i zarobile 119 tur-
ski vojnici i dva oficera. Vostanieto brzo se {irelo
i vo Razlo{kata kotlina, pri {to bile oslobodeni
Bansko i Razlog. Naskoro vostanicite oslobodile
okolu 35 sela od dvete strani na rekata Struma. Po
ovoj uspeh, vostanieto se pro{irilo vo pogolem del
od Isto~na Makedonija.
ORGANIZACIJA NA VLASTA I SOZDAVAWE

NA MAKEDONSKATA VOSTANI^KA VLAST
Po uspe{niot tek na vostanieto, vostanicite or-

ganizirale vostani~ka vlast na oslobodenata terito-
rija. Vo taa smisla vostanicite bile rasporedeni vo
~etiri pogolemi voeni edinici. Za voen rakovoditel \or|ija Pulevski
i prv vojvoda na vostanieto bil izbran Stojan Kara-
stoilov. Pokraj nego, i ruskiot emigrant i major
Adam Kalmikov bil naimenuvan za ataman (voda~) na vostanieto. Od osobe-
no zna~ewe bilo osnovaweto na [tabot na Makedonskoto vostanie, sostaven
od pove}e vojvodi, koi go izbrale Dimitar Pop Georgiev - Berovski za ne-
gov na~elnik. Pokraj voenite zada~i, [tabot vr{el istovremeno i izvesni
funkcii na vostani~ka privremena vlada. Osven spomenative vostani~ki akti,
bilo doneseno i Ustrojstvoto na Makedonskoto vostanie, vo koe se naveduva
ufrlaweto na polskiot emigrant i major Luj Vojtkevi~ vo redot na vostani-
cite i vo vostani~koto rakovodstvo.
Spored doneseniot Vostani~ki ustav, vostani~kite vooruèni edinici
natamu bile deleni na ~eti i drugi pomali borbeni edinici i grupi. Duri bila
osnovana makedonska kowanica na ~elo so vojvodata Nikulica Makedonski.
Bile prezemeni akcii za gradewe kasarni. Na slobodnata teritorija bile os-
novani stare{inski soveti, selski policii, mesni policiski stanici - so cel
podobro da se griàt za bezbednosta i spokojstvoto na naselenieto.
Kako bila organizirana vlasta vo Kresnenskoto vostanie?

Kako bila organizirana makedonskata vojska vo tekot na vostanieto?
82
TEMA
TEMA
MA 4
ZADU[UVAWETO NA VOSTANIETO I POSLEDICITE
Uspehot na Kresnenskoto vostanie i negovata cel-osloboduvawe na make-

donskiot narod od osmanskoto ropstvo, ne bilo vo polza samo na turskata vlast,
tuku i na bugarskata buròazija, koja sakala na vostanieto da mu dade karakter
na dvièwe na mesnoto naselenie za prisoedinuvawe kon Bugarija. Pod nejzino
vlijanie vo rakovodstvoto na vostanieto bilo predizvikano nesoglasuvawe.
Pretstavnicite na sofiskiot komitet ,,Edinstvo Adam Kalmikov i Luj Vojt-
kevi~, po direktiva na Sofija sakale na brza raka vostani~kite akcii da se
pro{irat niz cela Makedonija, so cel da se predizvika intervencija na Evropa
da go re{ava makedonskoto pra{awe vo polza na Bugarija. Za razlika od niv,
Dimitar Pop Georgiev - Berovski i Stojan Karastoilov, smetale vostani~kite
akcii da se pro{iruvaat etapno i organizirano. Poradi toa Dimitar Berovski
bil otstranet od rakovodstvoto na vostanieto, a na negovo mesto zastanal Slo-
venecot Miroslav Hubmajer. Nabrzo potoa bil ubien vojvodata Stojan Kara-
stoilov.
Ovie nastani predizvikale raspa|awe na celata vostani~ka organizaci-
ja, {to go koristele turskite vojski potisnuvaj}i gi vostanicite. Vo takva
situacija, na 6 juni 1879 godina Natanail Ku~evi{ki izdal naredba ~etite
da se rasformiraat, a oru`jeto da se sobere i da se skladira za idnite oslo-
boditelni borbi. Vsu{nost, ovoj akt go ozna~il neuspe{niot kraj na makedon-
skoto Kresnensko vostanie, i toa
po osummese~na borba. Vostani-
eto ne uspealo poradi nepovolnata
nadvore{na politi~ka situacija,
nedovolnata podgotvenost, kako i
me{weto na nadvore{niot fak-
tor pred s Bugarija, koja sakala
vostanieto da go iskoristi za svoi
celi.
Natanail Ku~evi{ki
83
TEMA 4
PROPAGANDITE I POSLEDICITE
OD NIVNOTO DEJSTVUVAWE
CRKOVNO-UÎLI[NITE OP[TINI
Crkovno-u~ili{nite op{tini bile samoupravni institucii vo ram-

kite na Ohridskata arhiepiskopija. Tie igrale zna~ajna uloga vo crkovniot
i prosvetniot ìvot na hristijanskoto naselenie. So niv rakovodele povi-
sokite crkovni lica i istaknatite gra|ani. Pod nivnata zakrila se odvival
celokupniot op{testveno-politi~ki i kulturno-prosveten ìvot na makedon-
skoto hristijansko naselenie.
So ukinuvaweto na Ohrid-
skata arhiepiskopija (1767),
crkovno-u~ili{nite op{tini
vo Makedonija potpadnale pod
jurisdikcija na Carigradskata
patrijar{ija. Preku niv po~nal
da se nametnuva gr~kiot jazik i
kultura. No so ekonomskoto za-
jaknuvawe i izdigawe na make-
donskoto gra|anstvo vo tekot na
XIX vek zanaet~iite i trgovcite
po~nale da gi prezemaat upravite
na crkovno-u~ili{nite op{tini
pod svoja kontrola. Vo nastavata
vo u~ili{tata se voveduva narod-
niot jazik i crkovno-u~ili{nite
op{tini postepeno se odvoile
od Carigradskata patrijar{ija,
kako posebno organizirana crk-
ovna vlast. Tie se grièle za
odrùvawe na crkvite, manas-
tirite i op{tinskite u~ili{ta.
So toa tie odigrale zna~ajna
uloga vo za~uvuvaweto na verski-
Teodosij Gologanov
ot, kulturniot i nacionalniot
identitet.
Kakva bila ulogata na crkovno-u~ili{nite op{tini?
84
TEMA
T EMA
MA 4
BORBA ZA OBNOVA NA OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA
Dejnosta na gr~koto visoko sve{tenstvo i stremeìte na gr~kata buròazija

da ja prisvojat Makedonija, predizvikale golemo nezadovolstvo kaj makedonski-
ot narod. Vo 60-te i 70-te godini na XIX vek do{lo do silno razdviùvawe {to
se izrazilo kako borba protiv Carigradskata patrijar{ija za obnovuvawe na
Ohridskata arhiepiskopija. Ovie aktivnosti osobeno bile èstoki vo Ohrid,
sedi{teto na porane{nata arhiepiskopija.
Vo 1860 godina gra|anite na Ohrid i okolnite sela ispratile kolektivna
molba so 12 000 potpisi i okolu 500 selski i gradski pe~ati, do Carigradska-
ta patrijar{ija, so barawe da se smeni dotoga{niot mitropolit Meletij, koj
bil Grk, a na negovo mesto da se postavi li~nost {to go razbira makedonskiot
jazik. Ako ne se ispolni baraweto se zakanuvale deka }e preminat vo unija so
Rimo-katoli~kata crkva. Tie istovremeno pobarale da se obnovi Ohridskata
arhiepiskopija. Na ~elo na taa borba zastanele Janaki Strezov i Dimitar Mi-
ladinov od Struga.
Novi organizirani unijatski dvièwa izbuvnale po
formiraweto na Bugarskata egzarhija (1870) i nejzinite
dogovori so Patrijar{ijata za smetka na makedonskite
eparhii. Na ~elo na ovaa Vtora unija vo Makedonija zasta-
nal makedonskiot tribun Dimitar Pop Georgiev - Berovs-
ki. Makedonskoto pra{awe so toa dobilo jasno nacionalno
obele`je.
Dvièweto za obnova na Ohridskata arhiepiskopija kon
krajot na XIX vek bilo predvodeno od Skopskiot egzarhiski
mitropolit Teodosij Gologanov. Toj bil protiv site stran-
ski propagandi vo Makedonija i golem borec za obnova na
Janaki Strezov Ohridskata arhiepiskopija, kako makedonska crkva. No
poradi svojata dejnost, bil otstranet od mitropolitskoto
mesto vo Skopje.
Koi aktivnosti prezemalo makedonskoto naselenie za obnova na Ohridskata

arhiepiskopija?
85
TEMA 4
NAVLEGUVAWE NA PROPAGANDITE NA
SOSEDNITE DR@AVI I POSLEDICITE
Po nivnoto osloboduvawe, sosednite balkanski dràvi projavile osvojuva~ki

stremeì kon Makedonija. Srpskata, gr~kata i bugarskata buròazija, preku
razni propagandni sredstva nastojuvale vo nea da go nametnat svoeto politi~ko,
duhovno i kulturno vlijanie.
Najstara od site propagandi bila gr~kata. Osnovnata zada~a na gr~kata
propaganda se sostoela vo dokaùvawe deka Makedonija e ,,stara gr~ka zemja
i kako takva trebalo da se vklu~i vo granicite na gr~kata dràva. Zatoa se
prodolìlo so politikata na otvorawe u~ili{ta i drugi kulturno-prosvetni
organizacii i ustanovi vo Makedonija, nastojuvaj}i na toj na~in, da go naloì
gr~kiot jazik, kako edno od najmo}nite sredstva za asimilirawe na makedon-
skiot narod.
Vo 70-te godini na XIX vek se pojavila srpskata propaganda. So zapo~nuvaweto
na Srpsko-turskata vojna 1876 godina, srpskata propaganda ja prekinala svojata
dejnost. Taa povtorno se zasilila kon krajot na 80-te godini na XIX vek. Za taa
cel vo Belgrad bilo organizirano dru{tvoto ,,Sv. Sava, koe so materijalna
pomo{ na srpskata vlada otvoralo srpski u~ili{ta vo Makedonija, vo koi nas-
tavata ja izveduvale srpski u~iteli na srpski jazik.
Sepak, vo sporedba so gr~kata i srpskata propaganda, najorganizirana i
najsilna stanala bugarskata nacionalna propaganda vo Makedonija. Vo 1870 go-
dina so poseben ferman na turskiot sultan bila osnovana Bugarskata egzar-
hija kako samostojna bugarska pravoslavna crkva so sedi{te vo Carigrad. Taa
uspeala da go prezeme mno{tvoto od makedonskite crkovno-u~ili{ni op{tini
i da izvr{i golemo vlijanie vo {ireweto na bugarskiot jazik, kultura, pros-
veta i nacionalna svest. Taa gi ubeduvala Makedoncite deka se Bugari. Krajna
cel na bugarskata propaganda bila sozdavawe teren za prigrabuvawe na Make-
donija i ostvaruvawe na San-Stefanskite iluzii.
Od sredinata na XIX vek vo Makedonija bila prisutna i rimokatoli~kata
propaganda poddrùvana, najmnogu od Francija i Avstro-Ungarija. Najsilno
vlijanie unijatskata propaganda imala vo gradot Kuku{ i okolnite sela, kako
i vo Bitola, Enixevardarsko, Strumi~ko i na drugi mesta.
Bila prisutna i protestantskata propaganda {to ja {irele amerikanski
misioneri. Taa uspeala da zajakne vo Isto~na i Centralna Makedonija.
Rimokatoli~kata i protestantskata propaganda se bazirale vrz verska osno-
va, no ne go negirale nacionalniot karakter na makedonskiot narod.
Po sozdavaweto na romanskata obedineta dràva, se pojavuva i Romanskata
propaganda koja se {iri me|u vla{koto naselenie vo Makedonija.
Dejstvuvaweto na stranskite propagandi imalo te{ki posledici za Make-
donija. Kako rezultat na spomenatite nacionalnoverski propagandi se soz-
daval rascep vo redovite na makedonskiot narod. Propagandite go razbivale
edinstvoto na na{iot narod, tolku potrebno za uspe{na borba protiv osman-
liskoto ropstvo i za sozdavawe na samostojna makedonska dràva.
86
TEMA
T EMA
MA 4
MAKEDONSKATA REVOLUCIONERNA
ORGANIZACIJA
PRIÎNI ZA SOZDAVAWE NA MAKEDONSKATA
REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA
Polo`bata na makedonskiot narod

vo periodot na turskoto vladeewe kon
krajot na XIX vek stanuval od den na den
s poteòk. Teritorijalnite promeni i
stesnuvaweto na osmanskata dràva po
Berlinskiot kongres i zgolemuvaweto
na dano~nite obvrski kako i razni priti-
soci nad makedonskiot narod dovelo do
osetno vlo{uvawe na negovata polo`ba.
Taka, vo Makedonija se preselile dosta
muhaxiri (begalci-muslimani) od oslo-
bodenite dràvi Srbija i Crna Gora, od
vazalna Bugarija i okupiranata Bosna i
Hercegovina. Turskata vlast se na{la
vo anarhi~na polo`ba, a niz Makedoni-
ja krstarele aramiski bandi i osmanski
dezerteri.
Po Berlinskiot kongres se zasilile
propagandite na sosednite balkanski
dràvi, koi{to projavuvale s pogolem
D-r Hristo Tatar~ev interes za zagrabuvawe na oddelni de-
lovi od Makedonija. Izlezot od takvata
te{ka polo`ba makedonskiot narod,
osobeno selskoto naselenie, go pobaral vo napu{tawe na svoite ìveali{ta
i preseluvawe vo golemite gradski centri kako i emigrirawe vo prekuokean-
skite zemji ili zaminuvawe na pe~alba vo nekoi od evropskite zemji.
Vo takvata op{testveno-politi~ka sostojba vo Makedonija se pojavile
razni formi na otpor i politi~ko organizirawe na Makedoncite za odbrana
na svoite imoti i nacionalniot identitet. Postepeno vo Makedonija se soz-
davaat revolucionerni kruòci, komiteti i vooruèni grupi. Ideen predvod-
nik na ova revolucionerno dvièwe bila makedonskata inteligencija, osobe-
no u~itelskata. Taa go pottiknala i povela makedonskiot narod za izvojuvawe
politi~ka sloboda po pat na senarodno vooruèno vostanie.
Koi bile pri~inite za formirawe na Makedonskata revolucionerna orga-

nizacija?
87
TEMA 4
FORMIRAWE NA MAKEDONSKATA
Glaven inicijator za formirawe-

to na Makedonskata revolucionerna
organizacija bil Dame Gruev. Na 23 ok-
tomvri 1893 (st.stil) vo Solun, petmina
u~iteli i eden lekar ja osnovale Make-
donskata revolucionerna organizacija.
Sostanokot bil odràn vo domot na Ivan
Haxinikolov, a na nego prisustvuvale:
Dame Gruev, d-r Hristo Tatar~ev, Petar
Pop Arsov, Andon Dimitrov, Hristo
Batanxiev i doma}inot.
Na osnova~kiot sostanok na Orga-
nizacijata bilo re{eno taa da bide
tajna, vo nea da moàt da ~lenuvaat
site ìteli na Makedonija, bez razlika
na nacionalna i verska pripadnost, a
politi~kata cel da bide izvojuvawe na
avtonomija na Makedonija kako preod-
Petar Pop Arsov
na faza kon sozdavaweto na nezavisna
makedonska dràva. Pri toa Petar Pop

Arsov bil zadolèn da izraboti nacrt-
ustav na Organizacijata, koj bil usvoen
narednata godina na vtoriot sostanok vo
Solun. Toga{ bil izbran i Centralen
komitet na ~elo so d-r Hristo Tatar~ev
(pretsedatel) i Dame Gruev (sekretar).
Najvisok organ na Organizacija-
ta bil Centralniot komitet. Potoa
doa|ale okru`nite, okoliskite i sel-
skite komiteti. Pri za~lenuvawe vo
Organizacijata se polagalo zakletva.
^lenovite trebalo da vnimavaat na svo-
eto odnesuvawe i da ja ~uvaat tajnata.
Pismata bile pi{uvani so {ifri, a ra-
kovoditelite i pozna~ajnite mesta im-
ale psevdonimi.
Dame Gruev
Kako se formirala Makedonskata revolucionerna organizacija?
88
TEMA
T EMA
MA 4
ZACVRSTUVAWE I [IREWE NA MAKEDONSKATA
So tekot na vremeto ~lenstvoto na Or-

ganizacijata postojano se zgolemuvalo.
Zna~ajna uloga na toj plan imale Goce
Del~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev i dru-
gi. So tekot na vremeto, Goce Del~ev sta-
nal najistaknat ideolog i organizator na
makedonskoto nacionalnoosloboditelno
dvièwe. Od samoto vklu~uvawe vo Or-
ganizacijata, toj stanuva ~len na nejzi-
niot Centralen komitet i ja postavuva
i zacvrstuva revolucionernata mreà
preku mesni i selski komiteti niz mnogu
gradovi i okolii na Makedonija.
Po trigodi{na revolucionerna dej-
nost, Organizacijata odràla Kongres
vo letoto 1896 godina vo Solun, na koj
prisustvuvale 16 delegati, me|u koi i
Goce Del~ev. Pritoa, toj i \or~e Petrov
Goce Del~ev
bile zadolèni da podgotvat nov ustav i

pravilnik. Spored noviot ustav na Orga-
nizacijata, dejnosta se pro{irila i vo
Odrinskiot kraj, koj s u{te ne bil oslo-
boden od Osmanliite, pa taka sega taa go
dobila i novoto ime Tajna makedonsko-
odrinska revolucionerna organizacija
(TMORO). Na Kongresot bil izbran nov
CK na Organizacijata so sedi{te vo Solun.
Za polesno rakovodewe so Organizacijata,
teritorijata bila podelena na nekolku
revolucionerni okruzi: Solunski, Bitol-
ski, Skopski, Serski, Strumi~ki i Odrin-
ski i okolii, kako pomali organizacioni
podra~ja vo okruzite. Zaradi podobra
koordinacija so makedonskata emigracija
vo Bugarija, vo Sofija bilo vostanoveno
Pere To{ev
Zadgrani~no pretstavni{tvo.
[to predviduval Ustavot na Organizacijata od 1896 godina?
89
TEMA 4
FORMIRAWE NA ÊTITE
Niz cela Makedonija od 1898 godina dejstvuvale formiranite okoliski

revolucionerni ~eti. Glavna uloga pri formiraweto na ~etite imal Goce
Del~ev. Toj bil inspektor na site ~eti na Organizacijata. Sekoja ~eta imala
svoj vojvoda i sekretar. êtite odigrale va`na uloga vo {ireweto na Orga-
nizacijata i nejzinite idei, a izveduvale i razni akcii za iznao|awe pari za
Organizacijata. Nivna glavna zada~a bila da go podgotvuvaat naselenieto za
vostanieto.
Na po~etokot ~etite li~no se samovooruùvale. Potoa, koga nivniot broj
postepeno se zgolemuval, se pristapilo kon samofinanasirawe po pat na do-
brovolni ~lenski prilozi, a i po pat na grabeì od bogati Turci. Sekako naj-
krupen takov grabe` bil izvr{en vo 1901 godina vo pirinskiot del na Make-
donija od strana na ~etata na Jane Sandanski. Stanuva zbor za grabnuvaweto na
amerikanskata protestantska misionerka mis Ston, za ~ij otkup Organizaci-
jata dobila 14 000 turski liri.
TMORO izdavala i pove}e svoi glasila, kako {to bile vesnicite ,,Na
oru`je, ,,Buntovnik, ,,Sloboda ili smrt i drugi.
Kakva bila organizacionata struktura na
~etite?
Jane Sandanski \or~e Petrov
Simbolite i zakletvata za priem

r na novi ~lenovi vo MRO
90
TEMA 4
VRHOVNIOT MAKEDONSKI KOMITET
I NEGOVATA DEJNOST
SOZDAVAWETO I DEJNOSTA NA VRHOVNIOT
MAKEDONSKI KOMITET
Dve godini po osnovaweto na Makedonskata

revolucionerna organizacija, vo mart 1895 godi-
na, bil formiran vo Sofija Makedonski komitet.
Komitetot bil sozdaden od makedonski emigranti
i pe~albari vo Bugarija, koi bile pod politi~ko
vlijanie na bugarskata buròazija i dvorot. Na
svojot Vtor kongres (dekemvri 1895) bil pre-
imenuvan vo Vrhoven makedonski komitet (VMK),
a za pretsedatel bil izbran bugarskiot general
Danail Nikolaev. Celta na bugarskiot dvor bila
preku VMK da go prezeme rakovodeweto na make-
donskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe i
da gi nametne svoite interesi i planovi za soed-
inuvawe na Makedonija kon Bugarija. VMK dejst-
vuval kako paralelno rakovodstvo, so postojano
General Danail Nikolaev izrazeni stremeì da ja razbie i da ja neutraliz-
ira samostojnosta na makedonskoto osloboditel-
no dvièwe.
U{te vedna{ po formiraweto VMK zapo~nal ~etni~ka aktivnost vo Make-
donija i Odrinsko. êtite bile ufrluvani vo isto~nite delovi na Makedonija
so zada~a da agitiraat protiv MRO i nejzinata ideologija i da predizvikuvaat
neredi, a so cel da ja zainteresiraat svetskata javnost da re{ava za makedon-
skoto pra{awe vo polza na bugarskata buròazija i dvorot. Taka istata godina
po formiraweto, VMK ja zasilil svojata ~etni~ka aktivnost i go predizvikal
takanare~enoto ,,Melni~ko vostanie vo 1895 godina. Toga{ okolu 600 lu|e,
pod komanda na oficeri od bugarskata armija, ja minale granicata i minale vo
Isto~na Makedonija. Potoa eden pomal odred od niv, izvr{il nenadeen napad
na Melnik i go osvoil. Otkoga ja zapalile po{tata i nekolku turski zgradi, po
nekolku~asovnoto prestojuvawe vo gradot se povlekle vo Bugarija.
So formiraweto na VMK, vo makedonskoto revolucionerno dvièwe nas-
tanale zabuni od dvojstvoto na dejstvuvaweto na terenot. Privrzanicite na
VMK, vo slu`ba na bugarskiot dvor se narekuvale vrhovisti, a privrzanicite
na Centralniot komitet na MRO - centralisti. Vovlekuvaj}i se i vo rakovod-
stvoto na Organizacijata, vrhovistite mu nanesuvale golemo zlo na makedon-
skiot narod. Tie raspolagale so oru`je i so vojvodi so oficersko obrazovanie,
i so dràvana poddr{ka i za{tita na Bugarija.
91
TEMA 4
GORNOXUMAJSKO VOSTANIE
Centralniot komitet na MRO, nayiraj}i ja

opasnosta od VMK, u{te od po~etokot se spro-
tivstavil na na negovoto postoewe i se zalagal
site revolucionerni sili da se obedinat pod
rakovodstvoto na MRO i Centralniot komitet.
So cel da se razjasnat izvesni nedorazbirawa
kako i da se izbegnat nepoèlni konflikti,
Solunskiot kongres na MRO vo 1898 godina
donesol re{enie da se formira Zadgrani~no
pretstavni{tvo.
Vo 1899 godina za pretsedatel na VMK bil
izbran Boris Sarafov, so vlijanie i poddr{ka
na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO.
Toga{ vo VMK se po~uvstvuvala izvesna pro-
mena vo politi~kata platforma i dejstvuvawe,
no i natamu bilo silno vlijanieto na bugar-
skiot dvor. Vo 1900 godina VMK bil preimenu-
van vo Vrhoven makedonsko-odrinski komitet
$ % (VMOK).
So ogled na toa {to Boris Sarafov se
pokaàl kako nedovolno poslu{en, a negovite
stavovi za posebnosta na makedonskiot narod i za nezavisnosta na makedon-
skoto dvièwe predizvikale nezadovolstvo
vo bugarskiot dvor, nabrzo toj bil smenet.
Naskoro rakovodeweto na VMOK go prezel
bugarskiot general Ivan Con~ev, so direk-
tiva do vrhovisti~kite ~eti da podgotvuvaat
vostani~ki akcii. Poradi toa do{lo do ras-
cep vo rakovodstvoto na VMOK, so dve od-
delni rakovodstva.
Vo dejstvuvaweto za razbivawe na samos-
tojnosta na makedonskoto nacinalnooslo-
boditelno dvièwe {to go primenuvale
vrhovistite do{lo i do isprovociranoto i
izbrzano Gornoxumajsko vostanie vo esenta
na 1902 godina. So toa bil nanesen oseten
udar na Organizacijata vo Pirinskiot del
na Makedonija. Vostanieto bilo krenato
bez znaewe i poddr{ka na rakovodstvoto na
TMORO. So nego vrhovistite smetale deka
}e go predizvikaat vnimanieto na evropskata ! "#
9
92
TEMA
T EMA
MA 4
javnost za nere{enoto makedonsko pra{awe i za primena na
reformite predvideni so Berlinskiot dogovor. Vo inter-
vencijata na osmanliskite sili bile zapaleni 15 sela, so
straoten teror i so uni{tuvawe na mreàta na TMORO vo
tie podra~ja. Po intervencija na golemite sili, na 31 janu-
ari 1903 godina bugarskata vlada ja zabranila dejnosta na
VMOK, no prodolìla nelegalnata dejnost na vrhovistite
me|u makedonskata emigracija vo Bugarija i na terenot vo
Makedonija.
Izbrzanite voeni sudiri go naru{ile ugledot na Or-
& ganizacijata i predizvikale pogolemi provali od koi taa
te{ko zazdravuvala. Poradi edno predavstvo, i samiot Cen-
tralen komitet bil obezglaven so apseweto na negovite ~lenovi: Pere To{ev,
Hristo Matov i d-r Hristo Tatar~ev. Tie sudiri pome|u TMORO i vrhovistite
u{te pove}e se zaostrile neposredno pred Ilindenskoto vostanie, koga tie se
infiltrirale i vo najtesnoto rakovodstvo.
Koe vostanie go isprovocirale vrhovistite?

Kakvi posledici imala TMORO od dejstvuvaweto na vrhovistite?
ILINDENSKOTO VOSTANIE
SOLUNSKIOT KONGRES NA TMORO
Po Gornoxumajskoto vostanie, nastanale

apsewa na nekolku ~lena na Centralniot
komitet na TMORO: Pere To{ev, d-r Hristo
Tatar~ev i Hristo Matov. Vo tie okolnosti,
~lenot na CK Ivan Haxinikolov, mislej}
i deka i samiot moè da bide uapsen, gi pre-
dal tajnite {ifri, adresi, kako i pe~atot na
Organizacijata na vrhovistot Ivan Garvanov.
Koristej}i ja takvata sostojba, vo svojstvo na
privremen pretsedatel na TMORO, toj svikal
kongres vo Solun od 2-4 januari 1903 godina. Na
Solunskiot kongres na Organizacijata prisus-
tvuvale vkupno 17 delegati. Pritoa, nekoi ~le-
novi i delegati ne bile nitu povikani.
Po dolgi raznoglasija, Kongresot donel
odluka za krevawe vostanie vo proletta 1903 Goce Del~ev
93
TEMA 4
godina. Poslednite podgotovki i opredelu-
vaweto na to~niot den na vostanieto trebalo
da se napravat na okru`nite kongresi.
Nasproti odlukata na Solunskiot kongres,
najistaknatite dejci na TMORO, Goce Del~ev,
Jane Sandanski i \or~e Petrov smetale deka
ne postojat povolni uslovi za op{to vosta-
nie. Tie predlagale da se zasilat dejstvata na
~etite, bez da se proglasuva vostanie. Nivnite
obidi za promena na odlukata za op{to vosta-
nie bile bezuspe{ni.
Dodeka traela raspravata za karakterot na
vostanieto, na 29 april 1903 godina vo Solun
izbile Solunskite atentati. Tie bile delo na
nakolkumina mladinci koi se narekle gemi-
xii. Tie imale za cel da go svrtat vnimanieto Ivan Garvanov
na Evropa za da se podobri polo`bata na make-
donskoto naselenie. Pritoa bil zapalen fran-
cuskiot brod ,,Gvadalkivir, Otomanskata banka, po{tata, plinarata, german-
skiot klub i drugi objekti vo Solun. Poradi toa turskite vlasti izvr{ile
èstoki represalii vrz nevinoto naselenie. Mnogumina bile ubieni, a u{te
pove}e zatvoreni.
Neposredno po atentatite, vo Solun se na{ol i Goce Del~ev poradi razgo-
vori so Dame Gruev za odlagawe na vostanieto. No Dame Gruev gi poddràl
re{enijata na Kongresot. Razo~aran od stavot na Dame Gruev, Goce Del~ev go
napu{til Solun i trgnal da organizira kongres na Serskiot revolucioneren
okrug. Nenajdeno, kaj s. Banica, na 4 maj 1903 godina, vo borba so turskata vojska
Goce Del~ev zaginal. Negovata smrt bolno odeknala niz cela Makedonija.
Objasni kako do{lo do odlukata za vostanie?
SMILEVSKIOT KONGRES
Najpovolni uslovi za pouspe{ni podgotovki za vostanie imalo vo Bitol-

skiot revolucioneren okrug. Za taa cel, od 2-7 maj 1903 godina vo s. Smilevo se
odràl kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug, poznat kako Smilev-
ski kongres. Vo prisustvo na 29 delegati, se diskutiralo okolu pra{aweto za i
protiv idnoto vostanie. Re{enieto za nedovolno podgotveno vostanie nai{lo
na otpor kaj delegatite Nikola Petrov - Rusinski, \or|i Sugarev, Petar Acev,
Nikola Karev i drugi istaknati revolucioneri. Sepak dominiral avtoritetot
na Dame Gruev pri {to mnozinstvoto delegati sepak se izjasnile za krevawe
vostanie vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Pri toa bil izbran Glaven
{tab od tri ~lena, na ~elo so Dame Gruev, koj trebalo da go opredeli denot na
9
94
TEMA
T EMA
MA 4
zapo~nuvaweto na vostanieto. Pokraj toa, bil donesen Vostani~ki disciplin-
ski ustav.
Kakvi re{enija donele delegatite na Smilevskiot kongres?
POÊTOKOT NA VOSTANIETO
Po Smilevskiot kongres, na
prostorot na Bitolskiot revo-
lucioneren okrug bile izvr{eni
opse`ni podgotovki za po~etok na
vostanieto. Na 26 juli 1903 godina,
na vrvot Pobedonosec, nad Smile-
vo, Glavniot {tab donel re{enie
vostanieto da zapo~ne na 2 avgust
- verskiot praznik Ilinden. Pred
toa Zadgrani~noto pretstavni{tvo
na TMORO ja izvestilo oficijalna
Sudeweto na Solunskite atentatori Evropa za pri~inite {to go nater-
ale makedonskiot narod da se krene
na vostanie.
Po~etokot na vostanieto bil objaven so palewe na vostani~ki ognovi, biewe
na kambanite, uni{tuvawe na telefonskite i telegrafskite linii i napadi
vrz naseleni mesta. Vostani~kiot centar se nao|al vo s. Smilevo vo koe bila
organizirana vostani~ka vlast. Vo negova blizina bilo oslobodeno Kru{evo.
Potoa vostanieto postignalo pogolem uspeh vo Kostursko i Lerinsko. Na 4
avgust 1903 godina 600 vostanici go oslobodile gradot Klisura i go drèle vo
svoi race s do 17 avgust. Vo sredinata na avgust, 700 vostanici od Kostursko i
Lerinsko go oslobodile grat~eto Neveska. Pokraj toa, bile oslobodeni pove-
}e kosturski, lerinski i prespanski sela, kade {to bila vospostavena narodna
vlast. Najèstoki borbi se vodele kaj seloto Ezerec pome|u 300 vostanici i
2000 turski asker.
Vostanicite postignale zna~itelen uspeh i vo ohridskiot revolucioneren
reon. Tamu najèstoki vostani~ki akcii se vodele vo Malesija, Gorna i Dolna
Debarca i drugi mesta. Vo Prespa, isto taka, se vodele èstoki borbi so tur-
skiot asker. Vostanicite postignale uspeh vo Demirhisarsko i vo Ki~evsko,
kade {to bile oslobodeni pove}e sela. Do èstoki borbi do{lo vo selata
Pribilci, Karabunica i Izvor, pa duri se napravil obid za osloboduvawe na
gradot Ki~evo.
Vostani~ki akcii so pomal intenzitet bile vodeni vo Skopskiot, Solun-
skiot, Serskiot i Odrinskiot okrug. Tuka pove}e stanuva zbor za diverzantski
akcii i za oddelni sudiri so askerot. Taka, na primer, so revolucionernite
95
TEMA 4
akcii vo Serskiot okrug, rakovodel Jane Sandan-
ski. Zna~i, borbi se vodele niz oddelni delovi na
Makedonija, a pod oru`je se nao|ale okolu 30 000
vostanici.
Vo vostanieto zele u~estvo i golem broj pri-
padnici na nacinalnostite od Makedonija, osobeno
Vlasite. Najvisok dostrel na Ilindenskoto vosta-
nie bila Kru{evskata republika, na ~elo so Niko-
la Karev.
So pomo{ na kartata vo u~ebnikot pokaì gi

gradovite i mestata {to gi oslobodile vostani-
cite za vreme na Ilindenskoto vostanie.
Dame Gruev
KRU[EVSKA REPUBLIKA
OSLOBODUVAWETO NA KRU[EVO
Najzna~aen uspeh vo Bitolskiot revolucioneren

okrug bil postignat vo Kru{evo. Tuka, na 2 avgust 1903
godina, [tabot na kru{evskite vostanici, na ~elo so
Nikola Karev, vo svojstvo na na~alnik na Gorskoto
na~alstvo, spored porano podgotven plan za napad, is-
pratil povik za po~etok na borbite.
Napadot na Kru{evo zapo~nal no}ta, vtori sprema
treti avgust. Okolu 750 vostanici go naso~ile napadot
kon glavnite objekti vo gradot kako {to bile: kasarna-
ta, op{tinata i po{tata. Po nekolku~asovna uspe{na
borba, na 3 avgust, vostanicite go oslobodile Kru{evo.
Nikola Karev
Vostanicite so razveano zname pominale niz gradot, a
naselenieto gi pre~ekalo so voodoo{evuvawe.
Kako bilo oslobodeno Kru{evo?
96
TEMA 4
KRU[EVSKATA REPUBLIKA
Po osloboduvaweto na Kru{evo vo nego bila vospostavena vostani~ka vlast,

poznata vo istoriografijata kako Kru{evska republika, na ~elo so pretse-
datelot Nikola Karev. [tabot na vostanicite, koj se stacioniral vo mesnosta
Gumewe, ja prezel voenata vlast vo gradot. Potoa se pristapilo i kon izbor
na drugi organi na vlasta. Za taa cel bilo svikano sobranie na najistaknatite
gra|ani, koi go so~inuvale Sovetot na Kru{evskata republika. Sovetot na re-
publikata bil sostaven od 60 lu|e, po 20 od sekoja nacionalnost: Makedonci,
Vlasi i Albanci. Od redovite, pak, na Sovetot bila izbrana Privremena vlada
na ~elo so Vangel Dinu, koja broela 6 ~lena, isto taka sostavena od site nacio-
nalnosti. Sekoj ~len na rakovodel so po eden sektor: sudstvo, finansii, bez-
bednost, rekvizicija, ishrana na naselenieto i zdravstveno-sanitarna slu`ba.
Za podobro funkcionirawe i odrùvawe na narodnata vlast, bile preze-
meni akcii za vooruùvawe na naselenieto i utvrduvawe na gradot so dlaboki
rovovi, za otvorawe na rabotilnici za popravawe i izrabotka na oru`je, mu-
nicija i drugo. Vo bliskoto selo Selce bile izraboteni poznatite cre{ovi
top~iwa. Bila otvorena specijalna bolnica za lekuvawe na bolnite i rane-
tite, a bile podgotveni i furni za pe~ewe leb i drugi proizvodi. Glaven or-
ganizator i inspirator na ovie aktivnosti bil pretsedatelot na Kru{evskata
republika, Nikola Karev.
Kako bila organizirana vlasta vo Kru{evskata republika?

Istraì i osoznaj! Kade se nao|a originalniot primerok na cre{ovoto
top~e?
Kru{evskoto cre{ovo top~e
97
TEMA 4
KRU[EVSKIOT MANIFEST
Za vreme na desetdnevnata Kru{evska repub-

lika, vostanicite ispratile povik do naseleni-
eto vo okolnite muslimanski sela vo vid na mani-
fest, vo koj se izneseni celite i opredelbite na
vostanieto, nivnite demokratski stremeì za
bratska sloga i edinstvo protiv zaedni~kite ne-
prijateli i ugnetuva~i. Kru{evskiot manifest,
napi{an na makedonski jazik, imal za cel da go
ubedi muslimanskoto naselenie deka vostanieto
ne bilo krenato protiv niv, tuku protiv èstoka-
ta eksploatacija i nepodnoslivata osmanliska
tiranija, a so cel dobivawe ~ove~ki pravdini.
Pitu Guli
Kakvi poraki sodrì Kru{evskiot manifest?
ZADU[UVAWE I POSLEDICI OD VOSTANIETO
So cel da go zadu{at vostanieto, turskite vlasti angaìrale okolu 200 000

turski vojnici pe{adija, kowanica i ba{ibozuk. Samo vo Kru{evo bila upa-
tena vojska od 20 000 vojnici na ~elo so Bahtijar-pa{a, protiv 1 200 vostani-
ci.
Prvite sudiri vo tekot na osmanliskata ofanziva vo Makedonija bile
izvedeni kaj Smilevo. Tamu i vo seloto \avato se vodele èstoki borbi s do
uni{tuvaweto na vostani~kite upori{ta.
Po nekolkudnevni èstoki borbi i po zazemaweto na Smilevo, golema os-
manliska vojska, {to doa|ala od Prilep, Ki~evo i Bitola, go stegala obra~ot
okolu Kru{evo. Na 12 avgust 1903 godina. Na povikot od Bahtijar-pa{a vosta-
nicite da se predadat, se pojavile vnatre{ni nesoglasuvawa. Sepak, na kra-
jot, eden del od vostanicite re{ile da go branat gradot. Se razvile èstoki
deset~asovni borbi na Me~kin Kamen, kade {to malubrojnite vostanici, na
~elo so vojvodata Pitu Guli, na krajot herojski zaginale. Potoa Kru{evo bilo
bombardirano, ograbeno i zapaleno, a del od naselenieto izbegalo.
Vo tekot na avgust i septemvri 1903 godina se vodele èstoki borbi pome|u
vostanicite i turskiot asker i ba{ibozuk vo Lerinsko, Prespansko, Ohrid-
sko, Ki~evsko, Prilepsko i drugi mesta. Na krajot, vostanieto èstoko bilo
zadu{eno. Pritoa bile zapaleni dosta sela, ku}i, u~ili{ta, crkvi i sli~no.
Poradi seto toa, na 2 oktomvri 1903 godina, Glavniot vostani~ki {tab na-
redil borbite da prestanat, a oru`jeto i municijata da se zasolnat i skladiraat
za novi idni voeni dejstvija.
Kako bilo zadu{eno Ilindenskoto vostanie?
98
TEMA
T EMA
MA 4
ZNAÊWETO I ODGLASOT NA ILINDENSKOTO VOSTANIE
I pokraj neuspehot da se izvojuva sakanata sloboda, Ilindenskoto vostanie

pretstavuva mo{ne zna~aen istoriski period od makedonskoto nacinalnooslo-
boditelno dvièwe, preminuvaj}i vo svetla revolucionerna tradicija vo
svesta na porobeniot makedonski narod. Generacii novi makedonski revolu-
cioneri se napojuvale od ilindenskite tradicii. Za ovoj period na makedon-
skoto nacionalnoosloboditelnoto dvièwe ispeani se golem broj makedonski
narodni pesni, koi so~inuvaat poseben t.n. ilindenski ciklus makedonski bor-
beni pesni.
Kako takvo, Ilindenskoto vostanie imalo {irok odglas kaj svetskata
progresivna javnost, a osobeno makedonskite iselenici. Podvizite, samopre-
gornosta, stradawata i herojskata borba na makedonskiot narod, predizvikale
simpatii i so~uvstvo kaj progresivnata javnost. Toa sekako povtorno go aktu-
eliziralo nere{enoto makedonsko pra{awe.
Kakov bil odglasot na Ilindenskoto vostanie vo svetot?

Zada~a: Posetete go Kru{evo i odrìte istoriski ~as posveten na Ilin-
denskoto vostanie i Kru{evskata republika.
Izgoreno Kru{evo
99
TEMA 4
POLO@BATA VO MAKEDONIJA
PO VOSTANIETO
REFORMITE VO MAKEDONIJA
Te{kata polo`ba na makedonskoto naselenie po Ilindenskoto vostanie

gi nateralo golemite sili da iniciraat reformi vo Makedonija. Pritoa naj-
golem interes za reformi projavile Avstro-Ungarija i Rusija, koi se obidele
da ja iskoristat novonastanata sostojba za ostvaruvawe na svoite interesi vo
Makedonija. Taka do{lo do sredba me|u imperatorot na Avstro-Ungarija Franc
Jozef i carot na Rusija Nikola II vo oktomvri 1903 godina vo maloto {taersko
mesto Mirc{teg. Pritoa bile dogovoreni reformi vo Makedonija vo admin-
istracijata, àndarmerijata, sudstvoto, finansiite i dr., so razvivawe na iz-
vesna mesna samouprava, a pod kontrola na stranski pretstavnici (avstriski,
ruski, francuski, angliski i italijanski). Po izvesno odlagawe od turskata
strana, pod pritisok na evropskite sili, turskata vlada gi prifatila refor-
mite vo Makedonija. No tie ograni~eni reformi ne moèle da gi zadovolat
interesite na makedonskiot narod.
Po vostanieto bila formirana i me{ovita komisija od hristijanski i mus-
limanski pretstavnici za ispituvawe na voenite zlostorstva. Pritoa, itali-
janskiot general De Xorxis bil postaven za komandant na àndarmerijata, a
teritorijata na Makedonija bila podelena na pet sektori na ~elo so stranski
oficeri.
Mirc{tegskite reformi ne bile vo celost sprovedeni. Me|utoa, tie
sepak imale izvesno zna~ewe za Makedonija, za{to bila za~uvana nejzinata ce-
lost, povtorno bilo aktuelizirano makedonskoto nere{eno pra{awe i bila
afirmirana nejzinata borba za sloboda.
Natamo{ni ~ekori za novi reformi vo Makedonija od osobeno zna~ewe bile
napraveni vo juni 1908 godina na sredbata me|u angliskiot i ruskiot vladetel
vo Reval. Na taa sredba tie predviduvale avtonomija na Makedonija. Me|utoa,
izbuvnuvaweto na Mladoturskata revolucija go spre~ilo nivnoto sprovedu-
vawe vo delo.
Kakvi reformi bile sprovedeni od strana na evropskite dràvi vo Make-

donija po Ilindenskoto vostanie?
VOORU@ENITE PROPAGANDI NA BALKANSKITE DR@AVI

Nastanite po Ilindenskoto vostanie gi iskoristile sosednite balkanski
dràvi Bugarija, Grcija i Srbija za zasiluvawe na svoite propagandi, sega i so
ufrluvawe na svoi propagandisti~ki vooruèni ~eti vo Makedonija. Najmnogu
tu|i propagandisti~ki vooruèni ~eti vo Makedonija krstosuvale vo tekot na
1904 i 1905 godina.
100
10
00
TEMA
T EMA
MA 4
Bugarskata vooruèna propaganda bila organizirana, glavno, preku
vrhovisti~kite ~eti so neposredna pomo{ na bugarskata vlada. Taka, dobro
vooruèni ~eti, rakovodeni i od bugarski oficeri, me|u koi najmonogu se
istaknal general Ivan Con~ev, ~esto navleguvale vo Makedonija. Tie, glav-
no, bile naso~eni protiv ~lenovite na TMORO i protiv mirnoto makedonsko
naselenie, poradi {to vooruènite sili na TMORO vodele ~esti borbi so niv.
Vo toj otpor posebno se istaknal Jane Sandaski, koj dejstvuval vo Serskiot
revolucioneren okrug.
Gr~kite vooruèni ~eti poznati se vo ovoj period kako ~eti na andarti,
specijalno obu~uvani na ostrovot Krit. Celta na andartite bila odbrana na
grcizmot vo Makedonija i vra}aweto na naselenieto vo redovite na Cari-
gradskata patrijar{ija. Nivnata aktivnost bila prifatena i od oficijalnata
gr~ka vlada, koja i materijalno gi izdrùvala. Gr~kata vooruèna propaganda
vo Makedonija bila pomagana od strana na visokite sve{teni lica, bankarite i
trgovcite. Samo vo proletta 1905 godina gr~ko-turskata granica vo Makedoni-
ja ja minale 2 000 andarti. Na terenot vo Makedonija tie vr{ele teroristi~ki
akcii, osbeno vrz naselenieto {to ja napu{tilo Patrijar{ijata.
Prvata srpska vooruèna propaganda zapo~nala vo 1904 godina, a ja pred-
vodel Grigor Sokolovi} od s. Nebregovo, Prilepsko. Srpskite vooruèni
~eti, voglavno, se dvièle vo Kumanovsko, Skopsko, Polog, Azot, Pore~ieto i
na drugi mesta.
Nadvore{nite vooruèni propagandi vo Makedonija bile naso~eni protiv
interesite na makedonskiot narod. Tie go razedinile edinstvoto na makedon-
skiot narod. Taka, Makedonija stanala arena na me|usebni krvavi presmetki i
na bratoubistvena borba, koja za podolgo vreme ostavila te{ki posledici vo
zemjata.
Kakvi celi imale vooruènite propagandi vo Makedonija?
POLO@BATA NA MAKEDONSKATA
Zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie os-

tavilo te{ki posledici za TMORO. Vo redovite
na oslabenata Organizacija bile vodeni ostri dis-
kusii okolu toa koi bile pri~inite za neuspehot
na vostanieto. Na edna strana bile pretstavnic-
ite na levoto krilo na TMORO, na ~elo so \or~e
Petrov, Jane Sandanski, Pere To{ev, Dimo Haxi-
Dimov, Hristo Uzunov i drugi vidni makedonski
revolucioneri, koi smetale deka vostanieto bilo
prebrzano. Tie se zalagale za dolgotrajna nacio-
Pere To{ev nalnoosloboditelna borba so sopstveni sili.
1011
10
TEMA 4
Pretstavnicite na desnoto krilo na
TMORO, predvodeno od Hristo Matov, bilo
pod silno vlijanie na vrhovisti~kata poli-
tika za pomo{ od nadvor, pred se od Bugarija.
Kakva bila sostojbata na TMORO po Ilin-

denskoto vostanie?
RILSKIOT KONGRES
Po serijata odràni okru`ni kon-

gresi, vo oktomvri mesec 1905 godina vo Ril-
skiot manastir bil svikan op{t kongres na
TMORO. Na nego u~estvuvale 21 delegat od
{est revolucionerni okruzi.
Na kongresot bila izvr{ena anal-
iza na ilindenskite nastani, bil izbran
nov Centralen komitet, novo zadgrani~no \or|i Sugarev
pretstavni{tvo i redaktor na organot na
TMORO ,,Revolucioneren list. Osven toa,
TMORO bila preimenuvana vo Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucioner-
na organizacija (VMORO), a bile usvoeni i nov pravilnik i nov ustav.
Na Rilskiot kingres dolgo vreme se diskutiralo za mnogu zna~ajni
pra{awa vo vrska so polo`bata, slabostite i idnoto ureduvawe na Organizaci-
jata. Silen pe~at vo rabotata na kongresot dal Jane Sandanski, koj se zalagal za
za samostojnost na makedonskoto nacinalnoosloboditelno dvièwe, a protiv
stranskite propagandi.
Me|utoa, naskoro po Kongresot, desno-
to krilo celosno se stavilo vo slu`ba na
velikobugarskite interesi, i celosno se
oddelilo od levoto krilo. Do{lo i do ot-
voreni borbi i predavstva. Kako rezultat
na toa, `rtvi na predavstvata na tu|ite
propagandi bile niza istaknati dejci na
VMORO, me|u koi i Nikola Karev, Hris-
to Uzunov, \or|i Sugarev i drugi.
Koi se najzna~ajnite re{enija na Rilski-

ot kongres?
Istraì i osoznaj! Kako bil ubien Niko-
la Karev?
Rilskiot manastir
102
10
02
TEMA
T EMA
MA 4
MAKEDONIJA VO VREME NA
MLADOTURSKOTO VLADEEWE
MLADOTURSKOTO DVI@EWE
Kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek Turcija bila zafatena so golema

ekonomska i politi~ka kriza. S poglasni bile barawata za modernizacija,
ukinuvaweto na apsolutizmot i voveduvaweto ustavnost i parlamentarizam.
Nositelite na ovie barawa bile turskata buròazija, mnogubrojnite intelek-
tualci {koluvani vo evropskite zemji i mladoto oficerstvo, koi formirale
pove}e revolucionerni grupi i tajni komiteti.
Privrzanicite za reformi, modernizacija, ustavnost i parlamentarizam
(parlamentarno ureduvawe) vo Turcija bile nare~eni mladoturci, a nivnoto
revolucionerno dvièwe - mladotursko dvièwe. Privrzanicite na stariot
apsolutisti~ki sistem se narekle staroturci. Vo 1891 godina vo @eneva, mla-
doturcite osnovale Otomanski komitet za obedinenie i napredok, koj trebalo
da gi koordinira aktivnostite na raznite revolucionerni grupi i komiteti.
Mladoturskoto dvièwe poseben zamav zelo vo Makedonija, a vo 1905 godi-
na vo Solun bilo premesteno i sedi{teto na mladoturskoto dvièwe. Pritoa
do{lo i do pobliski kontakti so levoto krilo na TMORO, nao|aj}i zaedni~ki
interes vo borbata za reformi i ustavnost vo zemjata.
Kakva bila celta na mladoturskoto dvièwe?
UÊSTVOTO NA MAKEDONCITE VO
MLADOTURSKATA REVOLUCIJA
Mladoturskata revolucija zapo~nala vo
Makedonija so odmetnuvaweto na komandantot
na turskiot garnizon vo Resen Nijazi-beg, i ne-
govata edinica, na 3 juli 1908 godina. Nabrzo
site garnizoni od Makedonija zastanale na ne-
gova strana i toj uspeal da go pro{iri svojot
bunt na cela Makedonija. Na 22 juli pobunetite
mladoturci vlegle vo Bitola i gi oslobodile
politi~kite zatvorenici Makedonci i Alban-
ci, so {to na delo gi pokaàle svite demokrats-
ki opredelbi.
Sultanot Abdul Hamid II, nemoèj}i da
ja zadu{i revolucijata, na 24 juli go obnovil
ustavot od 1876 godina, so {to zapo~nal peri-
odot na mladoturskoto vladeewe vo Turcija. Toa
bila prvata buròasko-demokratska revolucija Sultanot Abdul Hamid I I
1033
10
TEMA 4
vo Turcija, poznata kako Huriet (sloboda).
Mladoturskata revolucija bila prifatena so simpatii
od strana na makedonskiot narod. Rakovodstvoto na Make-
donskata revolucionerna organizacija sakalo da go ispol-
zuva ovoj povolen moment, nadevaj}i se deka vo novonas-
tanatata situacija makedonskiot narod }e dobie sloboda.
Zatoa, Jane Sandanski, eden od voda~ite na levoto krilo
na VMORO, go prifatil povikot na mladoturcite za le-
galna sorabotka so novata vlast. Legaliziranite ~eti so
voodoo{evuvawe bile pre~ekani vo makedonskite grado-
vi. Pritoa Jane Sandanski vo Solun odràl govor pred na-
Nijazi-beg sobraniot narod, a naredniot den izdal Manifest do site
nacionalnosti, so pokana za edinstvo vo vospostavuvaweto
na novata demokratska vlast.
Desnoto krilo na VMORO kon Mladoturskata revolucija gledalo so
nedoverba, odnesuvaj}i se saboterski kon revolucionernite promeni.
Kakov bil odnosot na Makedoncite kon Mladoturskata revolucija?
SOZDAVAWE NA MAKEDONSKI
POLITI^KI PARTII I ORGANIZACII
Za vreme na ustavnite slobodi vo Turci-

ja, pokraj legaliziraweto na revolucioner-
nite ~eti, se pojavile pove}e politi~ki
partii i organizacii.
Za makedonskiot narod od osobeno
zna~ewe bilo osnovaweto na Narodnata fed-
erativna partija vo Solun vo avgust 1909 go-
dina. Taa proizleguvala od levoto krilo na
VMORO. Na ~elo na ovaa legalna gra|anska
politi~ka partija vo Makedonija se nao|al
makedonskiot revolucioner, op{testvenik
i publicist Dimitar Vlahov. Vo Central-
noto biro na ovaa partija bile: Jane San-
danski, Dimo Haxi-Dimov, Dimitar Vlahov,
Anastas Mitrev, Ferid Bajram i drugi.
Vo svojata programa Partijata se zalagala
za dobivawe oblasna politi~ka avtonomija
na Makedonija vo ramkite na Turcija, agrar-
na i dano~na reforma, rabotni~ko zakono-
davstvo, voveduvawe na maj~iniot jazik vo
Dimitar Vlahov
u~ili{tata i mnogu drugi progresivni ba-
104
10
04
TEMA
T EMA
MA 4
rawa.
Mladoturskiot reìm i ustavnite slobodi go
ovozmoìle i pojavuvaweto na prvite sindikalni or-
ganizacii i prvite socijal-demokratski organizacii
vo Makedonija.
Koi bile programskite barawa na Narodnata fed-

erativna partija?
PROMENA NA POLITIKATA NA MLADOTUR-

SKIOT RE@IM
Gubeweto na del od teritoriite na Turcija za

vreme na mladoturskiot reìm, gi pottiknal reak-
Jane Sandanski
cionernite sili vo april 1909 godina da izvr{at
kontrarevolucija, da go ukinat ustavot i povtorno da
se vospostavi apsolutisti~ki reìm. Mladoturskite sili brzo reagirale i za
kratko vreme ja zadu{ile kontrarevolucijata. Vo zadu{uvaweto na kontrarev-
olucijata aktivno se vklu~il i makedonskiot narod. Okolu 1200 makedonski
dobrovolci, predvodeni od Jane Sandanski, Hristo êrnopeev i Jane Sandan-
ski u~estvuvale borbite vo Carigrad, za da ja spasat revolucijata od propast.
Pritoa, Sultanot Abdul Hamid II bil zamenet so nov sultan, brat mu Mehmed
V.
Otkako se zacvrstile na vlasta, mladoturcite oddedna{ go smenile kursot
na svojata dotoga{ progresivna politikika, a ja prifatile politikata na
porane{niot apsolutisti~ki reìm: progonuvawe i zatvorawe na naseleni-
eto. Taka do{lo do brutalna akcija na razoruùvawe vo Makedonija. Ne samo
{to ne bila sprovedena agrarna reforma, tuku vo avgust 1910 godina mladotur-
cite ja zabranile dejnosta na politi~kite legalni partii i organizacii. Na
terorot i zlostorstvata na novite vlasti èstoko reagirale makedonskite
pratenici vo turskiot Parlament, posebno Dimitar Vlahov, no sostojbata bit-
no ne se promenila.
Promenata na kursot na mladoturcite predizvikal silen bran na nezado-
volstvo vo Makedonija. Toa se sogleduva preku mnogubrojnite mitinzi, ispra}
awe na peticii, pojava na povtorna nelegalna dejnost na makedonskite ~eti i
nivno odmetnuvawe vo planina i sli~no. Na iznevereniot makedonski narod
ne mu ostanuvalo ni{to drugo, osven povtorno da se organizira za vooruèna
borba so sopstveni sili.
Zo{to do{lo do prekinuvawe na sorabotkata me|u mladoturcite i make-

donskiot narod?
1055
10
TEMA 4
1066
10
TEMA 5
TEMA 5.
MAKEDONIJA OD BALKANSKITE VOJNI
DO NEZAVISNOSTA
1077
10
TEMA 5
MAKEDONIJA VO BALKANSKITE VOJNI
BALKANSKIOT SOJUZ
Po Mladoturskata revolu-
cija, buròaziite na sosednite bal-
kanski dràvi Srbija, Bugarija,
Grcija i Crna gora, bile osobeno
zainteresirani da gi osvojat ter-
itoriite na Balkanskiot Polu-
ostrov, {to s u{te se nao|ale pod
osmanliska vlast. Stanuva zbor
za turskite provincii i oblas-
tite: Makedonija, Albanija, Epir,
Trakija, Sanxak i Kosovo. Vo tie
svoi planovi ovie dràvi ja imale
celosnata poddr{ka na Rusija, koja
bila zainteresirana da go zacvrsti
svoeto vlijanie na Balkanot. Toa
bile osnovnite pri~ini vo 1912 go-
dina da se sozdade ~etvorniot Bal-
kanski sojuz.
Najgolem interes na trite
balkanski dràvi: Srbija, Bugarija
i Grcija bil osvojuvawe na Make-
donija. Takvata nivna osvojuva~ka
cel najdobro se sogleduva preku
Balkanskiot Poluostrov
tajnoto dopolnuvawe na dogovorot pred Balkanskite vojni
me|u Srbija i Bugarija, vo koe de-
cidno se predviduvala podelba na
Makedonija, dokolku se uverat deka ne e mo`no organizirawe na avtonomna
oblast na taa oblast.
Koi bile pri~inite za sozdavawe na Balkanskiot sojuz?
1088
10
TEMA 5
PRVATA BALKANSKA VOJNA I
LONDONSKIOT MIROVEN DOGOVOR
Otkako bile izvr{eni site voeni podgotovki, so napadot na Crna Gora

vrz turskite sili na 9 oktomvri 1912 godina, zapo~nala Prvata balkanska voj-
na, a naskoro potoa voeni akcii prezele i ostanatite sojuznici.
So samiot po~etok na vojnata Turcija pretrpela te{ki porazi. Srpskata
vojska izvojuvala zna~ajni pobedi vo bitkite kaj Kumanovo i Bitola, a preku
Albanija izbila i na Jadransko More. Pritoa isto~na Makedonija bila zaze-
mena od Bugarija, a egejskiot del na Makedonija od Grcija.
Bidej}i bila porazena na site frontovi, Turcija bila prinudena da po-
bara primirje, a naskoro, na 30 maj 1913 godina zapo~nala Londonskata mirovna
konferencija.
Spored Londonskiot miroven dogovor, Turcija gi izgubila site svoi
vladeewa na Balkanot, osven Carigrad i Odrin so nivnata okolina, bila soz-
dadena avtonomna dràva Albanija, a Makedonija bila podelena me|u Srbi-
ja, Bugarija i Grcija. Zna~i, iako Makedonija se oslobodila od Osmanliite,
so zabeleìtelno u~estvo i na svoi dobrovolci, taa, sepak, so Londonskiot
miroven dogovor vsu{nost bila okupirana od balkanskite sojuznici.
Balkanskiot Poluostrov po Balkanskite vojna
Koi bile re{enijata na Londonskiot miroven dogovor vo odnos na Makedoni-

ja?
1099
10
TEMA 5
UÊSTVOTO NA MAKEDONCITE VO VOJNATA
Vo Prvata balkanska vojna dosta bilo zabeleìtelno u~estvoto na makedon-

skite dobrovolci. Makedoncite se nadevale deka }e pridonesat za sozdavawe-
to na avtonomna Makedonija, no postepeno se uverile vo izneveruvaweto na
nivnite nadeì od strana na zavojuva~kite balkanski dràvi.
Najmnogu makedonski dobrovolci bile regrutirani vo bugarskata armi-
ja. Taka, vo borbite protiv Turcite na Trakiskiot front u~estvuvale 14 000
Makedonci organizirani vo Makedonsko-odrinsko opol~enie. Od spomenative
dobrovolci, sostaveni od 12 brigadi, 10 bile ~isto makedonski.
Razmislete! Zo{to bugarskata voena komanda gi ispra}ala Makedoncite na
Trakiskiot a ne na Makedonskiot front?
I srpskata voena komanda sozdala makedonski dobrovole~ki ~eti. Tie bile or-
ganizirani vo tn. Narodna odbrana. Vo nea, od 400 ~etnici, vo po~etokot 300 bile
Makedonci. Vo borbite na srpskata vojska vo Kumanovsko-krivopalane~kiot
kraj bile vooruèni okolu 700 selani od s. i okolnite mesta. Podocna vo tn.
Dobrovole~ki polk pri srpskata armija bile regrutirani oklu 2 400 Makedon-
ci. I vo gr~kite andartski ~eti imalo regrutirano makedonski dobrovolci.
Zo{to Makedoncite u~estvuvale vo Prvata balkanska vojna?
Mirovna konferencija vo Bukure{t 1913
1100
11
TEMA 5
Vo vojnata u~estvuval i samostojniot odred na Jane Sandanski od 500 bor-
ci. Tie od Turcite najprvin go osvoile gradot Melnik, a potoa stasale s do
Solun. Po zazemaweto na ovoj grad od strana na gr~ko-bugarskite vojski, Jane
Sandanski na edna proslava vo gradot odràl govor za slobodata i za idnata
avtonomija na Makedonija. Me|utoa, pritoa brutalno bil napadnat od grupa
bugarski oficeri.
VTORATA BALKANSKA VOJNA I

BUKURE[KIOT MIROVEN DOGOVOR
Po zavr{uvaweto na Prvata balkanska vojna, me|u sojuznicite do{lo do

naglo razedinuvawe. Za razdorot me|u sojuznicite pri~ina bila komu da mu
pripadne Makedonija. Povikuvaj}i se na dogovorite od Balkanskiot sojuz, Bu-
garija ja barala cela Makedonija. Bidej}i novite vooruèni sudiri bile na
povidok, Srbija i Grcija sklu~ile spogodba protiv Bugarija. Na 29 juni 1913
godina Bugarija nenadejno gi napadnala Srbija i Crna Gora. Taka zapo~nala
Vtorata balkanska vojna.
Najgolemata bitka me|u srpskata i bugarskata vojska se odigrala na re-
kata Bregalnica. Vo bitkata na srpskata strana u~estvuvala i edna crnogorska
divizija. Pritoa zaginale ili bile raneti okolu 16 000 srpski i crnogorski
vojnici i okolu 25 000 bugarski. Bregalni~kata bitka bila re{ava~ka bitka vo
Vtorata balkanska vojana. Vo tekot na vojnata, poradi spornite teritorijalni
pra{awa, Bugarija od sever bila napadnata i od Romanija, a od jug od Turcija,
poradi {to naskoro pobarala itno primirje.
Mirot me|u porazenata Bugarija i pobedni~kite dràvi Srbija, Crna Gora,
Grcija i Romanija i Turcija bil sklu~en na 10 avgust 1913 godina vo Bukure{t.
Tuka, vsu{nost, bila sankcionirana trojnata podelba na Makedonija, odnosno
taa u{te edna{: bila raspar~ena. Taka, pogolem del od teritorijata na Make-
donija {to so Londonskiot mir bila dadena na Bugarija, so Bukure{kiot mir
bila priklu~ena kon Srbija i Grcija. So toa vardarskiot del na Makedonija
i pripadnal na Srbija, egejskiot del na Makedonija na Grcija, a pirinskiot
del na Makedonija na Bugarija. Eden del od jugozapadna Makedonija vlegol vo
sostavot na Albanija.
So Bukure{kiot miroven dogovor bila izvr{ena ve{ta~ka podelba na
Makedonija, koja gi prekinala ekonomskite vrski i kulturno-nacionalnite
kontakti na podeleniot makedonski narod.
Koi bile re{enijata na Bukure{kiot miroven dogovor za Makedonija?
1111
11
TEMA 5
PROTESTITE PROTIV PODELBATA NA MAKEDONIJA
Podelbata na Makedonija predizvikala golem otpor na Makedoncite {irum

svetot, posebno me|u makedonkata emigracija vo [vajcarija i Rusija i me|u
makedonskoto iseleni{tvo vo prekuokeanskite zemji, SAD, Kanada i Argen-
tina.
Osobena dejnost za za~uvuvaweto na celosta na Makedonija projavila Make-
donskata kolonija vo Petrograd, Rusija, na ~elo so Dimitrija ûpovski.
Po zavr{uvaweto na Prvata balkanska vojna toj do{ol vo Makedonija i se
angaìral za sozdavawe na slobodna
makedonska dràva vo nejzinite et-
nografski i geografski granici,
poradi {to i bil proteran. Svojata
dejnost ja prodolìl i vo Rusija, os-
obeno preku glasiloto Makedonski
glas.
Na 14 mart 1913 godina, Make-
donskata kolonija vo Petrograd is-
pratila memorandum do Mirovnata
konferencija vo London so barawe
za samostojnost na Makedonija, kako
edinstvena, nedeliva i nezavisna
balkanska dr`va. Me|utoa, na ova
barawe, kako i na mnogute sli~ni
barawa, potpisnicite na mirovnite
dogovori i golemite evropski sili
se oglu{ile ne vodej}i smetka za in-
teresite na makedonskiot narod, koj
ne bil pretstaven nitu na London-
skata, nitu na Bukure{kata mirovna
Dimitrija ûpovski
konferencija.
1122
11
TEMA 5
MAKEDONIJA VO PRVATA SVETSKA VOJNA
UÊSTVOTO NA MAKEDONCITE VO PRVATA SVETSKA VOJNA
Kako rezultat na osvojuva~kiot karakter Balkanskite vojni, Makedoni-

ja bila razdelena pome|u Grcija, Srbija i Bugarija, a eden mal del vlegol vo
sostav na Albanija.
So zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna, Makedoncite bile prinudno mo-
bilizirani vo vojskite na zavojuvanite balkanski dràvi i prinudeni da se
borat za tu|i interesi,
Vo tekot na 1914 i vo po~etokot na vojnata so Bugarija vo oktomvri 1915 godi-
na, srpskite vlasti izvr{ile mobilizacija vo vardarskiot del na Makedonija
na okolu 53 000 Makedonci koi bile upateni na prvite borbeni linii, na fron-
tovite. Taka, prisilno mobiliziranite Makedonci protiv svojata voqa bile
angaìrani da se borat vo site pozna~ajni bitki {to gi vodela srpskata vojska
vo 1914 i 1915 godina, kako {to bila Cerskata i Kolubarskata bitka, bitkata
za odbrana na Belgrad i dr. Nezadovolstvoto i otporot na makedonskite ob-
vrznici se manifestiral na razni na~ini, me|u koi najpoznat e onoj vo Krague-
vac, koga tie odbile da dadat zakletva za vernost na srpskiot kral. Mnogu od
niv begale, dezertirale vo redovite na vojskite na Centralnite sili.
Sogleduvaj}i ja novonastanatata polo`ba na Makedonija, del od ~leno-
vite na Makedonskata revolucionerna organizacija, projavile otpor kon bal-
kanskite velikodràvni pretenzii. Tie se zalagale za nezavisna Makedoni-
ja vo nejzinite geografski i etnografski granici. Za da se sopre bugarskata
ekspanzionisti~ka politika kon Makedonija, bil planiran i atentat vrz bu-
garskiot car Ferdinand Kobur{ki, po {to bil ubien Jane Sandanski (22 april
1915).
Po vleguvaweto na Bugarija vo Prvata svetska vojna na stranata na Central-
Makedonskiot (Solunski) front 1916-1918
1133
11
TEMA 5
nite sili, od pirinskiot del na Makedonija i makedonskata emigracija vo Bu-
garija bile mobilizirani okolu 33 000 Makedonci. Od niv bugarskata Vrhovna
komanda ja formirala 11-ta Makedonska divizija. Golem broj Makedonci bile
vklu~eni i vo diverzantskite ~eti, pod rakovodstvoto na Todor Aleksandrov.
Sli~na sudbina doìvuvale i Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija,
kade {to bile mobilizirani okolu 20 000 Makedonci vo gr~kata armija.
Za ~ii interesi Makedoncite vojuvale vo Prvata svetska vojna?
POLO@BATA VO MAKEDONIJA POD OKUPACIJATA I

OTPOROT PROTIV OKUPATOROT
Esenta 1915 godina, za nepolni

dva meseca, bugarskite vojski ja za-
vladeale teritorijata na Make-
donija, {to dotoga{ bila pod vlasta
na Srbija. Taka, kon krajot na 1915
i po~etokot na 1916 godina, Make-
donija so linijata na Makedonskiot
(Solunskiot) front bila podelena
na dve okupacioni zoni, vo koi bile
skoncentrirani golemi voeni sili
na Centralnite sili i Antantata.
I ednite i drugite okupatori vo
Makedonija vr{ele rekvizicija i
ograbuvawe na nacionalnoto bogat-
stvo, sproveduvale masovna prinudna
rabota, vr{ele nasilna regrutacija
na Makedoncite vo nivnite vojski,
ispra}aj}i gi da se borat protiv
svoite bra}a od drugata strana na
frontot.
Kako reakcija na ova, kaj makdonski- Bugarskite okupatorski sili
ot narod i ostanatite nacionalnosti vo Skopje 1915 godina
vo Makedonija se javile najrazli~ni
formi na pasiven i aktiven otpor.
Edna od najrasprostranetite formi na otpor na makedonskite selani bilo
sokrivaweto na ìtoto i ìvata stoka, koi podleèle na nasilna rekvizicija.
Pokraj toa, dosta bilo rasprostraneto i odbegnuvaweto na prinudnata rabota
za izgradba na voeni objekti, èleznici, pati{ta i drugo, {to osobeno bilo
1144
11
TEMA 5
primenuvano vo delot na Makedonija pod bugarska okupacija. Mnogu ~esta bila
i pojavata na dezertirawe od voenite edinici na mobiliziranite vojnici od
Makedonija, od koi se sozdaval eden vid na ,,zelen kadar.
Kako okupatorite se odnesuvale kon makedonskoto naselenie?

Koi formi na otpor bile organizirani protiv okupatorite?
POSLEDICI OD VOJNATA ZA MAKEDONIJA
Trigodi{nite krvavi borbi na

Makedonskiot front ostavile
te{ki posledici vo Makedonija.
Bile bombardirani i razurnati de-
setina gradovi i stotina sela kako:
Dojran, Lerin, Serez, Bitola i dru-
gi. Bilo uni{teno i onaka nerazvi-
enoto makedonsko stopanstvo i bil
uni{ten edinstveniot makedonski
pazar. Makedonskiot narod podnel
i golemi ~ove~ki `rtvi, kako od re-
dovite na prisilno mobiliziranite
Makedonci vo okupatorskite voj-
Bitola po bombardiraweto
ski, taka i od redovite na civilnoto
naselenie poradi zlo~inite na oku-
patorskite vojnici, bombardirawata, zaraznite bolesti, gladot i dr.
So zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, makedonskiot narod zapadnal vo
u{te pogolemi te{kotii. So Versajskiot miroven dogovor, bila potvrdena
trojnata podelba na Makedonija, koja zapo~nala u{te so balkanskite vojni.
Taka, vardarskiot del vlegol vo sostav na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i
Slovencite, egejskiot del vo sostav na Grcija i pirinskiot del od Makedonija
vo sostav na Bugarija. Vo site tie okupirani delovi na Makedonija, se vr{ela
gruba denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod.
BARAWATA I AKTIVNOSTITE NA MAKEDONCITE

ZA SOZDAVAWE SAMOSTOJNA DR@AVA
Vo tekot na odrùvaweto na Pariskata mirovna konferencija 1919 go-

dina, osobena aktivnost projavile razni makedonski politi~ki organizacii i
zdruènija, osobeno vo emigracijata. Tie ispra}ale apeli, memorandumi, pisma
i drugi akti do svetskata javnost i do Pariskata mirovna konferencija, so ba-
rawa za vostanovuvawe na celosta na Makedonija, za nejzino samoopredeluvawe
i organizirawe vo obedineta slobodna i nezavisna dràva.
Neposredno po zapo~nuvaweto na Konferencijata, makedonskata emigraci-
ja vo Carigrad organizirala miting, na koj bil usvoen Memoar so barawe da
1155
11
TEMA 5
se vospostavi celosta na Makedonija i taa da se organizira kako avtonomna
oblast po primerot na [vajcarija.
Vo denovite na Prvata svetska vojna, makedonskite emigranti vo Rusija,
organizirani vo makedonskata kolonija vo Petrograd na ~elo so Dimitrija
ûpovski, formirale Makedonski revolucioneren komitet. Vo svojata pro-
grama toj proklamiral deka se bori za sozdavawe na Balkanska Federativna
Demokratska Republika, vo koja nezavisna i obedineta Makedonija bi bila
ramnopraven ~len.
Sli~no barawe izrazila i najbrojnata makedonska emigracija vo Bugarija
vo objavenata ,,Deklaracija za re{avawe na makedonskoto pra{awe (oktom-
vri 1918). Glavni nositeli bile ~lenovite na biv{iot Serski revolucioneren
okrug na VMORO na ~elo so Dimo Haxi-Dimov.
Osobena aktivnost pokaàla i makedonskata emigracija vo [vajcarija preku
pe~atot, so predavawa i na javni sobiri,
zalagaj}i se za povlekuvawe na okupa-
torskite vojski od Makedonija i za soz-
davawe nezavisna makedonska dràva.
Vo mart mesec 1919 godina grupa make-
donski revolucioneri-rakovoditeli
na porane{niot Bitolski revolucio-
neren okrug na Makedonskata revo-
lucionerna organizacija, predvodeni
od \or~e Petrov go sozdale Privre-
menoto pretstavni{tvo na Obedineta
porane{na VMRO. Ovaa grupa imala
i svoj opolnomo{tenik, Pop Hristov,
koj gi zastapuval nejzinite stavovi
pred me|unarodnite institucii i pred
Mirovnata konferencija. Vo Apelot
od mart mesec 1919 godina, bilo upateno
barawe za samostojna i obedineta Make-
donija pod me|unarodna za{tita.
I pokraj site ovie aktivnosti, na
Pariskata mirovna konferencija pre-
ovladuvale interesite za sankcio-
nirawe na podelbata na Makedonija so
Bukure{kiot miroven dogovor. Dimo Haxi-Dimov
Od kakvo zna~ewe za Makedonija bile akciite na makedonskata emigracija?
1166
11
TEMA 5
MAKEDONIJA POD VLASTA NA SOSEDITE
VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA

ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
Vardarskiot del na Makedonija

po Prvata svetska vojna vlegol vo
sostavot na Kralstvoto na SHS, a od
1929 godina preimenuvano vo Kral-
stvoto Jugoslavija. So svoite 25 713
kvadratni kilometri, ovoj del na
Makedonija opfa}al edna desetina od
vkupnata teritorija na dràvata, a na
nego ìveele okolu 800 000 ìteli.
Posledicite od Prvata svetska voj-
Skopje 1925 godina na za Makedonija bile mo{ne te{ki.
Vojnata pri~inila ogromni materi-
jalni {teti, golemi ~ove~ki zagubi i
stopanska isto{tenost. Oddelni regioni vo Makedonija gi zafatile golemi
iseleni~ki branovi. Makedonskata nacionalna samobitnost bila napolno ne-
girana, a vo u~ili{tata bil voveden srpskiot jazik.Srpskiot jazik bil voveden
i vo administracijata, a seto ~inovni{tvo bilo dovedeno od nadvor vo Make-
donija. Prezimiwata na gra|anite bile promeneti so srpski i zavr{uvale
na -i}. Makedonija bila imenuvana kako Ju`na Srbija, a Makedoncite kako
Ju`nosrbijanci. Vo sli~na sostojba se na{le i nacionalnostite vo Vardar-
skiot del na Makedonija.
Za ukinuvaweto na feudalnite ostatoci vo agrarnite odnosi, vedna{ po
vojnata vladata donela Zakon za agrarna reforma. Me|utoa besplatnata zemja
i imotite bile dodeluvani vrz baza na svojata lojalnost kon velikosrpskiot
reìm i voenite zaslugi. Preku sprovedenata kolonizacija na srpsko nasele-
nie vo Makedonija, do krajot na 1940 godina bile doseleni okolu 4 200 seme-
jstva. Ovie srpski kolonisti dobile najubava i najplodna obrabotliva zemja.
So ogled na celta na nivnoto naseluvawe denacionalizacija i asimilacija na
makedonskiot narod, u{te pove}e se istaknalo nezadovolstvoto na makedon-
skite selani. Celokupniot op{testveno-ekonomski sistem, golemosrpskata
buròazija vo Vardarskiot del na Makedonija go naso~ila kon zabrzan proces
na denacionalizacija i asimilacija na makedonskoto naselenie. Ovaa politika
bila sproveduvana preku prosvetata, kulturata, sportskiot ìvot i drugo.
I vo takvite te{ki uslovi na denacionalizacija i asimilacija, vlo{ena
1177
11
TEMA 5
ekonomska polo`ba i politi~ki represalii, progresivnite makedonski sili
razvile zna~ajna kulturno-prosvetna dejnost. Vo 1939 godina vo Samobor
(Hrvatska), poetot Kosta Racin ilegalno ja otpe~atil zna~ajnata zbirka na
makedonski jazik Beli mugri. Vo oblasta na dramskoto tvore{tvo se pojavile
poznatite avtori: Vasil Iqoski, Risto Krle i Anton Panov, koi napi{ale
pove}e piesi na makedonski jazik. Vo re~isi site makedonski gradovi bile
formirani razni horovi ili muzi~ki dru{tva, a se pojavile i sovremenite make-
donski kompozitori Stefan Gajdov, Rajko Prokopiev, Todor Skalovski, Petre
Bogdanov-Ko~ko i dr. Pogolema grupa slikari, pak, stanale osnovopolo`nici
na makedonskoto sovremeno slikarstvo i toa: Dimitar Pandilov, Lazar
Li~enovski, Vangel Koxoman, Tomo Vladimirski, Nikola Martinoski i dr.
Koi bile celite na agrarnata reforma i kolonizacijata?

Vo koi oblasti bile postignati najzna~ajnite dostigawa vo razvojot na
makedonskata kulturno-nacionalna dejnost?
Makedonskite politi~ki zatvorenici

vo zatvorot vo Sremska Mitrovica
PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA

Po Prvata svetska vojna Pirinskiot del na Makedonija ostanal vo sostav-

ot na Bugarija. Na teritorijata od 6 798 kvadratni kilometri, na ovoj del od
Makedonija, vo 1920 godina ìveele okolu 235 000 ìteli, od koi 96% bile
Makedonci.
Bugarskite reakcionerni politi~ki sili na ~elo so krupnata buròazija i
carskiot dvor i potpomognati od makedonskite vrhovisti vodele aktivna poli-
tika na denacionalizacija i asimilacija na makedonskoto naselenie. Toa go
1188
11
TEMA 5
sproveduvale preku prosvetata, vovedu-
vaj}i go vo u~ili{tata bugarskiot jazik,
bugarskata kulturno-prosvetna dejnost,
kako i vojni~kiot i politi~kiot reìm.
Terorot na policiskite sili, a posebno
na vrhovistite bile sekojdnevna pojava.
Vo ovoj del na Makedonija se na{le
pogolem broj na makedonski revolu-
cioneri od nacionalnoosloboditelnoto
dvièwe protiv turskata vlast. Vo 1924
godina do{lo do privremenoto obedinu-
vawe na levicata i desnicata na make-
donskite revolucionerni sili, pri {to
bil objaven i t.n. Majski manifest, so
koj Centralniot komitet na VMRO se
deklariral za razre{uvaweto na make-
donskoto pra{awe vo idna balkanska
federacija. Pod pritisok na bugarskata
vlada i carskiot dvor, desnicata na ~elo
so Todor Aleksandrov, bila prinudena
na poslu{nost i toj se otkaàl od pot-
Todor Aleksandrov pisite na manifestot. Istata 1924 go-
dina toj bil ubien od negoviot rival
Aleksandar Protogerov. Interesite na
makedonskiot narod povtorno bile iznevereni i prodolìla politikata na
teror, denacionalizacija i asimilacija. Pritoa, na istoriskata scena stapuva
i dotoga{niot sekretar na Todor Aleksandrov, po zlo poznatiot Ivan (Van~o)
Mihajlov. Toj izvr{il serija ubistva na vidni makedonski revolucioneri,
me|u koi i na voda~ot na makedonskata levica Dimo Haxi-Dimov.
So vreme, vo teroristi~kata VMRO se pojavile dve frakcii - mihajlovisti
i protogerovisti, spored imiwata na nivnite voda~i I. Mihajlov i A. Pro-
togerov. Me|u dvete frakcii zapo~nale bezmilosni presmetki, vo koi bil lik-
vidiran i samiot A. Protogerov. Vo 1934 godina, novata vlada na Kimon Geor-
giev, ja rasturila mihajlovisti~kata VMRO, a V. Mihajlov bil prinuden da
emigrira vo Turcija.
Osven narodnata kultura i folklorot, kulturno-nacionalnata dejnost na
Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija bila zbogatena i so pojavu-
vaweto na sovremenata poezijata na maj~in jazik. Vo 1938 godina grupa make-
donski poeti vo Sofija go sozdale Makedonskiot literaturen kruòk, vo koj
vlegle poetite: Nikola Vapcarov, \or|i Abaxiev, Dimitar Mitrev i drugi, a
podocna kon niv se priklu~ile Venko Markovski, Kole Nedelkovski i dr.
Zo{to Todor Aleksandrov se otkaàl od Majskiot manifest?
1199
11
TEMA 5
EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA
Najgolemiot del od teritorijata na Makedonija, Egejskiot del, po Bal-

kanskite vojni i Prvata svetska vojna vlegol vo sostavot na Grcija (34 000 ki-
lometri kvadratni). Na ovoj del na Makedonija vo najgolem del ìveele Make-
donci, a imalo i Turci, Vlasi, Evrei i drugi.
So èlba da se sozdade edna dràva so eden jazik, gr~kata dràva se stremela
da go smeni etni~kiot karakter vo delot na Makedonija so proteruvaweto na
makedonskoto naselenie i kolonizirawe so nemakedonsko vo ovie delovi. Ovaa
,,dobrovolna razmena na naselenieto me|u Grcija i Bugarija bila poddràna
i od Nejskiot miroven dogovor. Konvencijata za do-
brovolnoto iseluvawe na Makedoncite vo prakti-
ka se pretvorila vo konvencija za prisilno iselu-
vawe. Namesto iselenoto makedonsko naselenie vo
ovie delovi bilo kolonizirano gr~ko naselenie.
Po golemata gr~ka kolonizacija, gr~kata dràva
vo 1926 godina donela zakon so koj se menuva to-
ponimijata na egejskiot del na Makedonija. Site
sela, gradovi, reki, planini bile prekrsteni i
dobile gr~ki imiwa. So politi~kata podelba na
Makedonija od 1913 godina, gr~kata dràva vedna{
po~nala da sproveduva politika na denacionali-
zacija i asimilacija na Makedoncite. Makedon-
skoto ime i makedonskiot jazik bile zabraneti,
a Makedoncite }e bidat imenuvani kako Bugari,
Slavofoni Grci ili ednostavno endopii (do-
morodci). Site Makedonci bile dol`ni da gi izme-
nat imiwata i prezimiwata. So nepriznavaweto na
Nikola Vapcarov makedonskata nacija, ne se priznaval ni makedon-
skiot jazik. Poradi pritisokot na Dru{tvoto na
narodite, vo 1925 godina, gr~kata dràva, na latinica, na lerinsko-bitolski
dijalekt pe~ati eden makedonski bukvar nare~en ABECEDAR {to bil namenet
za makedonskite deca. Po pe~ateweto bukvarot bil vedna{ zaplenet i uni{ten
od gr~kite vlasti. Makedonskiot narod od egejskiot del na Makedonija dal si-
len otpor na gr~kata politika na asimilacija i denacionalizacija.
Kakva politika vodela gr~kata dràva vo odnos na Makdoncite vo egejskiot

del na Makedonija?
Izraboti proekt! Kulturno-nacionalnata dejnost na Makedoncite vo var-
darskiot del na Makedonija.
1200
12
TEMA 5
MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
OKUPACIJA I PODELBA NA MAKEDONIJA
Vo aprilskata vojna od 1941 godina, Makedonija bila podelena pome|u

~etirite fa{isti~ki osvojuva~i: Germanija, Italija, Bugarija i Albanija.
Fa{isti~ka Italija, kako okupaciona sila dobila del od Zapadna Makedonija
so gradovite Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Debar i Kostursko vo Egejskiot del na
Makedonija. Delot na Makedonija, koj bil pod dotoga{nata gr~ka vlast, bil
okupiran od bugarskite sili (isto~niot), germanskite (sredniot del) i itali-
janskite sili (zapadniot del) na Makedonija. Vo juli istata godina, teritori-
jata koja bila okupirana od Italija bila vklu~ena vo ramkite na kvislin{ka
Albanija.
Vo okupiranite oblasti, makedonskiot narod bil izloèn na surovo na-
cionalno-politi~ko i asimilatorsko ugnetuvawe. Ovaa asimilatorska dejnost
se vr{ela preku golem i dobro organiziran propaganden aparat. Vo Make-
donija bugarskite okupatori ispratile i fa{izirani bugarski emigranti,
Podelbata na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina
1211
12
TEMA 5
koi formirale Makedonski akcio-
ni komiteti i go izdavale vesnikot
Makedonija. No, nasekade naiduvale
na neo~ekuvan otpor i odbivawe da
sorabotuvaat so niv. Velikobugar-
skata i velikoalbanskata propaganda
vo Makedonija najintenzivno se {ire-
la me|u decata i mladinata, preku
u~ili{niot sistem, zaradi {to bile
izraboteni posebni programi. Make-
donskite deca bile prinudeni da u~at
na tu| bugarski i albanski jazik, {to
sozdalo golem otpor kaj makedonskoto Bugarska okupatorska vojska vo Skopje
naselenie.
Vo Zapadna Makedonija, pak, vo maj 1941 godina Musolini izdal dekret,
so koj sekoj ~inovnik bil zadolèn da u~i italijanski jazik, za {to bile or-
ganizirani specijalni kursevi. Istata godina, vo administracijata i vo
u~ili{tata za prv pat bil voveden albanskiot jazik za makedonskite u~enici.
Po okupacijata, okupatorite go stavile celokupnoto stopanstvo vo funkcija
na pogolema i pobrza eksploatacija. Pri toa, bil primenet sistem na raznovid-
ni merki na iskoristuvawe na rudnicite, {umite, ograbuvawe na tutunot od
skladovite, afionot i dr. Na proizvoditelite vo Makedonija im bil opre-
delen danok i osnoven minimum na potro{uva~ka, a ostanatiot del od proiz-
vodstvoto im bil odzeman.
Paralelno so ekonomskoto ograbuvawe, makedonskoto naselenie bilo
izloèno na masoven teror, grabeì i progoni, sudski procesi i sli~no.
Kako bila podelena Makedonija vo Vtorata svetska vojna?
Kako okupatorite ja sproveduvale denacionalizatorskata politika vo
Makedonija?
Partizanska kolona (1942)
122
TEMA 5
VOORU@ENOTO VOSTANIE VO MAKEDONIJA
KPJ so svoite antifa{isti~ki opredelbi zazela re{itelen stav za borba

protiv fa{isti~kite okupatori, prezemaj}i ja ulogata na organizator i rako-
voditel na vooruènata borba kaj jugoslovenskite narodi. Pri toa, vo KPJ i
nejzinata narodnoosloboditelna opredelba, makedonskiot narod go na{ol svo-
jot sojuznik.
Me|utoa, komunisti~koto rakovodstvo vo Makedonija u{te vo prvite
meseci na okupacijata go zafatile razni nedorazbirawa, vlijanija i podelbi.
Zatoa, iskrsnale golem broj nedorazbirawa i te{kotii na organizacionen
i politi~ki plan. Vo prv red, toa bilo me{aweto na BKP vo rabotata na
Pokrainskiot komitet na KPJ za Makedonija, na ~elo so Metodija [atorov
- [arlo i otporot na CK na KPJ preku svoite delegati i privrzanici na make-
donskite komunisti. Problemite so pokrainskoto rakovodstvo bile zavr{eni
so formiraweto na PK na KPJ za Makedonija i Pokrainski voen {tab, kon
sredinata na septemvri 1941 godina.
Po ovie nastani, na 11 oktomvri 1941 godina, vo mesnosta Crveni Steni,
blizu Prilep, bil formiran Prilepskiot partizanski odred Goce Del~ev.
Spored odnapred podgotveniot plan, u{te istiot den, odredot izvr{il napad
na bugarskata policiska stanica, na po{tata i PTT vrskite vo Prilep. De-
not na ovoj napad bil proglasen za Den na vostanieto na makedonskiot narod
protiv fa{isti~kite okupatori. Eden den podocna vo blizina na Kumanovo
bile formirani Kozja~kiot i Karada~kiot odred. Podocna se formirale i
drugi partizanski odredi koi ne postignale pozna~ajni voeni rezultati, no
pretstavuvale mo{ne zna~ajna politi~ka pobeda, ozna~uvaj}i go Po~etokot na
oruènoto vostanie na makedonskiot narod.
Opi{i gi podgotovkite za krevawe na vooruènoto vostanie vo Makedoni-

ja?
Formiraweto na Narodnoosloboditelniot
bataqon Mir~e Acev
1233
12
TEMA 5
NARODNOOSLOBODITELNATA BORBA
VO MAKEDONIJA 1942 - 1944 GODINA
Vo proletta 1942 godina, bil formiran Skopski-

ot partizanski odred, potoa Bitolskiot partizan-
ski odred Pelister, Prilepskiot i Vele{kiot par-
tizanski odred Pere To{ev i drugi. Vo po~etokot na
juni bil formiran nov Privremen PK, a obnoveniot
Pokrainski voen {tab bil preimenuvan vo Glaven
{tab na NOPOM na ~elo so Mihajlo Apostol-
ski. Letoto i esenta bile formirani novi ~etiri
odredi.
Naporedno so razvojot na narodnoosloboditel-
nata borba, na 19 mart 1943 godina vo Tetovo do{lo
do formirawe na Komunisti~kata partija na Make-
donija i Centralen komitet na KPM vo sostav: Lazar
Koli{evski (sekretar), Kuzman Josifoski-Pitu,
Cvetko Uzunovski, Strahil Gigov, Mara Naceva
Mihailo Apostolski
i Bane Andreev. CK na KPM izvr{il analiza na
voeno-politi~kata sostojba, a bile formirani i pet
operativni zoni, so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na
otporot vo Albanija, Bugarija i Grcija. Vo tekot na letoto 1943 godina, os-
umte odredi sozdale jaki àri{ta na vooruèna borba vo: Debarca, Prespa,
Tikve{ko, Gevgelisko, Kumanovsko i na drugi mesta.
Na 2 avgust 1943 godina, vo seloto Ote{evo-Prespansko, se odràlo Pre-
spanskoto sovetuvawe na CK na KPM, na koe bilo re{eno: da se otpo~ne so
podgotovki za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM, da se formiraat
pogolemi voeni edinici (bataqoni i brigadi), kako i povisoki organi na naro-
dnata vlast: oblasni i okoliski narodnoosloboditelni odbori.
Vrz osnova na re{enijata na Prespanskoto sovetuvawe, na 18 avgust 1943
godina, na Slavej Planina bila formirana prvata pogolema voena edinica
bataqonot Mir~e Acev. So toa vo Makedonija po~nal procesot na sozdavawe
pogolemi voeni edinici i na makedonskata regularna vojska. Denes, ovoj den se
slavi kako den na Armijata na Republika Makedonija. Po kapitulacijata na
Italija, od novite borci se sozdale novi bataqoni.
Na 11 noemvri 1943 godina vo s. Slivovo (Debarca), se formirala Prvata
makedonsko-kosovska brigada. Taa imala okolu 800 borci od Makedonija i Ko-
sovo. Naporedno so rasteòt na edinicite se formirale i voeno-teritorijal-
ni organi na vlasta. Vo vremeto na golemite uspesi na makedonskata vojska,
vo oktomvri 1943 godina, G[ na NOV i Partizanskite odredi na Makedonija
objavil dokument poznat kako Manifest, kade se izneseni celite na borbata:
nacionalno osloboduvawe na zemjata i sozdavawe makedonska dràva..
Koi bile odlukite na Prespanskoto sovetuvawe?
1244
12
TEMA 5
NACIONALNO OSLOBODITELNO DVI@EWE
VO PIRINSKIOT I EGEJSKIOT DEL
NA MAKEDONIJA
PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO

PERIODOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA (1941-1945)
ANTIFA[ISTI^KIOT OTPOR 1941-1942 GODINA
Po germanskiot napad protiv SSSR na 22 juni 1941

godina, vo pirinskiot del na Makedonija po~nale podgo-
tovkite za vooruèn otpor protiv fa{izmot. Na ~elo
na podgotovkite zastanal Oblasniot komitet na BKP na
~elo so Grozdan Nikolov i Nikola Kalap~iev. Prvata
partizanska grupa bila formirana od Ivan Kozarov, od
selo Dobri{ta, Razlo{ka okolija. Na 27 juni 1941 godi-
na, Ivan Kozarov vlegol so policijata vo negovoto selo.
Toa e vsu{nost prvata vooroèna borba na makedonski-
ot narod voop{to vo vremeto na Vtorata svetska vojna,
kako i prva vooruèna borba na antifa{isti~kiot ot-
Nikola Parapunov
por na Balkanot.
Istovremeno partizanski grupi organizirale i
Nikola Parapunov, Ivan Kozarov i Kostadin Kantarxiev. Vo 1942 godina,
partizanski grupi se pro{irile i vo Gornoxumajska, Nevrokopska i Petri~ka
okolija.
Koi bile glavnite inicijatori za zapo~nuvawe na vooruènata
antifa~isti~ka borba na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija?
ANTIFA[ISTI^KIOT OTPOR 1943-1944 GODINA
Vo 1943 godina od partizanskite ~eti i drugi od Razlo{ko se formiral

odredot Jane Sandanski, koj go izdaval vesnikot Rabotni~ko zname. Vo pro-
letta i letoto istata godina bil formiran nov odred po imeto na zaginatiot
partizanski voda~ Nikola Kalap~iev. Pozna~ajna akcija na odredot bilo oslo-
boduvaweto na grupa politi~ki zatvorenici od logorot vo rudnikot Pirin.
Vo 1944 godina so odluka na CK na BKP, partizanskite odredi od pirinskiot
del na Makedonija ja formirale takanare~enata êtvrtata vostani~ko-opera-
tivna zona, a se formirala i brigadata Jane Sandanski. Re{enijata na Prvoto
zasedanie na ASNOM, na koe u~estvuvale i pretstavnici na pirinskiot del na
Makedonija, imale golem odziv vo pirinskiot kraj. Idejata za obedinuvawe so
vardarskiot del na Makedonija bila silno prisutna kaj Makedoncite vo ovoj
1255
12
TEMA 5
del na Makedonija. Na prvata legalna konferencija na Bu-
garskata rabotni~ka partija (komunisti) vo noemvri 1944
godina se zboruvalo deka Gornoxumajskata oblast, koja bila
sostavena od Razlo{kata, Nevrokopskata, Svetivra~kata,
Petri~kata i Gornoxumajskata okolija, se geografski,
stopanski i etni~ki nedelliv del od Makedonija.
U~estvuvaj}i vo antifa{isti~kata borba, Makedon-
cite od pirinskiot del na Makedonija, se nadevale deka po
vojnata Bugarija }e im gi priznae i garantira nacional-
nite prava.
Ivan Kozarov
Kakov odziv imale re{enijata na ASNOM vo pirinskiot del na Makedoni-
ja?
EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA

(1940-1945)
MAKEDONCITE VO PERIODOT NA
METAKSASOVATA DIKTATURA
(1936-1940)
So voveduvaweto na diktaturata na
Joanis Metaksas vo 1936 godina, za make-
donskiot narod vo egejskiot del na Make-
donija zapo~nal eden od najte{kite is-
toriski periodi. Generalot Metaksas
strogo ja zabranil upotrebata na make-
donskiot jazik ne samo vo sekojdnevniot
ìvot, tuku i vo ramkite na semejstvoto.
Za sekoj makedonski zbor iskaàn jav-
no, nadvor ili vo krugot na semejstvoto,
sleduvale te{ki kazni. Site Makedonci, Joanis Metaksas
bez ogled na dlabokata starost, bile pri-
nudeni da gi posetuvaat t.n. ve~erni u~ili{ta i prinudno da u~at gr~ki jazik.
Poradi kr{eweto na zabranata za koristewe na makedonskiot jazik vo selata
ili vo tesniot krug na semejstvoto, pove}e od 5000 Makedonci bile osudeni i
zatvoreni. Duri i vo zatvorite Makedoncite davale silen otpor za za~uvuvawe
na svojot nacionalen identitet.
Kakva bila polo`bata na Makedoncite vo vremeto na Metaksasovata dik-

tatura?
1266
12
TEMA 5
MAKEDONCITE I GR^KO-ITALIJANSKATA VOJNA
So zapo~nuvaweto na Gr~ko-italijanskata vojna 1940-1941 godina, Make-

doncite ne se stavile vo slu`ba na italijanskiot fa{izam, nitu, pak, so
voodoo{evuvawe u~estvuvale vo odbrana na eden reìm {to tolku uporno gi
progonuval. Makedoncite bile mobilizirani i prateni na gr~ko-albanskiot
front, u~estvuvaj}i vo te{kite bitki kaj Ivan Planina, Morava i drugi mes-
ta.
Kakov bil odnosot na Makedoncite kon Gr~ko-italijanskata vojna?
Prvata egejska brigada vo slobodna Bitola

MAKEDONCITE VO PRIODOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA
Po kapitulacijata na Grcija vo 1941 godina, egejskiot del na Makedonija bil

podelen pome|u Bugarija, Germanija i Italija. Po podelbata, vo egejskiot del
na Makedonija bile prisutni tri istoriski faktori koi{to ìvo bile zain-
teresirani komu po vojnata }e mu pripadne ovoj del na Makedonija. Bugarskiot
faktor sakal da go privle~e makedonskoto naselenie i na toj na~in da dobie
legitimitet za svoite teritorijalni pretenzii na ovoj prostor. Gr~kiot fak-
tor od levicata do desnicata se stremel po sekoja cena da go za~uva gr~kiot
teritorijalen integritet realiziran so Bukure{kiot i Versajskiot dogovor.
Makedonskiot faktor, vklu~en vo antifa{isti~kata borba, bil podelen
vo dve programi: makedonska nacionalna maksimalna programa (obedinuvawe
na Makedonija, edna komunisti~ka partija na Makedonija, edna makedonska
vojska), i makedonska nacionalna minimalna programa (malcinski prava na
Makedoncite vo ramkite na gr~kata dràva. Makedonskata nacionalna maksi-
malna programa bila osuetena od strana na KPG i Makedoncite dejstvuvale vo
ramkite na minimalnata makedonska nacionalna programa, t.e. vo ramkite na
KPG I EAM-ELAS.
1277
12
TEMA 5
Vo tekot na NOV, Makedoncite uspeale da formiraat svoi voeno-politi~ki
organizacii, no pod inicijativa i kontrola na KPG. Vo 1942 godina vo Voden-
sko bila formirana Makedonska antifa{isti~ka organizacija - MAO. Vo 1943
godina vo Kostursko bil formiran Slavjano-makedonski narodnoosloboditel-
en front (SNOF), a vo Bel Kamen se formiral SNOF za Lerinsko. Vo 1944
godina formirana e i Prvata egejska brigada na Makedoncite pod Grcija koja
u~estvuvala vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko.
Koi politi~ki tendencii se pojavile vo ramkite na makedonskoto

antifa{isti~ko dvièwe vo egejskiot del na Makdonija vo periodot na
Vtorata svetska vojna?
AFIRMIRAWE NA MAKEDON-
SKITE KULTURNI VREDNOSTI
Vo tekot na Vtorata svetska vojna

vo egejskiot del na Makedonija bile iz-
davani makedonski vesnici kako: Slav-
janomakedonski glas, Iskra, Pobeda,
Sloboda i dr. Se otvvorale kursevi za
narodni u~iteli, se sozdavala make-
donska azbuka, se izdal bukvar i make-
donska ~itanka i se otvorile prvite
makedonski u~ili{ta. Osven pros- Makedonski partizani od egejskiot del
na Makedonija
vetata, makedonskiot jazik uspe{no go
afirmirale i makedonskite kulturno-
umetni~ki dru{tva, koi niz makedonskite sela go prezentirale makedonskiot
folklor, makedonskite pesni i ora i dr. Po 1945 godina site ovie pridobivki
bile povtorno ukinati od strana na gr~kata dràva, so {to prodolìla nejzi-
nata tradicionalna politika na denacionalizacija i asimilacija na makedon-
skiot narod od egejskiot del na Makedonija.
Kako Makedoncite uspeale da gi afirmiraat svoite kulturni vrednosti vo

egejskiot del na Makedonija?
1288
12
TEMA 5
SOZDAVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA
FEVRUARSKIOT POHOD
Vo zimata 1943-1944 godina, Glavniot {tab na NOV I borbenite edinici

prestojuvaa na Koùv Planina vo egejskiot del na Makedonija. So cel da se
razgorat i omasovat borbenite dejstvija vo centralniot i isto~niot del na
Makedonija, be{e napraven plan na dejstvija poznat kako Fevruarskiot pohod.
Akcijata zapo~nala na 31 januari 1944 godina so probivot na Prvata make-
donsko-kosovska brigada od seloto Bahovo na Koùv Planina do Bogomila.
Brigadata vlegla vo te{ki borbi protiv dve bugarski divizii, I po izminu-
vaweto na borben pat od 300 kilometri, povtorno se vratila vo reonot na ege-
jskiot del na Makedonija. Najte{kite borbi se vodele vo reonot Bogomila i na
Crna Reka. Ovoj pohod e poznat i kako Bogomilski pohod.
Vtorata makedonska brigada vodela borbi na pravecot Koùv-Demir Kapija,
kade {to gi uni{tila organite na bugarskata vlast i gi zatvorila bugarskite
u~ili{ta.
Grupata bataljoni, so Glavniot {tab na NOV, od seloto Zborsko vo ege-
jskiot del na Makedonija se upatila kon isto~niot del na Makedonija. Pri
preminuvaweto na planinata Belasica se soo~ila so golemi vremenski nep-
ogodi. Izminuvaj}i pat dolg okolu
400 kilometri i sovladuvaj}i gi pla-
ninite Belasica, Pla~kovica i Oso-
govo, stignala na planinata Kozjak,
kade vodela te{ki borbi.
Fevruarskiot pohod ne postig-
nal nekoi pogolemi voeni uspesi, no
imal zna~aen pridones za mobiliz-
irawe na novi borci i natamo{en
razvoj na borbata.
Vtorata makedonska brigada
vo Fevruarskiot pohod
Opi{i go Fevruarskiot pohod i objasni gi negovite celi.
1299
12
TEMA 5
PROLETNATA OFANZIVA I OPERACIITE
ZA OSLOBODUVAWE NA MAKEDONIJA
Proletta 1944 godina, okupatorot vo Makedonija prezel novi borbe-

ni dejstvija. Negova cel bila da ja zacvrsti linijata {to obezbeduvala pov-
lekuvawe na okupatorskite sili od Grcija i Albanija preku komunikaciite
vo Makedonija. Vo ovaa ofanziva koja traela od april do juni 1944 godina, vo
Makedonija voglavno bile angaìrani bugarski voeni edinici.
G[ na NOVM, pak planiral ofanziva za kone~no osloboduvawe na Make-
donija. Taka, Prvata makedonsko-kosovska brigada dobila zada~a da ja povrati
izgubenata teritorija vo Zapadna Makedonija. Vtorata makedonska brigada
vodela borbeni operacii vo reonot na Povardarieto, Prilpsko i Bitolsko, a
Tretata vo reonite na Kozjak (Kumanovsko) i Jugoisto~na Srbija. Za vreme na
ovie borbi, makedonskata vojska pretrpela zagubi no, mnogu pogolemi bile na
okupatorot.
So cel da se pristapi kon zavr{nite operacii za kone~no osloboduvawe
na Makedonija, bila izvr{ena reorganizacija na vojskata. Na 9 septemvri 1944
godina, kapitulirala fa{isti~ka Bugarija. Nejzinata vojska bila razoruàna
i so toa oru`je se vooruìle novopridojdenite makedonski borci. Intenziv-
ni operacii za osloboduvaweto na
Makedonija se vodele od sredinata
na 1944 godina vo koi spored nekoi
izvori, u~estvuvale blizu 100 iljadi
borci, oslobodeni bile mnogu make-
donski gradovi i se odvivala uspe{na
sorabotka so edinicite vo Srbija i
Bugarija.
Poslednite voeni operacii se
vodele za osloboduvawe na Gostivar
i Tetovo. So osloboduvaweto na ovie
dva grada na 19 noemvri 1944 godina
bila oslobodena Makedonija.
Po osloboduvaweto, prodolìle
borbite za uni{tuvawe na nekoi
kontrarevolucionerni sili vo
Makedonija, a Petnaesettiot make-
donski korpus so 22 iljadi borci bil
ispraten na Sremskiot front i dal
golem pridones vo kone~noto oslo-
boduvawe na Jugoslavija.
Fevruarskiot pohod 1944
Vo koi reoni se vodele operaciite od Proletnata ofanziva?
1300
13
TEMA 5
PRVOTO ZASEDANIE NA ASNOM
Vo soglasnost so re{enijata na Prespan-

skiot sostanok na CK KPM za zapo~nuvawe
podgotovki za svikuvawe antifa{isti~ko
sobranie, vo vtorata polovina na noemvri
1943 godina bil formiran Inicijativen od-
bor za svikuvawe na ASNOM.
Po zavr{enite ednogodi{ni podgotov-
ki, na 2 avgust 1944 godina vo manastirot
Sv. Prohor P~iwski, se odràlo Prvoto
zasedanie na ASNOM. Za zasedanieto bile
izbrani 116 delegati, no site ne uspeale da
pristignat na slobodnata teritorija.
Prvoto zasedanie na ASNOM kako naj-
star me|u site go otvoril revolucionerot-
u~itelot Branko Bra{narov od Veles, koj
pozdravuvaj}i gi prisutnite delegati i gos-
ti go pozdravi sozdavaweto na makedonskata
dràva.
Metodija Andonov-ênto Inicijativniot odbor, odnosno negoviot
pretsedatel Metodija Andonov - ênto, pod-
nel izve{taj za rabotata na Inicijativniot
odbor. Potoa bile podneseni dva referata. Vo prviot se razgleduvale tekot i
rezultatite postignati vo narodnoosloboditelnata borba, a vtoriot za uredu-
vaweto na makedonskata dràva i organiziraweto vlasta vo nea.
Prvoto zasedanie na ASNOM donelo vkupno 9 re{enija. So Re{enieto za
proglasuvaweto na ASNOM za najvisoko zakonodavno izvr{no pretstavni~ko
telo i najvisok organ na dràvnata vlast vo Makedonija, vsu{nost, bilo pro-
glaseno sozdavaweto na makedonskata dràva. So nego bile utvrdeni najvi-
sokite dràvni organi i organite na vlasta. Golemo zna~ewe ima Re{enieto za
voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dràva. So
ova re{enie makedonskiot jazik gi stekna osnovnite pretpostavki za negovo
oformuvawe kako literaturen jazik. Golemo zna~ewe ima i Deklaracijata za
osnovnite prava na gra|anite vo Makedonija. So nea, makedonskata dràva im
gi garantira site prava na nejzinite gra|ani, kako {to e pravoto da se izrazu-
vaat na svoj maj~in jazik, pravoto na veroispovest i sli~no.
Prvoto zasedanie na ASNOM gi izbra i najvisokite dràvni organi.
Toa go izbra Prezidiumot (Pretsedatelstvo) na ASNOM, kogo go so~inuvaa
pretsedatel, dvajca potpretsedateli, dvajca sekretari i 17 ~lenova. Za pretse-
datel na ASNOM i na Prezidiumot na ASNOM, {to zna~i i pretsedatel na
dràvata be{e izbran Metodija Andonov-ênto. Poradi nepostoewe na uslo-
vi, ne be{e izbrana vlada, tuku taa funkcija i natamu ja vr{e{e Prezidiumot
1311
13
TEMA 5
na ASNOM.
Kon krajot na 1944 godina vo Skopje, koga Makedonija ve}e be{e oslobodena,
se odrà Vtoroto zasedanie na ASNOM. Po prifa}aweto na izve{tajot na
Prezidiumot na ASNOM, bea dogovoreni zada~i za natamo{na rabota na Pr-
ezidiumot na ASNOM vo obnovata na Makedonija i za pomo{ta {to treba{e
da se dade za osloboduvawe na drugite delovi na Jugoslavija.
Objasni gi najzna~ajnite odluki na Prvoto zasedanie na ASNOM.
Manastirot Sv Prohor P~iwski (pogled od dvete strani)
FORMIRAWE NA PRVATA MAKEDONSKA VLADA
Na Tretoto zasedanie na ASNOM (16 april 1945 godina) bila formirana

prvata makedonska vlada. Nea ja so~inuvale pretsedatel (Lazar Koli{evski),
dvajca potpretsedateli i ministri: za vnatre{ni raboti, sudstvo, prosveta,
finansii, i rudarstvo, trgovija i snabduvawe i dr. Nabrgu po imenuvaweto na
prvata vlada, taa donela eden vaèn dokument koj bil nare~en Deklaracija na
prvata vlada na Makedonija. Vo Deklaracijata se istaknati uspesite za oslo-
boduvaweto od okupatorot a potoa se izneseni i natamo{nite zada~i.
Koga i kako e formirana Prvata makedonska vlada?
1322
13
TEMA 5
NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO

RAMKITE NA JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA
POLO@BATA NA MAKEDONIJA VO RAMKITE

NA JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA
Po odrùvaweto na Tretoto zasedanie na ASNOM i izborot na prvata

vlada na Makedonija na 31 dekemvri 1946 godina, bil donesen prviot Ustav na
Narodna Republika Makedonija. So ovoj i so Ustavot na FNR Jugoslavija bila
definirana i polo`bata na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata fede-
racija. Spored Ustavot na NR Makedonija, taa bila definirana kako narodna
dràva so republikanski oblik, kako sostaven del na jugoslovenskata fede-
racija, vo koja narodot gi realizira svoite prava i slobodi. Taa gi imala site
dràvni belezi (svoe dràvno zname i grb), no del od suverenitetot bil prene-
sen vo nadle`nost na federalnite organi, kako {to e odbranata, nadvore{nite
raboti, monetarnata politika i nekoi drugi funkcii.
Po sozdavaweto na Jugoslovenskata federacija, vo rakovodstvoto na Make-
donija se javile raziduvawa vo pogled na odnosite kon jugoslovenskata federaci-
ja. Del od makedonskite rakovoditeli se sprotivstavuvale na centralisti~kite
odnosi vo Jugoslavija i se zalagale za samostoen ekonomski i politi~ki ìvot.
Najistaknat me|u niv bil pretsedatelot na ASNOM i na Narodnoto sobranie
Metodija Andonov-ênto, koj prvo bil prinuden da podnese ostavka, a potoa i
osuden na pove}egodi{na kazna zatvor. So Rezolucijata na Informbiroto od
1948 godina, mnogu Makedonci bile obvineti kako poddrùva~i na Rezoluci-
jata i zatvoreni vo pove}e zatvori, kako i zloglasniot logor na politi~kite
zatvorenici Goli Otok, ostrov na Jadranskoto More.
Kakava bila polo`bata na NR Makedonija vo ramkite na Jugoslovenskata federacija
so prviot ustav od 1946 godina?
OP[TESTVENO-EKONOMSKI RAZVITOK NA MAKEDONIJA
Kako i vo ostanatite republiki na jugoslovenskata federacija, taka i vo

NR Makedonija se vospostavilo novoto socijalisti~ko ureduvawe koe zna~elo
ukinuvawe na privatnata i voveduvawe na dràvnata sopstvenost. Novata vlast
gi odzemala imotite na familiite koi sorabotuvale so okupatorot. So poli-
tika na eksproprijacija od bogatite sopstvenici bil odzeman imotot vo korist
na narodot. Na toj na~in, del od privatniot imot preminal vo dràvna sopst-
venost. Soglasno Zakonot za nacionalizacija vo 1946 godina, vo Makedonija
bila sprovedena nacionalizacija na pretprijatijata i fabrikite. So ovoj za-
kon bile opfateni okolu 80% od vkupniot broj industriski kapaciteti. So
donesuvaweto na Zakonot za agrarna reforma i kolonizacija, vo tekot na 1946
1333
13
TEMA 5
godina bila izvr{ena agrarna reforma so dodeluvawe zemja na siroma{nite
zemjodelci. Isto taka, so posebna uredba na Vladata na NR Makedonija, vo
Vojvodina bile kolonizirani 1 557 semejstva so 9 244 ìteli, prete`no od ne-
razvienite krai{ta vo Makedonija.
Vo 1949 godina vo Makedonija so prinudnata kolektivizacija, zapo~nale
da se sozdavaat selski rabotni zadrugi i kolektivi. So ogled na toa {to kolek-
tivizacijata vo Makedonija ne gi dala o~ekuvanite rezultati, posle 2-3 godini
bil napu{ten ovoj sistem a zemjata im bila vratena na zemjosopstvenicite.
Nekoi od pouspe{nite zadrugi podocna ostanale da rabotat kako zemjodelski
zadrugi vo dràvna sopstvenost.
Vo tekot na 1945 godina, industriskoto proizvodstvo bilo organizirano vo
140 industriski objekti so 8 873 vraboteni. Po izvr{enata obnova vo 1945-1946
godina, zapo~nala intenzivna gradba na novi industriski kapaciteti. Pogole-
mi rezultati bile postignati vo tekstilnata i metalo-prerabotuva~kata in-
dustrija. Me|u pozna~ajnite pretprijatija od ovoj period se kombinatite:
Teteks, Makedonka, Metalski zavod Tito, 11 oktomvri vo Skopje, OHIS, Alka-
loid, Pivara, Treska, REK Bitola i dr. Godi{noto industrisko proizvodstvo
se zgolemuvalo so stapka od 12,7%.
Metodija Andonov-ênto govori

za slobodno Skopje
Koi zakoni bile doneseni vo Makedonija po Vtorata svetska vojna?
1344
13
TEMA 5
USTAVNITE PROMENI
Vrz osnova na Zakonot za upravuvawe so dràvnite stopanski pretprijatija

od strana na rabotnite kolektivi donesen vo 1950 godina, samoupravuvaweto
bilo vovedeno i vo Makedonija. Vo 1953 godina bil donesen Ustaven zakon na
NR Makedonija, so koj bile regulirani vospostavenite promeni. So toa vo
Makedonija zapo~nal periodot na samoupravniot socijalizam. Dotoga{noto
ednodomno Sobranie bilo zameneto so politi~ki sobori i Sobor na proiz-
voditeli. Vladata bila preimenuvana vo Izvr{en sovet na Sobranieto kako
politi~ko-izvr{en organ.
Vo 1963 godina stapil vo sila noviot ustaven sistem na Jugoslavija i bil
donesen nov Ustav na SR Makedonija. Zna~ajna novina prtstavuva{e toa {to
SRM e utvrdena kako dràvna socijalisti~ka zaednica zasnovana vrz vlasta
na samoupravuvaweto. So ovoj ustav se zgolemile kompetenciite na Sobrani-
eto na SRM, a se namalile na Izvr{niot sovet.
Vo odnos na federacijata republikata dobiva mnogu ponaglasena uloga
so Ustavot na SR Makedonija od 1974 godina. So nego Makedonija za prv pat e
definirana kako suverena nacionalna dràva na makedonskiot narod i dràva
na nacionalnite malcinstva (narodnostite) vo Makedonija. Ponaglasena uloga
na republikata e prisutna vo oblasta na zakonodavstvoto. Na nivo na sojuznata
dràva ostanale pra{awata od narodnata odbrana, nadvore{nata politika i
finansiite.
Po referendumot od 8 septemvri 1991 godina e donesen nov Ustav {to ja kon-
stituira makedonskata dràva kako samostojna, nezavisna i suverena Republi-
ka Makedonija. Toj ima gra|anski karakter, so Sobranie od 120 pratenici, pre-
tsedatel na Republika Makdonija i Vlada kako izvr{en organ na Sobranieto.
Sobranieto na Republika Makedonija
1355
13
TEMA 5
OBRAZOVANIE, NAUKA I KULTURA
KODIFIKACIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK I AZBUKATA
Edno od re{enijata na Prvoto zasedanie na AS-

NOM bilo i re{enieto za voveduvawe na makedon-
skiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dràva.
Naskoro potoa Prezidiumot na ASNOM donese
privremena azbuka od 25 bukvi, {to se koriste{e vo
u~ili{tata, vo pe~atot i na anafalbetskite kursevi
do krajot na 1944 godina.
Vo tekot na 1945 godina, prodolùva procesot na
sozdavawe na makedonskata azbuka i za kodifikacija
na makedonskiot literaturen jazik. Za taa cel bila
formirana Komisija za jazik i pravopis sostavena od
stru~ni lica, koja imala za cel da ja podgotvi make-
donskata azbuka. Od izvorot na pove}eto rakopisi,
Komisijata utvrdi predlog na azbuka od 31 bukva.
Na 3 maj 1945 godina, Vladata na Narodna Republi-
Prviot bukvar ka Makedonija donese re{enie za kone~nata kodi-
na makedonski jazik
fikacija na makedonskata azbuka. Vo juni 1945 godi-
na, Komisijata za jazik i pravopis go usvoi proektot
na makedonskiot pravopis, {to bil ozakonet so Re{enie na Ministerstvoto
za prosveta od juni 1945 godina. Podocna se objaveni i nau~no verificirani
izdanija: Makedonski pravopis, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik
i Re~nik na makedonskiot jazik.
Kako i koga e izvr{eno kodificiraweto na makedonskiot literaturen jazik,
azbukata i pravopisot?
RAZVOJOT NA OBRAZOVANIETO I NAUKATA
Eden od glavnite problem na obrazovanieto po Vtorata svetska vojna bilo

opismenuvaweto na naselenieto. Spored statisti~kite podatoci 70% od
naselenieto vo Makedonija bilo nepismeno. Sprovedenata akcija za opismenu-
vawe na naselenieto postignala vidni rezultati. Toa opfatilo golem broj
na naselenie, vo koe bea vklu~eni i pripadnicite na malcinstvata vo Make-
donija. Prvite godini po osloboduvaweto, osnovnoto obrazovanie stanuva
zadolìtelno so ~etirigodi{no traewe, a od 1954 godina zadolìtelno sta-
nuva i osumgodi{noto obrazovanie.
1366
13
TEMA 5
Pokraj osnovnoto obrazovanie, po osloboduvaweto se otvorile u~ili{ta
i za sredno obrazovanie. Osobeno se zgolemuval brojot na gimnaziite, a pokraj
toa se razviva i srednoto stru~no obrazovanie.
Vo 1946 godina vo Makedonija bila otvorena i prvata visiko{kolska insti-
tucija, Filozofskiot fakultet vo Skopje, a vo narednata godina i Medicin-
skiot i Zemjodelsko-{umarskiot fakultet. Od niv vo 1949 godina bil osnovan
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje, a vo 979 godina be{e osnovan i
bitolskiot Univerzitet Sv. Kliment Ohridski.
Nau~nata rabota vo po~etokot se obavuvala vo ramkite na fakultetite,
a pokasno se osnovale nau~ni institucii. Edna od prvite nau~ni institucii
formirani vo Makedonija e institutot za nacionalna istorija, osnovan vo
1948 godina, a podocna se osnovani i nacionalnite instituti za folklor i za
makedonski jazik i literatura. Vo 1967 godina be{e osnovana i Makedonskata
akademija na naukite i umetnostite vo Skopje kako vrvna makedonska nau~na i
umetni~ka institucija.
Poslednive godini vo Tetovo egzistiraat Tetovskiot univerzitet vo Mala
Re~ica i me|unarodno priznatiot Univerzitet za Jugoisto~na Evropa.
Makedonskata akademija na naukite i umetnostite
Kako se razvivalo visokoto obrazovanie vo Makedonija?
1377
13
TEMA 5
RAZVOJ NA KULTURATA I LITERATURATA
So kodifikacijata na makedonskiot literaturen jazik,

po Vtorata svetska vojna se otvorija {iroki mo`nosti za
afirmacija na makedonskata literatura. Vo oblasta na
poetskoto tvore{tvo me|u poistaknatite imiwa se: Aco
[opov, Slavko Janevski, Blaè Koneski i dr. Napored-
no so niv, od oblasta na prozata zna~aen pridones dale
pisatelite: Stale Popov, Jovan Bo{kovski, Vlado Ma-
levski, Slavko Janevski i dr. Vo dramskoto tvore{tvo se
istaknaa: Anton Panov, Vasil Iqoski, Risto Krle, Kole
â{ule i dr.
Razvojot na lik-
Blaè Koneski
ovnoto tvore{tvo vo
Makedonija go sled-
ime niz delata na poznatite likovni um-
etnici, osnovopolo`nici na sovremenoto
slikarstvo: Nikola Martinovski, Lazar
Li~enovski. Vangel Koxoman i dr. Vo 1964
godina izgraden e Muzejot na sovremenata
umetnost vo Skopje, vo koj se ~uvaat i delata
na najpoznatite svetski likovni umetnici.
Vo 1945 godina vo Skopje e osnovan Make-
donskiot naroden teatar, kako prv profe-
sionalen teatar, a vo 1949 godina i teatarot
na narodnostite. Vo 1947 godina be{e osno-
van Vardar-film, a vo 1955 godina snimen e
i prviot makedon-
ski igran film Nova Makedonija
,,Frosina. Na 29
oktomvri 1944 godina, po~na da izleguva vesnikot
Nova Makedonija, od istata godina raboti Radio Sko-
pje, a od 1964 godina i Televizija Skopje.
Na kulturno-prosveten plan Makedonija posvetuva{e
golemo vnimanie na razvojot na etni~kite zaednici:
Albancite, Turcite, Srbite, Bo{wacite, Romite,
Vlasite i dr.
Koi nacionalno-kulturni institucii se afirmi-

rale vo Makedonija?
Prviot bukvar na
albanski jazik
1388
13
TEMA 5
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA

I DRUGITE VERSKI ZAEDNICI
OBNOVATA NA OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA
Vo tekot na NOB, organiziraweto na verskiot ìvot bilo edno od mo{ne

zna~ajnite pra{awa. U{te vo 1943 godina bilo formirano Versko poverenstvo
pri Glavniot {tab na NOV i POM, koe trebalo da raboti na razre{uvawe na
makedonskoto crkovno pra{awe i vospostavuvawe samostojna Makedonska pra-
voslavna crkva. Na 4-5 mart 1945 godina vo Skopje, so u~estvo na 300 delegati
bil odràn Prviot makedonski crkovno-naroden sobor. Vo usvoenata rezolu-
cija od soborot bilo re{eno: da se obnovi Ohridskata arhiepiskopija kako
samostojna makedonska crkva, prviot makedonski arhierej da ja nosi titulata
Ohridski arhiepiskop, a pravoslavnata crkva vo Makedonija Sv. Klimentova
Ohridska arhiepiskopija.
Vo uslovi na pove}egodi{en otpor
od strana na sosednite pravoslavni
crkvi, posebno od Srpskata pravo-
slavna crkva, od ~etvrti do {esti
oktomvri 1958 godina vo Ohrid bil
svikan Vtoriot makedonski crkov-
no-naroden sobor so u~estvo na 219
delegati. Na soborot bila donesena
odluka za obnovuvawe na Sv. Kli-
mentovata Ohridska arhiepiskopija,
nekanonski ukinata vo 1767 godina,
pod imeto Makedonska pravoslav-
na crkva. Isto taka bilo re{eno Arhiepiskopot Dositej (desno) i
ruskiot patrijarh Aleksej
nejzinite crkovni granici da se pok-
lopuvaat so dràvnite granici na
Republika Makedonija, na ~elo so makedonski mitropolit koj }e ja nosi titu-
lata Arhiepiskop ohridski i skopski i mitropolit makedonski so sedi{te
vo Skopje. Za prv makedonski arhiepiskop bil izbran G.G. Dositej (Dimitrija
Stojkoski, 1906-1981). Isto taka bil donesen i Ustavot na Makedonskata pra-
voslavna crkva.
Koga i kade bila obnovena Ohridskata arhiepiskopija?
1399
13
TEMA 5
PROGLASUVAWE NA AVTOKEFALNOSTA NA
I po odrùvaweto na Vtoriot crkovno-naroden sobor, Makedonskata

pravoslavna crkva ostanala vo kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna
crkva, so {to sporot so nea prodolùva{e. Na 17 juli 1967 godina vo Ohrid
bil svikan i Tretiot makedonski crkovno-naroden sobor, na koj bila donesena
kone~nata odluka za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pra-
voslavna crkva, kako nasledni~ka na obnovenata Ohridska arhiepiskopija, na
~elo so arhiepiskopot ohridski i makedonski G.G. Dositej.
Makedonskata pravoslavna crkva ima posebno mesto i uloga za vrskite
so iseleni{tvoto. Kako nacionalna institucija, taa go ~uva i afirmira na-
cionalniot identitet vo novite sredini. Svoite vrski so iseleni{tvoto,
Makedonskata pravoslavna crkva gi odrùva preku trite svoi eparhii: Ameri-
kansko-kanadskata, Avstraliskata i Evropskata eparhija, so vkupno 40 crkovni
op{tini i nekolku manastira i impozantni crkovni zdanija.
Procesot na osamostojuvaweto na Makedonskata pravoslavna crkva naide
na silen otpor kaj srpskoto crkovno rakovodstvo koe ne go prifa}a{e osa-
mostojuvaweto na Makedonskata pra-
voslavna crkva. So cel da se razre{i
ovoj me|ucrkoven spor, vo dosega{niot
period se vodele pove}e pregovori
pome|u najvisokite rakovodstva na
dvete crkvi, no se u{te ne e postignat
osoben uspeh.
Katoli~kata misionerka od Skopje

Majka Tereza (Gonxa Bojaxiu)
Koga e proglasena avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva?
1400
14
TEMA 5
ULOGATA I ZNAÊWETO NA DRUGITE
VERSKI ZAEDNICI VO MAKEDONIJA
Pokraj drugite verski zaednici, vo Makedonija so vekovi opstojuva i Is-

lamskata verska zaednica. Islamot vo Makedonija e prenesen u{te od vremeto
na navleguvawata na Osmanliite - kon krajot na XIV vek. So tekot na vremeto
islamot go primile i eden del Makedonci - preku dobrovolna, no i so prinudna
islamizacija. Postepeno islamot go prifatile i pogolemiot del od albansko-
to naselenie vo Makedonija, kako i del od Romite. Naporedno so {ireweto na
islamot, postepeno se menuval i izgledot na makedonskite gradovi. Kako del
od islamskata arhitektura, za~uvani se golem broj xamii, turbiwa, medresi i
drugi objekti.
Pokraj islamskata, vo Makedonija mo{ne aktivna e i Katoli~kata verska
zaednica, kako i nekoi drugi verski zaednici koi imaat pomal broj svoi ver-
nici.
Po~ituvaj}i go Ustavot, zakonite i kanonite na svojata religija, verskite
zaednici imaat zna~ajna uloga vo neguvaweto na soìvotot, verskata toleran-
cija i sorabotkata me|u gra|anite na Republika Makedonija.
Istraì i osoznaj! Koi verski zaednici deluvaat vo tvojata sredina?
Mustafa-pa{inata xamija vo Skopje
1411
14
TEMA 5
SAMOSTOJNA I NEZAVISNA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
PROCESOT NA OSAMOSTOJUVAWE OD
JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA
Po smrtta na Josip Broz Tito, SFRJ opstojuva{e u{te cela edna decenija.
Dràvata be{e rakovodena od kolektiven {ef na dràvata - Pretsedatelst-
voto na SFRJ. No zemjata s pove}e zapa|a{e vo politi~ka i ekonomska kriza.
Politi~kite raziduvawa i sprotivnosti vo Federacijata se zgolemuvaa i na-
poredno so toa rastea i me|unacionalnite tenzii, osobeno na Kosovo. Nabrzo
dràvata zapadna i vo golema ekonomska kriza, so visoka inflacija. So nedo-
volno podgotvenite stopanski reformi se baraa pati{ta za izlez od ekonom-
skata kriza, no istite ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati.
Vo vakva situacija, vo nekoi od republikite se zabrza procesot na politi~ko
i ekonomsko osamostojuvawe, {to ode{e kon raspa|awe na zaedni~kata dràva
i sozdavawe novi samostojni i suvereni dràvi.
O~igledno be{e deka edna politi~ka partija ne be{e vo sostojba da gi
razre{i aktuelnite sprotivnosti, pa zatoa s pove}e do izraz doa|aa tendenci-
ite za vospostavuvawe na pove}apartiski sistem. So donesenite sojuzni zakon-
ski izmeni, vo 1990 godina, be{e dozvoleno slobodnoto formirawe politi~ki
partii od strana na gra|anite. Toa zna~e{e vospostavuvawe na politi~kiot
pluralizam vo Jugoslavija, a so toa i vo Makedonija.
SPROVEDUVAWE NA
POVE]EPARTISKI IZBORI
Prvite pove}epartiski izbori za

pratenici vo Sobranieto na Republika
Makedonija se odrà na 11 noemvri 1990 go-
dina. Najgolem broj pratenici dobija VM-
RO-DPMNE (VMRO-Demokratska partija
za makedonsko nacionalno edinstvo), SKM-
PDP (Sojuzot na komunistite na Makedoni-
ja-Partija za demokratski promeni), Soju-
zot na reformskite sili, PDP (Partija za
demokratski prosperitet) i NDP (Nezavis-
na demokratska partija).
Po zavr{enite izbori, na 8 septemvri
se odrà konstitutivnata sednica na koja za
Kiro Gligorov prv pretsedatel na Sobranieto na Republika
1422
14
TEMA 5
Makedonija be{e izbran Stojan Andov.
Za pretsedatel na Republika Make-
donija be{e izbran Kiro Gligorov.
Prviot dràvno-praven dokument za
mirno razdruùvawe na Makedonija od
jugoslovenskata federacija be{e De-
klaracijata za suverenost i nezavisnost
na Republika Makedonija usvoena od
Sobranieto na 15 januari 1991 godina.
Na 20 mart 1991 godina be{e iz-
Stojan Andov brana i prvata Vlada na Republika
Makedonija na ~elo so akad. Nikola
Kqusev. Toa ne be{e politi~ka vlada, tuku }

e ostane poznata kako ekspertska vlada. Me|u
prvite merki na novata Vlada be{e povleku-
vaweto na makedonskite vojnici od JNA {to
bea nadvor od granicite na Republika Make-
donija, kako i monetarno osamostojuvawe so
voveduvawe sopstven pari~en sistem.
PROGLASUVAWE
SAMOSTOJNA I NEZAVISNA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Referendumot za suverena i nezavisna

Republika Makedonija se odrà na 8 septem-
vri 1991 godina. Od vkupno 1.495.807 gra|ani
so pravo na glas, na referendumot izlegoa
1.021.981 (63,32%) od koi 95,08% glasa~i se Nikola Kqusev
izjasnija za suverenost i nezavisnost, a samo
3,63% bea protiv. So toa se ispolni vekovnata èlba na makedonskiot narod za
samostojna, suverena i nezavisna dràva. Osmi septemvri, kako Den na nezavis-
nosta be{e proglasen za dràven praznik.
Vrz osnova na rezultatite od referendumot, se pristapi kon podgotvuvawe na
nov Ustav na Republika Makedonija. Prviot Ustav na samostojna i nezavisna
Republika Makedonija go donese Sobranieto na Republika Makedonija na 17
noemvri 1991 godina. So nego se predvideni golemi op{testveni i ekonomski
promeni vo dràvata za razlika od porano. Taka, vo ekonomskiot sistem osnov-
nata promena e napravena vo oblasta na sopstvenosta. Namesto dotoga{nata
sopstvenost koja se narekuva{e op{testvena se voveduva privatna sopstvenost.
Se smeta{e deka taa pove}e go stimulira i pottiknuva raboteweto voop{to vo
site domeni na ekonomskoto rabotewe. Isto taka, se vovede pazarna ekonomija,
1433
14
TEMA 5
so koja se napu{ti dotoga{nata dogovorna ekonomija.
Prvata dràva koja {to ja prizna Republika Makedonija be{e Republika Bu-
garija, a potoa sledea i me|unarodnite priznavawa od golem broj drugi dràvi,
kako i nekoi od postojanite ~lenki na Sovetot za bezbednost. Na 8 april 1993
godina Makedonija be{e primena i kako 181 ~lenka na Organizacijata na obe-
dinetite nacii (OON), no poradi politi~koto sprotivstavuvawe i lobirawe
na Grcija, privremeno be{e zavedena pod imeto Biv{a jugoslovenska repub-
lika Makedonija (BJRM).
Na me|unaroden plan, Makedonija se stremi kon evropskite integracii i
priemot vo NATO.
MAKEDONCITE VO SVETOT I ETNI^KITE

ZAEDNICI VO MAKEDONIJA
PRIÎNI ZA ISELUVAWETO OD MAKEDONIJA
Po Vtorata svetska vojna, prodolìlo iseluvaweto od Makedonija, kako

od politi~ki, taka i od ekonomski pri~ini. Od politi~kite pri~ini najsilno
vlijanie imala Gra|anskata vojna vo Grcija (1946-1949) i Rezolucijata na In-
formbiroto (1948). Me|utoa mnogu golemo i zna~ajno vlijanie imale ekonom-
skite pri~ini, izrazeni niz èlbata za podobar standard.
Po porazot na Demokratskata armija vo Grcija Egejskiot del na Makedonija
go napu{tile, okolu 30 000 Makedonci koi bile prinudeni da zaminat preku
granicata vo Vardarskiot del na Makedonija, vo razni krai{ta na Jugoslavija,
Romanija, Bugarija, êhoslova~ka, Polska, Ungarija, DR Germanija i SSSR.
Zabrzaniot proces na iseluvaweto od Egejskiot del na Makedonija prodolìl
i vo periodot me|u 1950-1960 godina, koga samo od Lerinsko se iselile okolu
10000 Makedonci.
Me|utoa, iseluvaweto prodolìlo i vo slobodna Makedonija, osobeno od
Bitolskiot kraj. Deneska vo prekuokeanskite zemji SAD, Kanada, Avstrali-
ja i Argentina ìveat i rabotat pove}e od 600 000 Makedonci. Najgolem broj
Makedonci ìveat vo Kanada 190 000, vo Avstralija nad 180 000 i vo SAD oko-
lu 150000. Najgolemi koncentracii na na{i iselenici ima vo Toronto okolu
90000, Detroit i Sidnej okolu 40 000 i vo Wujork 20 000 Makedonci.
Koi bile pri~inite za iseluvaweto od Makedonija po Vtorata svetska voj-

na?
1444
14
TEMA 5
KULTURNO-PROSVETNO I NACIONALNO-POLITI^KO
ORGANIZIRAWE
So sozdavaweto na samostojna i nezavisna makedonska dràva sozdadeni

se povolni uslovi za kulturno-prosvetnoto i nacionalno-politi~koto orga-
nizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo prekuokeanskite zemji i vo Evro-
pa. Makedoncite se organizirani vo razni op{testveni, kulturno-umetni~ki,
prosvetni i sportski dru{tva, crkovni op{tini i drugi asocijacii. Niz site
ovie aktivnosti, postojano slu{ame i ~itame za nivnoto re{itelno i dostoin-
stveno sprotivstavuvawe i odbrana od gr~kata antimakedonska propaganda, Bu-
garskiot i srpskiot nacionalizam i afirmacijata na makedonskata samobit-
nost.
Deneska vo svetot postojat okolu 600 makedonski iseleni~ki dru{tva
i razni drugi asocijacii. Site tie se obedineti vo nekolku sojuzi, preku koi
ja ostvaruvaat zaedni~kata nacionalna platforma na dejstvuvawe. Najpoznati
me|u niv se: Makedonsko-amerikanskiot naroden sojuz (MANS), Makedonsko-
kanadskiot naroden sojuz (MKNS), Makedonsko-avstraliskiot naroden sojuz
(MANS), Obedineti Makedonci i dr.
Vo iseleni~kite sredini ìveat i tvorat zna~ajni makedonski poeti,
Crkvata Sv. Kliment- Toronto, Kanada
1455
14
TEMA 5
pisateli, likovni umetnici i drugi vidni li~nosti, koi ~esto nastapuvaat
pred me|unarodnata javnost vo odbrana na makedonskite interesi. Pokraj toa,
niz bogatata izdava~ka dejnost na makedonskoto iseleni{tvo zastapeni se raz-
ni spisanija i vesnici, kako i umetni~ka i stru~na literatura.
Posebno mesto i uloga na makedonskoto iseleni{tvo niz svetot pripa|a na
Makedonskata pravoslavna crkva. Vo prekuokeanskite zemji crkovniot ìvot
e organiziran vo dve eparhii: Amerikansko-kanadskata i Avstraliskata epar-
hija, so vkupno 34 crkveni op{tini, dva manastira i moderni crkovni zgradi za
duhovna i kulturno-prosvetna aktivnost.
Napravi proekt za Makedoncite vo dijasporata i nivnoto zna~ewe za

afirmirawe na makedonskiot jazik i makedonskoto ime.
VRSKITE NA MAKEDONSKOTO ISELENI[TVO SO TATKOVINATA
I pokraj oddale~enosta od Republika Makedonija, makedonskite iselenici

se vo postojani vrski so tatkovinata, osobeno preku Maticata na iselenicite
od Makadonija. Na informativen plan od golemo zna~ewe za na{ite iselenici
pretstavuva{e izdavaweto na mese~noto spisanie Makedonija.
So pomo{ na makedonskite iselenici vo prvite godini po Vtorata svetska
vojna vo Skopje e izgradena Klini~kata bolnica, toga{ poznata me|u naseleni-
eto kako Amerikanska bolnica. So
nivna pomo{ e izgradena i zgradata
na Institutot za makedonski jazik
Krste Misirkov vo Skopje.
Istraì i osoznaj za Maticata na

iselenicite od Makedonija.
ETNI^KITE ZAEDNICI VO
MAKEDONIJA
Na teritirijata na Republika
Makedonija, pokraj makedonskiot
narod, ìveat i pove}e etni~ki zae-
dnici kako {to se: Albanci, Turci,
Vlasi, Srbi, Romi i drugi. Spored
Ustavot na Republika Makedonija,
tie gi uìvaat istite prava i slo-
bodi, kako i Makedoncite, od {to
proizleguvaat i nivnite ustavni ob-
vrski. Demonstracii na Makedoncite
Kako rezultat na ovaa politika, vo Kanbera (1994)
1466
14
TEMA 5
vo periodot od 1944-1991 godina za site u~enici e obezbedeno besplatno os-
novno obrazovanie. Taka denes imame osnovni u~ili{ta kade {to nastavata se
izveduva na albanski, turski i srpski jazik, a ovozmoèno e i fakultativno
izu~uvawe na nekoi od jazicite na etni~kite zaednici. Pokraj osnovnoto obra-
zovanie, vo Makedonija postojat i sredni u~ili{ta vo koi nastavata se izvedu-
va na albanski i turski jazik. So otvoraweto na Vi{ata pedago{ka {kola vo
Skopje, pokraj makedonskiot jazik, bil zastapen i albanskiot i turskiot jazik,
so {to bilo ovozmoèno {koluvawe na idnite nastavnici vo osnovnoto i sred-
noto obrazovanie. Osven toa silna e ekspanzijata i na visokoto obrazovanie.
Etni~kite zaednici imaat zna~aen pridones vo kulturniot razvoj na Re-
publika Makedonija vo periodot 1944-1991 godina. Vo sferata na kulturata ot-
voreni se golem broj na teatri, izdavani se golem broj literaturni dela na ja-
zicite na etni~kite zaednici. Sozdadeni se golem broj i na kulturno-umetni~ki
dru{tva koi go neguvaat nacionalniot folklor i tradicijata. U{te vo 1944
godina po~nal da izleguva i vesnikot na turski jazik Birlik, a od 1945 godina
i vesnikot na albanski jazik Flaka e vlazerimit.
Preku Makedonskata radio-televizija se emituvaat emisii na jazicite na
etni~kite zaednici, koi imaat informativen, edukativen, zabaven i sportski
karakter.
Kakva e polo`bata na etni~kite zaednici vo Makedonija?
147
SODR@INA
TEMA 1.
MAKEDONIJA VO ANTIKATA
MAKEDONIJA VO PRAISTORIJATA ................................................................ 3

POSTANOK I RAZVITOK NA MAKEDONSKATA DR@AVA ..................... 8
MAKEDONSKATA DR@AVA VO VREME
NA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI ............................................................... 12
KULTURATA NA ANTI^KA MAKEDONIJA .................................................. 16
MAKEDONIJA POD RIMSKA VLAST ............................................................... 20
TEMA 2.
MAKEDONIJA VO SREDNIOT VEK
DOSELUVAWE NA SLOVENITE VO MAKEDONIJA .................................. 24

POJAVA I RAZVOJ NA SLOVENSKATA PISMENOST I KULTURA .. 28
OHRIDSKATA KNI@EVNA [KOLA ............................................................... 31
BOGOMILSKO DVI@EWE ..................................................................................... 35
SAMUILOVATA DR@AVA ................................................................................... 37
MAKEDONIJA VO XI I XII VEK ............................................................................ 42
MAKEDONIJA VO XIII I XIV VEK ....................................................................... 45
PA\AWE NA MAKEDONIJA POD OSMANSKA VLAST ............................ 49
KULTURNITE PRILIKI VO MAKEDONIJA
DO KRAJOT NA XIV VEK .......................................................................................... 52
TEMA 3.
MAKEDONIJA POD OSMANSKA VLAST
(DO SREDINATA NA XIX VEK)
OP[TESTVENO-EKONOMSKI I KULTURNI PROMENI ..................... 56

OTPORI PROTIV OSMANSKATA VLAST ...................................................... 59
OHRIDSKATA ARHIEPISKOPIJA .................................................................. 63
SLABEEWE NA OSMANSKATA DR@AVA ....................................................... 66
TEMA 4.
NACIONALNOOSLOBODITELNATA BORBA NA
MAKEDONSKIOT NAROD DO BALKANSKITE VOJNI
PRERODBATA VO MAKEDONIJA ....................................................................... 70

ISTO^NATA KRIZA I MAKEDONIJA ............................................................ 74
RAZLOVE^KOTO VOSTANIE ............................................................................ 78
MAKEDONSKO KRESNENSKO VOSTANIE ................................................... 81
PROPAGANDITE I POSLEDICITE
OD NIVNOTO DEJSTVUVAWE ............................................................................. 84
MAKEDONSKATA REVOLUCIONERNA
ORGANIZACIJA ........................................................................................................ 87
VRHOVNIOT MAKEDONSKI KOMITET
I NEGOVATA DEJNOST ........................................................................................... 91
ILINDENSKOTO VOSTANIE ............................................................................. 93
KRU[EVSKA REPUBLIKA .................................................................................... 96
POLO@BATA VO MAKEDONIJA PO VOSTANIETO .............................. 100
MAKEDONIJA VO VREME NA MLADOTURSKOTO VLADEEWE ...........103
TEMA 5.
MAKEDONIJA OD BALKANSKITE VOJNI DO NEZAVISNOSTA
MAKEDONIJA VO BALKANSKITE VOJNI ................................................. 108

MAKEDONIJA VO PRVATA SVETSKA VOJNA ........................................... 113
MAKEDONIJA POD VLASTA NA SOSEDITE ............................................. 117
MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA ......................................... 121
NACIONALNO OSLOBODITELNO DVI@EWE
VO PIRINSKIOT I EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA .................... 125
SOZDAVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA ........................................... 129
NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO
RAMKITE NA JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA ................................. 133
OBRAZOVANIE, NAUKA I KULTURA ............................................................ 136
I DRUGITE VERSKI ZAEDNICI ..................................................................... 139
SAMOSTOJNA I NEZAVISNA REPUBLIKA MAKEDONIJA ............. 142
MAKEDONCITE VO SVETOT I ETNI^KITE
ZAEDNICI VO MAKEDONIJA ......................................................................... 144

Istorija Na Makedonija - II - MAK - PRINT - WEB PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Istorija Na Makedonija - II - MAK - PRINT - WEB PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

  

sredno stru~no obrazovanie

. -.  

.  

U~ebnikot Istorija na Makedonija za vtora godina sredno stru~no

Teritorijata na Makedonija po svojata geografska polo`ba go zazema

MAKEDONIJA VO VREMETO NA NEOLITOT

Dosega{nite arheolo{ki istra`uvawa poka`ale deka najstarite tragi od

Zo{to Makedonija bila naselena u{te od

Na teritorijata na Makedonija ima

Koi se karakteristikite na naselbite od bronzenoto vreme vo Makedonija?

@eleznoto vreme vo Makedonija zapo~nuva

Navedi gi najpoznatite plemiwa koi ja naseluvale Makedonija vo `eleznoto

TERITORIJA, PRIRODNI USLOVI I NASELENIE

Anti~ka Makedonija se nao|ala vo centralniot del na Balkanskiot polu-

Spored anti~kata tradicija osnovaweto na makedonskata dr`ava mu se

Koi oblasti spa|ale vo anti~ka Makedonija?

Brz napredok i jaknewe na

toa Filip II sprovel reformi i vo vnatre{noto ureduvawe na makedonskata

Makedonski zlaten stater

Kako se formirala starata makedonska dr`ava?

DOA\AWE NA ALEKSANDAR III NA MAKEDONSKIOT PRESTOL

Najgolemata mo} makedonskata dr`ava ja postignala za vreme na vladee-

Aleksandar III Makedonski

Otkako gi zadu{il vostanijata na helenskite dr`avi, Aleksandar III zapo~nal

pet bil pre~ekan kako osloboditel, a egipetskite bogovi go proglasile za sin

Opi{i gi najgolemite bitki me|u Aleksandar III i Persija?

Voenite pohodi i zavojuvawa na Aleksandar III Makedonski

POHODOT NA ALEKSANDAR VO INDIJA

Po golemite pobedi protiv Persija, carot Aleksandar re{il da gi prodol`i

Zo{to Aleksandar III go prekinal

Bitkata protiv indiskiot kral Por

Po zavr{enite osvojuvawa centar na ogromnata dr`ava stanala Mesopo-

MAKEDONSKI BO@ESTVA I SIMBOLI

Anti~kite Makedonci veru-

Koi se najva`nite makedonski bo`estva?

Zo{to makedonskiot jazik ne e so~uvan?

Kakvi arheolo{ki ostatoci se za~uvani?

PRED OPASNOSTA OD MAKEDONSKO-RIMSKITE SUDIRI

I pokraj vojnite so helenskite

Vo Prvata makedonsko-rimska vojna od 215 do 205 godina pred n.e., rim-

Zo{to se vodele makedonsko-rimskite vojni?

MAKEDONIJA KAKO RIMSKA PROVINCIJA

Po osvojuvaweto, Makedonija bila podelena na ~etiri oblasti koi imale

Zo{to se krenalo vostanieto na Andrisk?

[ireweto na hristijanstvoto vo Makedonija

[to im sovetuval apostolot Pavle na makedonskite hristijani vo svoite

MAKEDONSKITE SLOVENSKI PLEMIWA

Od krajot na VI vek do sredinata na VII vek celata teritorija na Make-

Navedi koi bile najpoznatite slovenski plemiwa vo Makedonija?

Vo krajot na VII Slovenite, oddelno ili zdru`eni so Avarite, na dva pati

Zo{to Slovenite ne uspeale da go osvojat gradot Solun?

Srednovekovnite yidini na Solun

SOZDAVAWE NA MAKEDONSKITE SKLAVINII

Od krajot na VI vek, istovremeno so naseluvawe na oddelnite slovenski

Vo periodot na naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, najbrojno staro-

Objasni go odnosot na Slovenite kon zateknatoto drevno-makedonsko

Crkvata Sv. Dimitrija vo Solun

Po naseluvaeto na Slovenite vo Makedonija bile izvr{eni koreniti

Kakvi etni~ki i op{testveno ekonomski promeni nastanale vo Makedonija

POTPA\AWE NA MAKEDONSKITE SKLAVINII POD

Od krajot na VII vek Vizantija gi zasilila voenite pohodi protiv make-

Slovenite koga go naseluvale

. -.

.

( . )

(1376 .)