Professional Documents
Culture Documents
N aslovi o rig in a la :
A n to n io G ram sci
L O R D IN E NUOVO
(C o p y rig h t by E IN A U D I, 1955)
A n to n io G ram sci
IL M A T E R IA L IS M O ST O R IC O E LA F IL O S O F IA
D l B EN ED ETT O CRO CE
(C o p y rig h t by E IN A U D I, 1966)
A n to n io G ram sci
N O T E S U L M A C H IA V E L L I SU L L A P O L IT IC A
E S U LLO S TA TO M ODERNO
(C o p u rig h t by E IN A U D I, 1966)
Antonio Gram i
Izbor, prevod i
predgovor dr Ivo Petrinovi
B IB L IO T E K A -ID E JE
V KO LO
U r e iv a k i o d b o r
D r J O V A N O R E V IC
D r S T A N IS L A V G R O Z D A N IC
D r V O J IS L A V S T A N O V C lC
B E O G R A D . 1979.
PREDGOVOR
" ) I s to , s t r . 20.
" ) C e r r o n i U m b e r to , P o lltiC k a te o rija 1 s o c ija liz a m , Z ag re b .
k o l s k a k n j i g a 1976, s t r . 117.
20 A N T O N IO G R A M S I
II
III
c) Ostala djela:
Novi poredak (LOrdine nuovo, 19191920), 1966.
Antologije:
3. Ostala izdanja
IV
R A D N I K A D E M O K R A C IJA
O S V A JA N JE D RAVE
*) M a ie u t ic a , g r k a r i j e k o j a im a z n a e n je b a b l k e v je tin e .
T o j e n a in r a s p r a v e k o j u Je u s v o ji m d ija lo z im a u p o t r e b l j a v a o
g r k i f ilo z o f S o k r a t d a b i s u g o v o r n ik a n a v e o p r e k o p i t a n j a 1
o d g o v o r a d a s a m o t k r i j e I s tin u k o j a j e u n j e m u ( B ilj. r e d .) .
36 A N T O N IO G R A M S I
T V O R N I K I S A V JE T
D V IJE R E V O L U C IJE
G R A A N SK O D R U TV O
Struktura i nadgradnja
E k o n o m ija i id eo lo g ija
U en je o p o liti k im id e o lo g ija m a
ala strast, nego ili teror vojnih sudova, ili pak hladno
krvno prom iljeni i razboriti osjeaj dunosti.
(II m a te r ia lis m o storico e la filo s o fia di B e n e
d e tto C roce, p. 299301; H is to r ijs k i m a te r ija
liza m i filo z o fija B e n e d e tta Crocea, str. 278
280)
S tr a s t i p o litik a
MODERNI VLADAR
B ilje k e o M a k ija v e lije v o j p o litic i
pun vrlina ili opak, samo toliko koliko ima kao polaznu
toku samog modernog Vladara i slui ili da povea
njegovu vlast ili da joj se protivi. Vladar u svijestim a
uzima mjesto boanstva ili kategorikoga im perativa,
postaje temelj jednog modernog laicizma i jedne pot
pune laicizacije itava ivota i svih odnosa u pona
anju.
Znanost o politici
" ) S a v o n a r o la , G ir o la m o (14521498), t a l i j a n s k i p r o p o v je d n i k ,
d o m in i k a n a c , p r i o r s a m o s ta n a S a n M a rk o u F i r e n c i . N a p a d a j u i
m o r a l n u d e k a d e n c i j u v is o k o g k l e r a 1 p a p e b io j e p o d r a v a n o d
m a s a te h tio iv o t u F i r e n c i u r e d i t i n a b a z i t e o k r a ts k e d e m o
k r a c i j e . U h v a e n o d p r o t i v n i k a 1 s p a l j e n k a o h e r e t i k (B ilJ. re d .) .
" ) S o e r in i, P i e r o (14521522), Sef g r a a n s k e v la d e u F i r e n c i
k o ji Je p r i h v a t i o M a k ija v e li je v p r ije d lo g o o s n iv a n ju s ta ja e v o js k e .
,s) C a s tr a c a n l , C a s tr u c c io (12811328), r o d o lju b 1 v o jv o d a g r a d a
L u k e 1J1 Je iv o t n a p is a o M a k ija v e li .
lf) B o r g ia , C e s a re (14751507), s in p a p e A le k s a n d r a V I, d o b io
n a z iv v o jv o d a V a le n tin o n a k o n to m u j e f r a n c u s k i k r a lj p o
k lo n io g r o f o v i ju V a l e n tin o a (B ilJ. r e d .) .
" ) V ila rl, P a s q u a le (18261917), t a l i j a n s k i p o v je s n i a r i p o ll-
t l a r k o ji Je p r o u a v a o M a k ija v e li ja 1 n je g o v o v r ije m e (BU j. re d .) .
O DRAVI
81
P o litik a ka o s a m o s ta ln a zn a n o st
E le m e n ti p o litik e
**) T e r m i n n a z v a n p o g e n e r a l u L u l l j u K a d o r n u (18501928),
v r h o v n o m z a p o v j e d n i k u t a l i j a n s k e v o js k e u p r v o m s v je ts k o m r a t u
k o ji j e s m i j e n j e n 1917. g o d in e n a k o n p o r a z a k o d K o b a r ld a (B ilj.
r e d .) .
92 A N T O N IO G R A M S I
P o liti ka s tr a n k e
N e k i te o r e ts k i i p r a k ti n i v id o v i e k o n o m iz m a
P r e d v i a n je i p e r s p e k tiv a
) J e d n a d r u t v e n a f o r m a c ija n e p r o p a d a p r i j e n e g o Sto
s u se r a z v ile s v e p r o iz v o d n e s n a g e za k o je Je o n a JoS d o v o ljn a ,
a viSi p r o iz v o d n i o d n o s i n e z a u z im a j u m je s to p r i j e n e g o Sto s u se
m a t e r i j a l n i u v je ti n jih o v e e g z is t e n c ije r o d ili u sa m o m k r ilu s ta r o g a
d r u tv a . S to g a , o v je a n s t v o s e b i u v ije k p o s ta v lja s a m o o n e z a
d a tk e k o je m o e r ije it i. J e r k a d a p a lji v ije p o g le d a m o , u v ije k
e m o n a i d a s a m z a d a ta k n a s t a j e s a m o ta m o g d je m a te r ij a ln i
u v j e t i z a n je g o v o r j e a v a n j e v e p o s to j e 111 s u b a r u p r o c e s u
s v o je g a n a s ta n k a . (M a rk s , U v o d u k r i t i k u p o lit i k e e k o n o m ije ).
O DRAVI 127
Z a p a a n ja o n e k im v id o v im a s tr u k tu r e
p o liti k ih stra n a k a u ra zd o b ljim a
org a n ske k r iz e
Na odreenoj toki svojega povijesnog ivota soci
jalne grupe se odvajaju od svojih tradicionalnih stra
naka, to jest vie ne priznaju tradicionalne stranke u
dato organizacijskoj formi i odreene ljude koji ih
sainjavaju, predstavljaju i njima rukovode, kao vlas
titi izraz svoje klase ili frakcije klase. Kada doe do
tih kriza, neposredna situacija postaje delikatnom i
opasnom jer je polje otvoreno za nasilna rjeenja, za
djelovanje mranih sila koje predstavljaju ljudi od
provienja ili karizmatiki ljudi.
Kako nastaju te situacije kontrasta izmeu onih
koji predstavljaju i onih koji su predstavljeni, koje
se sa terena stranaka (stranakih organizacija u uskom
smislu, izborno-parlam entarnog podruja, novinarske or
ganizacije) odrazuju na itav dravni organizam, pojaa
vajui relativnu poziciju moi birokracije (civilne i voj
ne), visokih financijskih krugova, crkve i uope svih
organizama koji su relativno neovisni o fluktuacijama
javnoga miljenja? U svakoj je zemlji proces razliit
iako je sadraj isti. A sadraj je kriza hegemonije vla-
dajue klase do koje dolazi ili zato to je vladajua klasa
promaila u kakvom svom velikom politikom pothvatu
za koji je traila ili silom nam etnula suglasnost velikih
masa (kao to je na prim jer rat) ili zato to su iroke
mase (posebno seljake i malograanskih intelektualaca)
odjednom prele iz politike pasivnosti u odreenu ak-
O DRAVI 139
S4) J e d a n o d r a z te g r u p e v id i s e u id e o lo k o j a k t i v n o s t i d e s n i
a r s k ih k o n z e r v a t i v n i h in t e l e k t u a l a c a . K n jig a k o jo j j e a u t o r G a e
t a n o M o s k a : T e o r ij a v la d a i p a r la m e n ta r n a v la d a (d ru g o iz d a n je
1925, p r v o i z d a n je 1883) p r i m j e r n a j e u to m p o g le d u ; s v e o d 1883.
M o s k a j e b io t e r o r i z i r a n je d n i m m o g u im k o n t a k t o m iz m e u g r a d a
i s e la . M o s k a j e z b o g s v o je d e f e n z iv n e p o z ic ij e ( p o z ic ije p r o t u n a -
p a d a ) u 1883. b o lje r a z u m io te h n i k u p o lit ik e p o d r e e n ih k la s a
n e g o to s u j e r a z u m je li, a k i n e k o lik o d e s e tl je a k a s n ije , p r e d
s ta v n ic i ti h p o d r e e n i h s n a g a , a k 1 g r a d s k i h .
144 A N T O N IO G R A M S I
Cezarizam,
) M a c D o n a ld , J a m e s (18661937), b r i t a n s k i p o lit i a r 1 J e d a n
o d o s n iv a a 1 v o a N e z a v is n e r a d n i k e p a r t i j e (1893) o d k o je Je
n a s t a l a L a b u r is t i k a p a r t i j a : p r e d s j e d n ik 1 m in i s ta r v a n js k ih p o
slo v a p r v e la b u r i s ti k e v la d e u E n g le s k o j (B ilj. re d .) .
O DRAVI 151
P o liti k a b o rb a i v o jn i r a t
O b i r o k r a c iji
Pojam prava
Pojam prava mora biti bitno obnoviteljski. Taj se
pojam ne moe integralno nai ni u jednom prethod
nom uenju (niti u uenju tako zvane pozitivne kole,
posebno ne u uenju Ferrija). Ako svaka drava tei da'
stvori odreeni put civilizacije i graanina (pa stoga
i tip sporazum ijevanja i pojedinanih odnosa) ako tei da
eliminira odreene obiaje i stavove te uvede druge,'
pravo e biti sredstvo za taj cilj (uporedo sa kolom te
drugim ustanovama i aktivnostima); ono mora biti razra
eno dok ne bude usklaeno s ciljem, maksimalno efi
kasno te produktivno pozitivnim rezultatima.
Koncepcija prava morat e biti osloboena svakog^'
ostatka transcendentnoga i apsolutnog, praktino sva- !
koga moralistikoga fanatizma. Ipak mi se ini da ne
moe polaziti sa stajalita da drava ne kanjava (ako
je taj izraz sveden na svoje humano znaenje), nego da
se bori samo protiv drutvene opasnosti. U stvari,
drava se mora shvatiti kao odgajatelj ukoliko upravo
tei da stvori novi tip ili razinu civilizacije. Zbog inje
nice da se bitno djeluje na ekonomske snage, da se
reorganizira i razvija aparat ekonomske proizvodnje,
da se obnavlja struktura, ne smije se izvui zakljuak
da se injenice u nadgradnji moraju prepustiti sebi sa
mima, svom spontanom razvitku, sluajnom i sporadi
nom klijanju. Drava, koja je i na tom podruju sred
stvo racionalizacije, ubrzanja i tejlorizacije, djeluje
prema planu, pouruje, potie, nagoni i kanjava
zato to, kad su ve jednom stvoreni uvjeti u kojima je
omoguen odreeni nain ivota, kriminalna akcija
ili propust moraju imati svoju kaznenu sankciju, koja
ima i moralni doseg, a ne samo sud o opoj opasnosti.
Pravo je represivan i negativan vid itave pozitivne ak-
O DRAVI
195
Robert Mikels
i politike stranke
Musolini je drugi prim jer stranakoga voe koji u
sebi posjeduje osobine i vidovnjaka i vjernika. Osim
toga, nije samo voa velike stranke nego je takoer
O DRAVI
203
Drava
s) B l a n q u i, A u g u s te (1805 1861), f r a n c u s k i r e v o l u c i o n a r , p r e d
s t a v n i k u t o p ij s k o g k o m u n iz m a ( B ilj. r e d .) .
') B u o n a r o t t l , F i lip p o (17611837). ta lija n s k i re v o lu c io n a r,
u e s n ik r e v o lu c io n a r n o g p o k r e t a u F r a n c u s k o j i I t a l i j i i s u r a d n i k
B a b e f o v e u r o te J e d n a k ih k o je Je i d e je u s v o ji o ( B ilj. r e d .) .
') O to m e n iz u i n j e n i c a k a o p r v i m a t e r i j a l v a l j a v i d j e t i d je la
P a u l a L o u is a i P o l i t i k i r j e n i k k o j e m u j e a u t o r M a u r i c e B l o c k ;
z a f r a n c u s k u r e v o l u c i j u p o s e b n o A u l a r d ; v i d j e t i t a k o e r A u d le -
r o v e b llje S k e M a n ife s ta . Z a I t a l i j u v i d j e t i v r lo t e n d e n c io z n u k n j i g u
Sto j u j e L u i o n a p is a o o m a s o n e r i j i 1 r i z o r i m e n t u ( B ilj. t a l i j .
r e d .) .
218 A N T O N IO G R A M B I
Funkcija vlade
Politika klasa
Moral i politika
i) F o u c h e , J o s e p h (17591820). f r a n c u s k i p o lit i a r . N a p o le o n o v
m in i s ta r p o lic ije ( B ilj. re d .) .
,w) T a U e y ra n d , C h a r le s (17541838). f r a n c u s k i d ip lo m a t 1 p o li
ti a r (B ilj. r e d .) .
SADR2AJ
PRED GOVOR _ 5
NOVI POREDAK 27
R a d n i k a d e m o k ra c ija 27
O s v a ja n je d r a v e 32
T v o rn i k i s a v je t 40
D v ije re v o lu c ije 46
P ro lo s t i s a d a n jo s t 53
G r a a n s k o d ru tv o 53
H is to rijsk i m a te r ija liz a m i filo zo fija B e n e d e ta
K ro e a 54
S tr u k tu r a i n a d g r a d n ja 54
E k o n o m ija i id eo lo g ija 55
U en je o p o liti k im id e o lo g ija m a 57
P o litik a i p o liti k e id eo lo g ije 63
S tr a s t i p o litik a 67
B IL J E K E O M A K IJA V E L IJU , O P O L IT IC I I O
M ODERNOJ DRAVI _ _ _ _ _ _ ------ 69
M o d ern i v la d a r 69
B ilje k e o M a k ija v e lije v o j p o litic i 69
Z n a n o s t o politici 77
P o litik a k ao s a m o s ta ln a z n a n o s t 81
E lem en ti p o litik e (90
P o litik a s tra n k a 94
In d u s trija lc i i v eleposjednici 104
N eki te o re ts k i i p ra k ti n i vidovi ekonom izm a <107
P re d v i a n je i p e rs p e k tiv a 120
A n a liz a situ a c ija . O dnosi s n ag a 124
Z a p a a n ja o nek im vidovim a s tru k tu re p o liti
kih s tra n a k a u ra zd o b ljim a o rg a n sk e krize ( 138.
C ezarizam 149
P o liti k a b o rb a i v o jn i r a t 155
P o ja m p asiv n e re v o lu c ije 165
O b iro k ra c iji 174
T eo rem o d re en ih p ro p o rc ija 178
S ociologija i p o liti k a zn a n o st 181
B roj i k v a lite ta u p re d s ta v n i k im sistem im a 183
P ita n je kolektivnog ovjeka ili drutvenog
kom form izm a 187
E k o n o m s k o -k o rp o ra tiv n a fa za d r av e 189
H e g em o n ija (g ra an sk o dru tv o ) i p o d jela vlasti 192
P o ja m p ra v a 194
P o litik a i u sta v n o p ra v o 195
R o b e rt M ikels i p o liti k e s tra n k e (202
D rav a 211
F u n k cija vlade 223
P o liti k a k la s a 226
V elika p o litik a i m ala politika 227
M oral i p o litik a 229
Iz d a v a
N o v in s k o - iz d a v a k a r a d n a o r g a n iz a c ija
R A D N I K A T A M P A
B e o g rad
M ilo a P o c e r c a 10/1
D ir e k t o r
IV O T A K A M P E R E L I C
G la v n i i o d g o v o r n i u r e d n i k
CEDO M ALES
T e h n i k i u re d n ik
D IM IT R IJE D U D V A R S K I
N a slo v n a s tr a n a
S T E V A N V U JK O V
L e k to r
M IR A K O L A R O V
K o re k to r
B R A N IM IR A V R A M O V IC
ta m p a
B IG Z
B e o g rad
B u l e v a r v o jv o d e M i i a 17
T ir a 1.500 p r l m e r a k a