projektiranje

oblikovanje

digitalni mediji

vizualizacija

animacija
revija novodobnih ustvarjalcev | 88 | 05 2007 | 4,59 eur | 1100 sit

dogodki: razstava georg gedl: iveti svoje sanje | tema tevilke: je ekoloko
bivanje mogoe? | zelena arhitektura prihodnosti | trajnostne reitve mobilnosti
| eko ni blagovna znamka | pametni materiali: je lahko tudi les pameten? |
strojna oprema: flybook - poslastica za hipermobilne | programi: adobe cs3
| autocad 2008 | revit architecture 2008 | viz 2008 | cinema 4d 10.1 studio |
potnina plaana na poti 1110 Ljubljana | pro anima d.o.o. 1001 Ljubljana p.p 2736

Potnina plaana na poti 1110 Ljubljana

tema tevilke: ekologija
 ^E;*%% ^E;+%% ^E;,%%

Dbd\d^iZhkd_^bhigVc`VbgZhc^cddhjea_^k^oe^h"cZ\aZYZcVid!`V`dkZa^`Zhdc_^]dkZoVb^ha^#
8Vcdcdk^cV_cdkZ_^i^h`Vac^`^kZa^`Z\V[dgbViVoV\diVka_V_dkg]jch`d`V`dkdhiWVgk!^o_Zbcd
cViVccdhi^oe^hVgiiZg^ogZYcd]^igdhi#KZa^`dhi^cV^]i^h`Vac^`dko&'e^\bZcic^b^gc^a^hZ\V_ddY
&,Yd+%eVaXZk!i^h`Vac^`^h*e^\bZcic^b^Va^`aVh^c^b^gc^a^eVhdcVkda_dkkZa^`dhi^]dY&,Yd
(+eVaXZk#I^^oYZa`^hd`dijhikVg_Zc^oVVea^`VX^_Z869!\gVcd dWa^`dkVc_Z! [did\gV_d ^c ^oYZaVkd
edhiZg_ZkiZgocV`dk#
CVkYjZc^WdhiZ!]`gVi^eVWdhiZcVkYjZkVa^#OVkZ^c[dgbVX^_dW^^iZlll#XVcdc#h^$a[e#

EdcjY^iZhkd_^bhigVc`VbkZa^`dhi!
`^cVkYjj_Z










 



CV_k^_d`V`dkdhi^oe^hVoV\diVka_V_dhVbdgc^aV^cbZY^_^8Vcdc#

I^h`Vac^`^kZa^`Z\V[dgbViV869"hiVgdoVcdkd#
ObZc_VkdhiVgZ\Vi^h`Vac^`VkZa^`Z\V[dgbViVoVcdk
8Vcdcdki^h`Vac^`eg^]gVc^iZYd(%%Zkgdk,&#-.'!"H>I#

Ed\d_ZV`X^_Z^cedYgdWcZ_Z^c[dgbVX^_ZaV]`dcV_YZiZeg^khZ]eVgicZg_^]oVedYgd_Zi^h`Vac^`dkkZa^`Z\V[dgbViVedY_Zi_V8Vcdc^ccVjgVYc^heaZic^higVc^/lll#XVcdc#h^#

koliko smo ozaveeni?
Odkar je Al Gore temeljito pretresel
svet s filmom Neprijetna resnica, e
ptii po drevju ivkajo le e o oko-
lju in ekologiji ter podnebnih spre-
membah. Tema je modna; tisti, ki o
njej govorijo, pa so in. Ko se po-
drobno zamislim nad tem, kaj vemo
in kaj resnino delamo, pa me mal-
ce zaskrbi, ali imajo vse te besede
resnino neko teo ali so le puhlice.
Koliko resnino vemo in kaj v resnici
naredimo za okolje?
e zanem s primerom: pred kratkim
je bila vsa Ljubljana prelepljena s pla-
kati, kjer je bil na rjavi podlagi razgr-
njen bananin olupek, poleg pa napis
Ne pogrnite na testu loenega zbira-
nja odpadkov. Pa sploh vemo, kaj je
loeno zbiranje odpadkov? Tistih ne-
kaj poti, ki jih letno opravim po okoli-
kih dravah, me vse bolj krepi v pre-
prianju, da nam to ni prav posebno
znano. Sosedje Avstrijci e veliko let
loujejo odpadno steklo na prozorno
in temno pri nas o em podobnem
ne duha ne sluha. Pa imajo verjetno
Avstrijci za to ravnanje kaken vzrok.
Ali ko sem bila v Nemiji, res v okoljih,
kjer poudarjeno gojijo naravni na-
in ivljenja in ekologijo na vseh rav-
neh tam so zbirali in prali jogurto-
ve lonke ter jih potem tako oiene ekoloko! Zakaj ne uporabljate tega
zloili v loene vree. Ponovno sem
ostala z odprtimi usti ...
Kaken pomen ima torej lepljenje
plakatov z zgoraj omenjenim vpra-
anjem, e nimamo niti osnovne iz-
obrazbe o loevanju odpadkov? To
ugotavljam e pri sebi, eprav vem,
da mi je bil odnos do ravnanja z od-
padki od nekdaj pomemben, da ve-
dno odnaam v posebne zabojnike
odpaden papir, steklo in plastino
embalao in da peljem obrabljene
gume ali odrabljen stroj na osrednjo
deponijo. In se imam za izobraeno
in ekoloko ozaveeno! A kako
pravilno zbirati in loevati odpadke
za to pa si ne bi upala trditi, da
vem. Posebno ne po tem, ko se na
tujem videla te, drugane, zglede!
Ali ne bi bilo namesto tistih neoku-
snih banan, ki so kazile kopico pa-
nojev in zidov po vsem mestu, bo-
lje natisniti prironik, kako ravnati
z odpadki? Kako jih loevati in ka-
ken vpliv imajo neurejene deponi-
je na okolje? Kdo so strokovnjaki,
ki odloajo o tako nesmiselnih pote-
zah, da se povsod lepijo plakati brez
kanka ustrezne informacije, po-
leg tega pa e estetsko in sporoil-
no popolnoma prazni? In upam, da
tega ne plaujemo davkoplaevalci
iz svojih epov, ker je to popolnoma
nesmiselno in brezplodno poetje!
Ali pa drug primer: vsi govorijo o eko-
loki gradnji. A kje in kako se dokopati
do podatkov, kateri materiali so eko-
loki, do okolja prijazni, obnovljivi? Je
armiran beton ekomaterial? Ko sem
pregledovala podatke, ki so bili pred-
stavljeni o nastanku eke ekovasi,
katere nastanek je bil predstavljen na
posvetu EkoCentri pred kratkim v Lju-
bljani, sem naletela na vrsto fotogra-
fij, na katerih so bile skoraj same ar-
maturne mree! Halo, tole vendar ni
nekje v Istri pria slikovitemu prizoru
udovitega materiala, lesa, dragi pri-
jatelji narave? Tega ali kaknega dru-
gega, prav tako naravnega.
Razmiljanje me je vzpodbudilo k iska-
nju ekolokih ali obnovljivih gradbenih
in drugih materialov na spletnih stra-
neh, a sem nala le kopico popolno-
ma nerazumljivih strokovnih lankov.
Kako se naj nekdo, ki zida hio ali pre-
navlja stanovanje, odloi, da jo izvede
iz do okolja prijaznih materialov, e ne
more dobiti podatka, kateri ti so? Sve-
tovanja o racionalni rabi energije je na
pretek, svetovanja o naravnih materi-
alih za gradnjo nisem zasledila ...
Za to smo skoraj gotovo krivi arhi-
tekti sami, ki se niti ne znamo orga-
nizirati v skupno delujoe in vsem
uporabno drutvo za dosego svojih
ciljev (zbornica arhitektov je institu-
cija, katere poslanstvo je usmerjeno
v popolnoma druge vode ...). In tako
tudi nikjer ne najdemo pravega na-
slova, ki bi bil zadolen, da atestira in
objavi gradbene materiale glede na
njihovo naravnost in predvsem pri-
jaznost do okolja.
Tako kot se otrokim igraam po-
deljuje znak kakovosti in kot se na
ploevinko s tunami narie znak
dolphine friendly delfinom prija-
zna, tako bi bilo tudi pravilno, da bi
podeljevali znak kakovosti in ustre-
znosti ekoloko primernim in ob-
novljivim materialom. Trajnostno
nalepko, na primer ... ta bi se lahko
lepila tako na avtomobile kot avto-
buse, gospodinjske aparate, stroje
in na naprave iz tovarn, predvsem
pa na materiale, v katerih 24 ur
dnevno oziroma vse ivljenje prebi-
vamo, se gibamo ipd.
Preprostim, revnim in z okoljem, ki jih
obkroa iveim ljudem, je bilo popol-
noma razumljivo, s im graditi svoja
prebivalia. Pred kratkim sem bila
gradnje kamnite ograje okrog parce-
le: lastnik zemljia je po celotnem
zemljiu izkopaval veje kamne, jih
znaal na kup ob njegovem obro-
bju in jih zlagal v ograjo. Najceneji
do okolja prijazen nain, da se nare-
di ograja okrog zemljia. Preprosti in
revni so obvladali to prastaro lastnost
vseh bitij, da jemljejo materiale iz svo-
jega okolja, da si iz njih ustvarjajo svo-
ja zavetia. To znajo ptice in uelke
in to smo nekdaj znali tudi mi, ljudje.
Zato so bila loveka prebivalia zra-
sla z naravo in pogled na pokrajino
tako prijeten, kot ga e danes nudijo
irena hlede uvodnik
nekatere redke e neokrnjene krake
vasi ali planinska domovanja pastirjev
slednjim, na primer, na kraj pameti
ne pade, da bi ogradili svoje panike
z ograjo iz raztegnjene ice!
Internet in drugi mediji, ki mimo
vseh meja v nae kraje nosijo infor-
macije z vsega sveta, prekinitev sti-
ka z naravo, nastala s pojavom trgo-
vine, ki v nae kraje prinaa vse ve
materialov in zgledov, ki z okoljem,
v katerem ivimo, nimajo ve prav
ni skupnega ter neodgovoren od-
nos drave pa tudi stroke do teh po-
javov vodijo k vse vejemu tevilu
zgradb z zgledom, ki se obupno bije
z vsem, kar jih obkroa. Pod tem mi-
slim fasade hi tintno modre, stru-
peno zelene, vijoline, strupeno
rdee ali ivo oranne barve. Ali pa
balkonske in terasne ograje iz be-
tonskih stebrikov, ki so jih v nae
kraje zanesli zgledi iz tujega sveta,
pa e kup drugih detajlov bi lahko
natela, od netetih nadgradenj za
tiri are, ki spreminjajo lepe kme-
ke hie v brezobline gmote, zame-
njave starih, kasetiranih oken s so-
dobnimi brez predelnih kriev, ki v
nene secesijske fasade izvrtajo
globoke, slepe luknje, in e in e.
Neteto je primerov, ki nao krajino
nepovratno spreminjajo in kazijo.
Zato ni presenetljivo vpraanje, ki ga
je na predstavitvi slovenskega obliko-
vanja pred kratkim skupini evropskih
kulturnih ataejev zastavila nemka
predstavnica: Kako je mogoe, da
se v Sloveniji gradijo tako neestet-
ske, prav grde novogradnje? alo-
stno je, da smo si dovolili, da nam
situacija tako dale pobegne iz nad-
zora. A alovati za izgubljenim je zdaj
nesmiselno, pomembno je le to, da
im prej nekaj naredimo, da prepre-
imo nadaljnjo kodo. In to ne jutri,
ampak e danes!
maj 3
kolofon kazalo

zalonik 3 uvodnik: koliko smo ozaveeni?

pro anima d.o.o.

odgovorna urednica
irena hlede novice, dogodki:
6 iveti svoje sanje _ _______________
Sreniki, ki uspejo svoje sanje spremeniti v
urednik resninost, v svoje ivljenje in delo, so ma-
dr. botjan bugari lotevilni in tudi sreanja z njimi so redkost.
Zato je bilo sreanje z industrijskim obliko-
urednik spletnih strani valcem Georgom Gedlom, ki je uspel svo-
andrej peri je sanje spremeniti v resninost, toliko bolj
zanimivo.
uredniki odbor 9 sejmi e niso mrtvi! _ _____________
V internetni dobi se pogosto sliijo ocene,
dr. botjan bugari, daniel lovas,
da se sejmom izteka ivljenjska doba in da
aleksandra globokar, toma krinar, se bodo vse te prireditve poasi preselile na
vesna krinar, roman satoek splet. Obisk sejemskega mastodonta, kot je
tema tevilke: milanski sejem, prepria prav v nasprotno
stalni sodelavci ekologija vse skupaj v teh dneh vrvi in prekipeva od
dr. botjan bugari, bla erzeti, 12 je ekoloko bivanje mogoe? ivljenja in dogajanja.
domen fras, aleksandra globokar, 14 zelena arhitektura prihodnosti _ _____
Zelena arhitektura je za vsakega ustvarjalca
matic kos, daniel lovas, mag. barbara 19 trajnostne reitve mobilnosti
prostora v 21. stoletju skoraj obvezno pod-
predan, roman satoek, katja troha, roje delovanja. e je zelena arhitektura do-
klemen trupej loena samo z uporabo tehnik trajnostnega
oblikovanja, pa arhitekti, kot sta sir Norman
celostna grafina podoba Foster in Glen Murcott, presegajo te tehnine
andrej troha meje in prehajajo na podroje poetinosti.
22 eko ni blagovna znamka _ _________
Predolgo smo delili naravo in kulturo na dva
naslovnica 26 skrb za okolje je stvar vseh nas
razlina dela. Surova in neobdelana narav-
georg gedl 29 dosegli smo cilj: stoodstotno obnovljiv! na bogastva so za nas postala vredna ele,
pametni materiali: les ko smo jih preoblikovali in polahtnili. Z za-
30 je lahko tudi les pameten? vestnim in s premiljenim ravnanjem obsta-
lektoriranje ustvarjalnost digitalne dobe - 6 ja e vedno monost ponovne vzpostavitve
toma petek 32 ingrid houtcieff ravnovesja.
strojna oprema:
Adobe je pred nedavnim objavil uradno izdajo
tisk 34 flybook - poslastica za hipermobilne
prenovljene zbirke svojih programov z oznako
medium CS3. Tako obirne prevetritve programja Ado-
be ni izvedel v vseh 25 letih obstoja in z njim
marketing in naronine je nedvomno potrdil status velesile. Manj
pro anima d.o.o. programi: razveseljiv, predvsem za nas, Evropejce, je
telefon: 01 52 00 720 36 adobe cs3: velika fuzija _ __________ pogled na razpredelnico s cenami ...
faks: 01 52 00 728 38 adobejeva digitalna temnica - lightroom
Leto je spet naokrog in zunaj je nova razliica
trr: 02012-0011497181
AutoCAD-a 2008. Mogoe ni toliko udarnih
novosti, kolikor smo jih dobili z 2007-ko, kjer
naslov urednitva se je celotno delo v 3D-ju obrnilo na glavo (v
pro anima d.o.o. pozitivnem smislu!), a nekaj stvari je zelo za-
proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana nimivih in teko priakovanih, delo v 3D-ju
e-pota: info@proanima.si 40 autocad 2008 _ ________________ pa hitreje in stabilneje.
www.klikonline.si, www.proanima.si 44 revit architecture 2008 ___________
Autodesk je ob prilonosti letonje konferen-
48 viz 2008
Revija klik je mesenik, izhaja 1. v mesecu
ce na Bledu, ko je predstavil celoten sistem
vsak mesec razen januarja in avgusta. obnovljenih razliic programov, poseben po-
Rokopisov, disket in fotografij ne vraamo, udarek namenil izjemno zmogljivi seriji izdel-
razen e je to urejeno s posebnim dogovorom. kov Revit. Revit Architecture 2008 je name-
Vse pravice so pridrane. Vso gradivo revije je
njen predvsem arhitektom.
v lasti zalonika. reproduciranje revije je dovolje-
no le s pisnim soglasjem zalonika. Zalonik ne
50 cinema 4d 10.1 studio _ __________
odgovarja za nobeno kodo, ki nastane na pod- Prva zadeva, ki jo opazimo, ko odpremo raz-
lagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega triki in nasveti: liico 10, je, da je vse skupaj videti bistveno
koli drugega materiala objavljenega v reviji klik. 53 archicad tnt: priljubljeni objekti drugae, kot smo bili vajeni do zdaj. Videz
mnenje urednitva se ne ujema vedno z mne- 54 solidworks tnt: visoki tisk na valj v drugo aplikacije je popolnoma prenovljen. Preobli-
njem avtorjev besedil, objavljenih v reviji.
56 photoshop tnt: digitalno ozadje kovani uporabniki vmesnik je s svojimi 2D-
gumbi in prijetno sivim ozadjem berljiveji in
Izdajanje revije sofinancirata Ministrstvo za kulturo 58 corel tnt: pajkec ... deluje bolj prefinjeno v primerjavi s tistim v
RS ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost prejnjih razliicah programa.
Republike Slovenije. Naklada 1600 izvodov.

issn 1408-7936 Zlati pokrovitelj revije:

4 maj

botjan bugari
kako naj se vedemo na javnih trgih in v parkih?
V obdobju spreminjanja in vse veje privatizacije javnih prostorov se odpirajo vpraanja, do
kod in na kaken nain lahko posegamo vanj z lastnimi vedenjskimi vzorci. Monografija dr.
Barbare Golinik pomeni pomemben strokovni izziv za vse nartovalce, ki se podrobno ukvar-
jajo z obravnavano tematiko urejanja javne urbane krajine. Gre za predstavitev nove empirine
metode vedenjskih zemljevidov, na podlagi katere je avtorica izdelala obirno raziskavo, in si-
cer na primerih javnih urbanih prostorov. Metoda vedenjskih zemljevidov je v psihologiji zna-
na in uporabljana za opazovanje vedenja ljudi
v notranjih prostorih, Golinikova pa je isto me-
todo priredila za javni prostor in tako oblikova-
la izjemen prironik za prepoznavanje njegove
stvarnosti. Avtorica prek razlinih tudij prime-
rov dokazuje, da lahko izjemno preprosta me-
toda uinkuje veplastno; z zbiranjem interakcij
med uporabniki in prostorom se lahko oblikuje-
jo ustrezni nastavki za nartovanje. Vedenjski
zemljevidi omogoajo, da se nartovalec rav-
na po potrebah uporabnika in zanj tako obliku-
je primeren prostor. Znanstvena monografija v
uvodnem delu najprej doloi osnovne pojme in
klemen trupej
pisanje.com
Svetovni splet je nujen predstavitveni medij za tiste, ki
elijo tam predstaviti svoje podjetje, blagovno znamko,
izdelek ali navsezadnje samega sebe (naj)iri populaci-
ji (uporabnikom spleta). Z odlinim prironikom pisanje.
com boste spoznali proces predstavitve spletnega me-
sta in nain pisanja besedil na primerih vodilnih sloven-
skih institucij (NLB, Gorenje, Petrol ipd.). Avtorja Duka
Mervar in Vuk osi sta razumljivo predstavila in komen-
tirala vsako prednost in slabost predstavitvenih spletnih
drugi nateaj za najboljo vizualizacijo archicad 10
dobil priznanje
Podjetje Graphisoft objavlja drugi nateaj za najboljo vizualizacijo architectsJURY.com. Med
zadnjim nateajem je prek 600 udeleencev predloilo prek 1.000 del, ki jih je ocenilo skoraj
cadalysta
1,000.000 obiskovalcev tega portala. Veliko del predstavlja tudi navdih in oglasno tablo za-
nimivih arhitekturnih reitev. Pravila za sodelovanje so takna, kot so bila do zdaj: vsak tudent
lahko brez pogojev naloi svoje projekte do konca meseca aprila in vsak obiskovalec lahko
oceni delo brez prijave. Tisti, ki bo avtor dela z najboljo povpreno oceno 21. maja 2007, bo
prejel Apple MacBook Pro. Ve na architectsJURY.com. M. L.
recenzije
recenzije
predstavi, kaj javni prostor pomeni; natanno opie tudi vedenjske zemljevide in metode pro-
uevanja. Metoda je nato prek primerov trgov in parkov predstavljena na ojem mestnem
srediu Ljubljane. V nadaljevanju avtorica ugotovitve navezuje na primere raziskav, ki jih je
opravljala v Edinburgu; tako definira uspenost in uporabnost vzorcev. Konni del monografije
opisuje uporabnost vedenjskih zemljevidov in povezave tehnike z geografskim informacijskim
sistemom (GIS). Monografija odpira nove poglede na nartovanje in povezuje razline meto-
de za uspeno interakcijo uporabnikov v javnih prostorih, zato jo priporoam vsem, ki bi radi
pripomogli k veanju raznovrstnosti javnega prostora.
Naslov: Vedenjski zemljevidi ljubljanskih trgov in parkov:
novi izzivi in pogledi na nartovanje in urejanje prostora
Avtorica: Barbara Golinik
Izdajatelj: Urbanistini intitut republike Slovenije
tevilo strani: 151
Leto izida: 2006
Jezik: slovenski
Spletna cena: 27 EUR
Online prodaja: http://www.urbinstitut.si/knjige_narocilo.asp
Naslov: pisanje.com
Izdajatelj: GV Izobraevanje, izobraevanje in svetovanje, d. o. o.
tevilo strani: 112
Leto izida: 2005
Jezik: slovenski
Cena: 27,08 EUR (6.490 SIT)
Prodajno mesto: spletna prodajalna Pasadene
strani in nam omogoila laje ter uinkoviteje ustvarjanje spletnega projekta. Knjiga ne vsebu-
je navodil za pisanje kode HTML, ampak je preprosto razumljiv vodi za projekcijo kakovostne
in uinkovite spletne strani s poudarkom na vsebinskih, jezikovnih vidikih. Spremlja jo tudi istoi-
menska spletna stran, ki je namenjena nadgrajevanju prironika in komuniciranju z bralci.
ArchiCAD 10 je ponovno dobil priznanje,
in sicer za najnapredneje programsko
orodje za projektiranje s podporo BIM-
a (Building Information Modeling) ugle-
dne amerike revije Cadalyst. Priznanje
poudarja reitve, ki e posebej izstopajo
med vsemi visokopriporoenimi reitva-
mi v obdobju zadnjega leta. To so najbolj-
i izdelki med odlinimi, ki nudijo merljive
prednosti za uporabnike. M. L.
V 87. tevilki Klika se je v prispevku Samo spomin je bolj grenak Botjana Bugaria po ne-
srei pojavila tipkarska napaka. V lanku bi namesto modernistinih arhitektur iz druge po-
lovice 19. stoletja moralo pisati modernistinih arhitektur iz druge polovice 20. stoletja.
Bralcem se za napako opraviujemo.
maj 5
dogodki irena hlede

iveti svoje sanje

Redko sreamo loveka, ki ne bi v sebi nosil vsaj kaknega drobca sanj;
veliko ve je tistih, iz katerih te kar kipijo. Neudejanjenje sanj je nezaceljiva
travma, ki je kriva za vrsto nesrenih pogledov, alostnih usod, celo tragedij
... Pravijo, da se sanje uresniijo le tistim, ki si jih najbolj vroe elijo. Sreni-
ki, ki uspejo svoje sanje spremeniti v resninost, v svoje ivljenje in delo, so
malotevilni in tudi sreanja z njimi so redkost. Zato je bilo sreanje z indu-
strijskim oblikovalcem Georgom Gedlom, ki je uspel svoje sanje spremeniti
v resninost, toliko bolj zanimivo.

Georg Gedl (foto Irena Hlede)

Vzrok za obisk pri g. Gedlu je bilo obvesti-
lo o odprtju razstave njegovih del, a to ne
v prestolnici, za katero se nam zdi nekako
samoumevno, da se tukaj odvijajo vsi do-
godki, ampak v Novem mestu v prostorih
podjetja Adria Mobil, kateremu je posvetil
dobren del svojega profesionalnega udej-
stvovanja. Ker pa so razstave del industrij-
skih oblikovalcev pri nas redkost, smo se
odloili, da si jo ogledamo, in ni nam bilo
al, saj sta bila zanimiva tako razstava kot
tudi pogovor z g. Gedlom.
Kako sanje postanejo resninost
ivljenjska zgodba Georga Gedla se je za-
ela tako, kot smo je vajeni iz pravljic ali po-
vesti: rojen v Srbiji v Kikindi, je konal sre-
dnjo gradbeno olo, a ves as od rane
mladosti ivel s sanjami o avtomobilih, ki jih
je risal povsod, kjer se je le nalo mesto za-
nje: po knjigah, zvezkih, klopeh. Avtomobili
so bili njegova strast vse od mladosti in ni
se ji odrekel kljub delu na popolnoma dru-
gem podroju gradbenitvu. Prosti as je
posveal risbam razlinih modelov ali tudij
in sanjal je, da bo lepega dne postal del obli-
kovalskega studia BMW-ja. Te sanje so bile
ob delu na gradbiih srbskega podeelja
utopine, a volja in pogum sta prevladala,
zato je poiljal svoje risbe razlinim avtomo-
bilistinim revijam, dokler se v vicarski reviji
Automobil Revue niso odloili za objavo.
To je bil dogodek, ki je pomenil prelomni-
co v ivljenju Georga Gedla, saj je kmalu
potem dobil ponudbo za slubo v tovar-
ni Audi v Ingolstadtu in se komaj 25-leten
podal lovit svoje sanje v Nemijo. Delo pri
Audiju je pomenilo le vmesni korak na poti
do uresniitve njegovega sanjskega cilja
razvojnega izdelka tovarne BMW. Vsto-
pnica, sestavljena iz izkuenj pri Audiju in
izdelkov, ki so bili objavljeni v tisku, je bila
dovolj mona, da mu je omogoila prodor
v ekipo, o kateri je tako dolgo sanjal. V njem
je ostal dobra tiri leta in si pridobil vrsto
praktinih izkuenj. Te so pripomogle, da je
leta 1975 dobil ponudbo, da postane obli-
kovalec v takratnem IMV-ju.
Strokovna rast
IMV je v 70. letih pokrival irok nabor izdel-
kov, mednje pa so se uvrali tudi kombi-
ji. Prva Gedlova oblikovalska naloga je bila
prav ta in vozila, ki jih je takrat zasnoval, e
danes sreamo na cestah. V osmih letih
dela v IMV-ju je oblikoval vrsto razlinih mo-
delov prikolic, dokler se ni leta 1983 odlo-
il za odhod v Maribor, kjer je bila tedaj e
mona tovarna TAM. Od prikolic je prese-
dlal na oblikovanje avtobusov, eden izmed
modelov, ki jih je oblikoval v tem obdobju,
pa je bil turistini avtobus, ki so ga uspeno
predstavljali tako na frankfurtskem salonu
avtomobilov kot na ljubljanskem Bienalu in-
dustrijskega oblikovanja.

Risbe, s katerih objavo se je prebil v oblikovalske kroge nemkih avtomobilistinih Delo industrijskega oblikovalca je tudi izdelovanje maket
tovarn

6 maj
 dogodki

Prikaz prikolice iz leta 1978, risba je nastala leta 2005

Prikaz prikolice, nastal leta 2005 v programu CorelDRAW

Idejne skice futuristinih modelov

Risba avtodoma Adriatik Izola

V programu CorelDRAW upodobljena prikolica Adiva

Prikolica Adiva in avtodom Coral, upodobitev CorelDRAW Strast - risanje starih avtomobilov, v tem primeru RENAULT 6CVCABRIOA

maj 7
dogodki

Svoboda pomeni raznolikost

Leta 1987 se je Georg Gedl odloil za sa-
mostojni poklic. Od ministrstva za kulturo
je dobil status samostojnega oblikovalca
in soasno zael sodelovati z ve razlini-
mi podjetji na prav tako raznolikih projek-
tih. Razpon le-teh je segal od zgibnega
nakladalnika prek mini avtobusa do pro-
jekta jugoslovanskega hitrega vlaka. Leta
1994 ga je tedanji direktor Razvojno-teh-
ninega sektorja v Adrii Mobil Stanislav
Luki, ki je v vmesnem obdobju postala
samostojno podjetje, ponovno povabil k
sodelovanju. Od tedaj naprej ostajajo re-
dni sodelavci. Adria Mobil ves as prido-
biva tako na ugledu kot na moi in se je
e prebila na peto mesto med evropski-
mi proizvajalci, cilj pa jim je sei e vije,
vse do tretjega mesta ali e vije. Georg
Gedl jim pri tem vseskozi pomaga tako
s svojimi izkunjami kot tudi z inovativni-
mi idejami, s katerimi skua podirati meje
ustaljenih nainov miljenja ter iskati
nove trne prilonosti in nie. Avtodom Coral Compact v obliki risbe
Model, ki so ga ustvarili kot zadnjega in
katerega so nam tudi ponosno predsta-
vili, je avtodom Coral Compact, ki je na-
znanitelj novega vala na trgu. Ta postavlja
v ospredje manja in okretneja vozila, s
katerimi bodo imeli lastniki vijo raven
mobilnosti. Druganost in sodobnost se
zrcalita skozi temno rdeo barvo karose-
rije kabine in elegantno linijo strenih od-
prtin.

Reliefni podpis - nalepka na lastnem

osebnem avtomobilu Coral Compact izveden Gedl ob avtodomu

Poklic: industrijski oblikovalec
V pogovoru nam je g. Gedl osvetlil vrsto
nalog industrijskega oblikovalca, ki nepo-
sredno sodeluje pri ustvarjanju izdelkov
za proizvodnjo. Podrobno mora poznati
prav ves proizvodni proces, pogosto, na
primer, poiskati pravilno reitev skupno z
delavko v proizvodnji, zadoleno, da lepi
na avtomobilska ohija samolepilne foli-
je.
Zelo pomembno je tudi delo na izdela-
vi prototipnih modelov ali vzorcev, kjer
mora poznati razline materiale, tehni-
ke, kako njihov videz narediti im bliji vi-
dezu konnega izdelka in e vrsto drugih
podrobnosti. To je delo, ki zahteva veliko
sistematinosti, predvsem pa ljubezni in
predanosti poklicu.
Konjiek: zbirateljstvo
Najvejo strast mu e vedno predstavlja-
jo avtomobili. Udejanja jo tako, da jih ne-
nehno rie pa tudi da predano zbira njiho-
ve modele. Zbirka teh dandanes obsega
e okoli 1.000 razlinih modelov. Pozna-
valci vedo, da je enotno merilo, v katerem
je izvedenih najve teh igra, 1 : 18. To da je kar 10 let ta predmet tudi poueval
je tisto merilo, v katerem so potem izve-
deni tudi modeli prikolic. In soasno isto,
kot je bilo uporabljeno za naslov prve raz-
stave izdelkov Georga Gedla ter prvi in-
tervju, ki je bil objavljen pred davnimi leti
v reviji Avto Magazin. Model prikolice
je najbolj zanimiv, kadar ga spremlja vo-
zilo, soasno pa posnemanje merila tip-
skih modelov avtomobilov olaja tudi iz-
delavo maket prikolic, za katera se lahko
uporabijo kolesa, narejena serijsko za av-
tomobile.
Poleg tega e: pisec, ilustrator ...
Dolga leta raziskovanja oblik so iz Georga
Gedla poleg drugega ustvarila tudi mojstra
prikaza izdelkov. V tem je bil tako uspeen,
risb in ilustracij razlinih avtomobilov; naj-
na akademiji za likovno umetnost, smer
oblikovanje v Ljubljani. Poleg izjemne izur-
jenosti v roni risbi se lahko pohvali tudi
z mojstrskim obvladanjem raunalnika kot
orodja za delo. Njegovo priljubljeno orodje
je program CorelDraw, s katerim je ustvaril
vrsto tako kakovostnih ilustracij, da so ga v
podjetju Corel takoj povabili, da jih vkljui v
galerijo referennih izdelkov programa.
Njegovo ime je veliko ljudem znano tudi iz
avtomobilistinih revij, v katerih je objavljal
prispevke o oblikovanju avtomobilov.
Georg Gedl je vse ivljenje svojo osebno
predanost oz. strast do avtomobilov pre-
naal v svoje profesionalno ustvarjanje.
Svoje stvaritve je sanjal tudi v prostem
asu, ki ga je pogosto posvetil ustvarjanju
ljubi so mu starinski s kopico skrbno izde-
lanih detajlov in reitev, ki se danes ponov-
no vraajo v modo.
Razstava del Georga Gedla je sijajen in pri
nas redko viden povzetek dela industrij-
skega oblikovalca, soasno pa primer in
dokaz, kaj vse je mogoe dosei z veliko
volje in predanosti stvarem, ki ti veliko po-
menijo. Dosei najve, kar se dosei da, je
iveti tako, kot si si zamislil v svojih sanjah!

8 maj
 irena hlede dogodki

sejmi e niso mrtvi!

V internetni dobi se pogosto sliijo ocene, da se sejmom izteka ivljenjska
doba in da se bodo vse te prireditve poasi preselile na splet. Obisk sejem-
skega mastodonta, kot je milanski sejem, prepria prav v nasprotno sej-
mini prostori, ki so jih pred kratkim zgradili na novi lokaciji, e s svojim
videzom in z razsenostmi priajo o pomenu, ki ga milanska obina daje
temu in drugim sejemskim dogodkom, ki se bodo tukaj (lahko) dogajali. Lju-
bljansko razstavie v celoti je manje, kot je tam le vhodna avla s spremlje-
valnimi prostori. Sejmine hale raje ne bi primerjala. Vse skupaj v teh dneh
vrvi in prekipeva od ivljenja in dogajanja.

V osmih ogromnih halah vidi prav vse,

kar si le lahko zaeli s podroja notra-
nje opreme, dodatkov in lui: modno
ali klasino, popolnoma odpuljeno ali
obupno starokopitno, tradicionalno ali
high-tech. Sejemski prostori pomemb-
nih podjetij se merijo v stotinah kvadra-
tnih metrov, zapolnjeni pa so vsi kotiki
v halah do zadnjega kvadratnega me-
tra. Iskati tukaj najbolji izdelek je dejanje
obupanca, saj je neteto izdelkov na tak
ali drugaen nain zanimivih. Tudi izbor,
ki vam ga bomo lahko prikazali na treh
straneh, ne bo povzetek najboljega, am-
pak le nekaj prikazov zanimivih ustvarjal-
nih prebliskov.
Sejemske hale so razdeljene na pet te-
matskih podroij: najve prostora za-
vzemata oblikovanje (Design) in lui, Pohitvo je skoraj izkljuno ravnih, geometrinih oblik, roaji so redkost Pomembno je biti tudi izviren
sledita jima klasino pohitvo in mo-
derno pohitvo, poseben, manji pro-
stor pa je namenjen ustvarjalnosti mla-
dim in sveim inovativnim idejam pod
skupnim nazivom SaloneSatelite. Pa se
na hitro sprehodimo po najbolj zanimi-
vih poudarkih.

Oblikovanje
V oblikovanju je skoraj popolnoma prevla-
dala nova preprostost. Oblike pohitva
so strogo iziene in pravilno geome-
trine. Nalimek ali masivna obroba zveni-
ta slabe kot kletvica in tako reko vsi ro-
bovi so spojeni pod pravim kotom v ivi
stik. Pohitveni roaji so skoraj popolno-
ma izginili.
V primerjavi s strogostjo in geometrino
pravilnostjo omar ali polic so fotelji, sto-
li in drugi, veinoma tapecirani objekti, Proizvajalec Kartell se kiti z zveneimi oblikovalskimi imeni, kot je Philippe Starck. Prav tako navduujoi Kartell.

maj 9
dogodkii
Vraajo se hipijevska 50. leta: takole ...
Udobno in izvirno: Giovanetti
Lakiran izgled je vse bolj priljubljen
10 maj
...ali pa takole.
Barve in novi materiali sedenih garnitur proizvajalca Futura
namenjeni sedenju ali poivanju, zacve-
teli od domiljije. Pestrosti videzov veliko
pripomore tekstilna industrija z mnoico
novih materialov izzivalnega videza. Bar-
vitost petdesetih let, ki postajajo vse bolj
modna, se rada pokae v najbolj blee-
ih barvah.
Tudi stoli, ki so v notranji opremi vedno
poglavja zase, postajajo drugani. Vedno
ve je plastike v kar najbolj ivopisnih od-
tenkih. Sedala postajajo tanja in vse bolj
zrana; e je le mogoe, tako ali druga-
e zloljiva. Zlagajo se lahko druga nad
druga ali se sklopijo v ploat element,
ki ga pospravimo v skladie, na stojalo
ali podobno.
Lui
Kot prvo so se lui skoraj v celoti ohla-
dile. To pomeni, da je tehnologija led
popolnoma prevladala in da vroih ha-
logenskih reflektorjev skoraj ne najde
ve. Zdaj je bistvo v lei, ki tako ali dru-
gae razpri svetlobo. Reflektorski arki
Poivalnik Yin Yang nemkega proizvajalca Dedon izpod svetlobnih elementov led tvorijo
 irena hlede dogodki

tako ozke in usmerjene snope svetlobe,

kot si jih le lahko zaelimo! Do skrajnosti
izpopolnjeni so tudi e reflektorji za osve-
tljevanje vitrin in razstavnih eksponatov v
muzejih, s tem da te arnice ne povzro-
ajo ve kode s pregrevanjem zraka in
osvetljenih predmetov. Kakovost svetlo-
be pa je popolnoma primerljiva.
Druga sprememba pri lueh je, da so po-
stale veliko mehkeje in nevsiljive. Skoraj
vse svetijo posredno, stropne razpru-
jejo lu na zid, stenske prav tako. Zuna-
nja svetila, ki s svetlobo e onesnauje-
jo vesolje, so postala izjema. Veliko svetil
je plosko vkljuenih v zid, tehnologija led
pa je omogoila tudi ploate, trakaste
oblike svetlobnih elementov, ki elegan-
tno prehajajo skozi ve prostorov.
Veliko obetajo tudi druge tehnologije, Lu ima lahko izgled tudi taknega ploatega traku Targetti: uline svetilke, usmerjene v tla
posebno optina vlakna, pa tudi digi-
talna tehnika, s katero ve lui povezu-
jemo v sisteme, jim dodajamo razline
uinke in spreminjamo lu v arhitektur-
ni element.

Ustvarjalna tribuna
tudentov in mladih
SaloneSatellite so poimenovali odde-
lek sejma, kjer so svoje ustvarjalne ide-
je razstavljali tudentje. Poseben ar je
tem predstavitvenim prostorom dajalo
dejstvo, da so svoje izdelke predstavljali
avtorji, ki so to delali z zanosom in s stra-
stjo. Njihove ideje so bile raznolike in ena
bolj zanimiva od druge. Enako pestra je
bila tudi njihova nacionalnost, saj so bili
z vseh celin, od Filipinov do Avstralije.
Idejna sveina udeleencev, predvsem Nove monosti optinih vlaken ... ... tudi v povezavi s pingpong ogicami Reflektorji z ozkim snopom in ledicami
pa trud, ki so ga vlagali v svoje predsta-
vitve, so na razstavne prostore pritegni-
li mnoico obiskovalcev, ponekod toliko,
da dostop skoraj ni bil mogo.

Povzetek
Pohitveni salon je, kot vedno do zdaj,
spremljalo nekaj vzporednih dogodkov
in predstavitev. Posebno privlane za obi-
skovalce so bile lune pravljice, dogo-
dek izpod rok lunega mojstra Herberta
Cybulska, ki se je dogajal v Piccolo Tea-
tro, Palazzo Reale pa je gostila predstavi-
tev italijanske umetnosti in notranje opre-
me med letoma 1900 in 2000.
Iskati med vsemi izdelki, predstavljenimi
na sejmu, najboljega je podobno poe-
tje kot iskati iglo v kupu slame, so pa do-
loeni vzbudili ve pozornosti kot drugi.
Med te bi v prvi vrsti uvrstila tiste, ki so
se odlikovali z izvirnostjo v idejnem smi-
slu in so skoraj gotovo nakazovali smer-
nice razvoja v prihodnje, in druge, ki jih
je iz mnoice drugih loil izjemen obliko-
valski prispevek. Najve pa seveda pove
slika, zato prepustimo besedo njej ... SalonsSatellite: izvirne ideje mladih Uporabna in cenena ideja: nosilec steklenic za vsakdanjo rabo

maj 11
tema: ekologija irena hlede

je ekoloko bivanje mogoe?

Posvet Ekocentri, ki ga je 3. aprila v Ljubljani organizirala slovenska fun-
dacija za trajnostni razvoj Umanotera, je bil eden izmed odzivov na vedno
ostreje izpostavljene zahteve, da se tudi na podroju bivanja zgodijo premi-
ki k veji skrbi za naravo, predvsem pa k odpravljanju neravnovesij, ki jih je
ustvaril lovek s svojim brezobzirnim izkorianjem naravnih bogastev in z
razsipnikim obnaanjem z energijo.

V predavalnici Mestnega muzeja se nas
je, podobno kot e tolikokrat do zdaj, zbra-
la peica preprianih. Posvet je bil dobra
prilonost, da spozna koga s podobnim
miljenjem, predvsem pa predstavitev ne-
katerih dobrih praks in opozorilo, da se v
svetu okrog nas stvari dogajajo in da si tudi
mi ne bomo mogli ve prav dolgo privoi-
ti, da dogodke le spremljamo iz varne raz-
dalje in ni ne ukrenemo. Primeri ekoloke
ali kot so to slovenisti po novem poimeno-
vali trajnostne gradnje v slovenskem pro-
storu so namre redki, eprav e dolgo
ne moremo ve trditi, da ivimo v neone-
snaeni in ekoloko nedotaknjeni okolici.
Teav je veliko na vseh podrojih, tako v in-
dustriji kot v prometu ali arhitekturi. Zavest
o rabi ekolokih materialov je nizka pa tudi
pozivi k racionalnemu ravnanju z energijo
naletijo na gluha uesa.
Na podroju arhitekturnih objektov so po-
sebej skrb vzbujajoe zgradbe, zgrajene v
70. in 80. letih prejnjega stoletja, ko je bila
energija sorazmerno poceni, zelo nizka pa
je bila raven zavedanja o energetsko var-
ni gradnji.
Nizkoenergijska gradnja
kot prilonost za prihodnost
To je bila tema predavanja prvega govorni-
ka, Matjaa Malovrha iz Zavoda za raziskave
materialov in konstrukcij ZRMK iz Ljublja-
ne. V zavodu so vsa naela energetske var-
nosti e davno nazaj zapisali kot smernice
pri gradnji stavb. al so to poeli v obdobju
energetske potratnosti, zato so njihova priza-
devanja izzvenela v prazno Matja Malo-
vrh jih je duhovito opisal z besedami pete-
lin, ki je prezgodaj zapel in konal v juhi.
Konni, da ne reem sanjski cilj so t. i.
zgradbe zero net energy; to je takne, ki
porabijo najve toliko energije, kot jo lahko
tudi proizvedejo. Trenutno je ta doseek e
dokaj neverjeten, da ne reem utopien, a
zastavljene smernice kaejo, da bo neke-
ga dne uresniljiv, ker tako preprosto mora
biti. Za energetske potrebe lovekih pre-
bivali se trenutno porabi kar tretjina ce-
lotne porabe energije in to je e samo po
sebi dovolj moen vzrok za takojnjo akcijo.
Zgradb, ki so cilj zero net dosegle, je na
svetu e kar nekaj in treba je delati na tem,
da jih bo im prej im ve.
Ravno tako kot je pomembna im bolja to-
plotna zaita, so pomembni tudi materiali,
Spletna stran centra za alternativno enegijo - CAT
iz katerih so zgradbe. Ti morajo biti im bolj
ekoloko neoporeni, predvsem pa obno-
vljivi. Poraba energije se lahko v zelo krat-
kem obdobju bistveno znia v vrsti ener-
getsko popolnoma neustreznih objektov,
zgrajenih predvsem v e prej omenjenem
obdobju 70. let prejnjega stoletja. Zmanj-
anje s 100120 kWh/m2 na 1418 nadaljevanju zanimivo predstavitev angle-
kWh/m2 pomeni e pri eni sami zgradbi
ogromen energetski prihranek letno. Tako
velik je bil v praksi doseen ob obnovi vrtca
Manka Golarja v Gornji Radgoni, v kateri je
s svojimi energetskimi svetovanji sodeloval
ZRMK. Podobnih objektov, v katerih bi bili
uinki enaki ali ponekod e veji, je v Slove-
niji e ogromno in skladno z njimi so takni
tudi varevalni potenciali. Mi smo odgovor-
ni za to, da jih z zavednim, s trajnostnim ob-
naanjem tudi doseemo.
Primer dobre prakse: Centre
for Alternative Energy CAT
Angleki predavatelj Peter Harper je imel v
kega ekolokega centra, katerega zgodovi-
na sega kar 28 let nazaj, in sicer v obdobje
hipijev. Nastal je v Walesu, ob robu tamkaj-
njega narodnega parka. Prvi zaetki so bili
polni zagona in zaetnikega navduenja,
kar pa se je kmalu izkazalo za brezplodno,
kajti tudi ekoloki parki morajo delovati skla-
dno z gospodarskimi zakonitostmi.
Tako je danes ekocenter, ki sicer upoteva
vse zakonitosti ekolokega bivanja in ivlje-
nja z naravo, podjetje, ki poleg drugega skr-
bi tudi za svoj obstanek, delovanje in tudi
razvoj. Sredstva za svoje aktivnosti prido-
biva na ve nainov. Zelo uspeen je tu-
rizem, saj letno park obie prek 75.000
obiskovalcev. Tem morajo ponuditi dovolj
pestro doivetje, da so se pripravljeni tako
vraati kot tudi prenaati svoje pozitivne iz-
kunje drugim. Med ponujena doivetja na
primer sodi tudi ekoloka zobata eleznica,
ki za svoje delovanje uporablja vodno silo
in tenost.
Drugi viri financiranja so e: prodaja hrane
v vegetarijanski restavraciji, prodaja razli-
ne ekoloke literature, izobraevalni tea-
ji, svetovanje pa seveda tudi donacije po-
kroviteljev. Slogan centra je inspire, inform,
enable, kar bi lahko prevedli kot navdihuj,
obveaj, usposabljaj in to vlogo ekolo-
ki center tudi prevzema, tako v svojem ob-
segu kot tudi navzven, saj tudi v okolikih

12 maj
 tema: ekologija

izobraevalne dejavnosti, predvsem kar se Okrogla miza

tie do okolja prijaznih materialov, tradicio-
nalnih, slovenskih reitev gradnje, racional-
ne rabe energije ipd.
Zadnje, a zelo poglobljeno in zanimivo
predavanje je imel arhitekt Ira Zorko, ki je
spregovoril o povezanosti, ki mora obstaja-
ti med lovekom, njegovim prebivaliem
in naravo, ki ga obkroa, o uravnoteenosti,
h kateri se moramo vraati, predvsem pa
spotovanju in upotevanju naravnih zako-
nitosti, s pomojo katerih je edino mogoe
usklajeno sobivanje loveka in narave, ki ga
obkroa.
Povzetek posveta je prinesla okrogla miza,
na kateri je vsak izmed udeleencev povzel
svoja razmiljanja o problematiki, na koncu
pa je sledila razprava, v kateri je bilo izpo-
stavljenih nekaj konkretnih teav, predvsem
slabe izkunje, ki jih imajo okolijske instituci-
je pri vpeljevanju okolijske vzgoje na olah,
saj je nedvomno izjemno pomembno, da
se izobraevanje zane e od mladih let.
Revolucionarnih sklepov okrogla miza ni pri-
nesla, je pa bila sijajna prilonost, da se medse-
bojno spoznamo tisti, ki nam e danes ni vsee-
no, kaj se dogaja v nai okolici in v naravi.

Ekocenter Veronica Hostetin

krajih sledijo zgledom, ustanavljajo vegeta-
rijanske lokale ipd..
Znotraj centra se je ugnezdilo veliko pod-
jetij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi ekoloke-
ga znaaja. Med njimi so podjetje, v celoti
posveeno delovanju vetrnega generatorja
moi 600 kW, dve podjetji, ki se ukvarjata
z obnovljivimi viri energije, ipd. Vse delova-
nje centra je usmerjeno v neprestano iska-
nje tako ali drugae boljih ekolokih rei-
tev raziskuje se monosti uvedbe suhih
strani, biolokih gnojiv ipd. Energetska
oskrba centra je v celoti reena z ogreva-
njem z gorivi iz biomase oziroma s son-
nimi zbiralniki.
Peter Harper je v drugem delu predavanja
predstavil e vrsto drugih primerov ekolo-
kih centrov iroko po Evropi.
Dobre prakse drugod po Evropi
Tako v juni Avstriji, v Hartburgu, deluje ko-
park, center ekolokih podjetij in raziskoval-
nih ustanov. Na Danskem imajo Folkecen-
ter for Renewable Energies, center, ki se
ukvarja izkljuno z obnovljivimi viri energije.
V vedskem Gteborgu je Ekocentrum ne-
profitno podjetje, katerega dejavnost je traj-
na okolijska razstava. Nemki Energie und
umwetzentrum v Deistru juno od Han-
novra je preteno usmerjen v svetovanje
o energetsko varni gradnji, rabi ekolokih
materialov, zdravih nainih bivanja ipd. Tudi
ta deluje kot stalni razstavni center za jav-
nost. Ekoenter, podoben avstrijskemu, de-
luje tudi v vicarskem Langenbrucku.
Poleg preteno svetovalnih, raziskovalnih in
demonstracijskih centrov, znotraj katerih se
zbira ponudba razlinih samostojnih podje-
tij, reitev in primerov ekoloke gradnje, ma-
terialov ipd., se ustanavljajo tudi centri pode-
elskega znaaja, kot sta Focus Eco Centre
v Romuniji ali Ekocentrum ICPPC v polj-
skem Stryszowu. Oba, podobno kot angle-
ki CAT, dobren del aktivnosti usmerjata v
turizem, izobraevanje in drugano promo-
cijo trajnostnih reitev in naina ivljenja. Po-
tem je tukaj e EHA!, Antwerpenska ekohi-
a, pa e bi jih lahko natevali, saj se gibanje
hitro iri in se ves as pojavljajo novi centri.
Naslednji primer dobre prakse je predstavi-
la tretja predavateljica, ehinja Jana Tesaro-
va iz Eco centra v Brnu.
eka izkunja
Njihova izkunja, ekoloki center Veroni-
ca Hostetin, je popolnoma nov in z veliko Spletna stran Focus Eco Centra v Romuniji
zunanje pomoi Evropske skupnosti ter
drugih ustanov vzpostavljen Ekocenter. V
osnovi je to naselje stanovanjskih hi, zgra-
jenih skladno z naeli ekoloke gradnje, ka-
terih prebivalci skrbijo za okolje, se ukvar-
jajo s pridelavo ekolokih pridelkov ipd. Pri
vseh posegih in akcijah so bili vkljueni s
svojo finanno pomojo tudi tuji financerji.
Glede na to, da je tudi Slovenija precej
nova lanica Evropske skupnosti in kot taka
v prednostnem poloaju za pridobivanje
sredstev iz razlinih nepovratnih skladov, je
lahko eki primer dober zgled za vzposta-
vitev prvega slovenskega ekolokega cen-
tra. Nart za podobnega je nastal tudi zno- Spletna stran nemkega Energie und umwelzentruma v Deistru
traj Umanotere.
Uporabne povezave:
In slovensko nadaljevanje? www.iea.org International Energy Agency (IEA)
Trenutno je projekt za nastanek prvega slo- www.unep.org UN Environment Programmes (UNEP) Sustainable Building &
venskega ekocentra oziroma Ekohie, kot Construction Initiative
so jo poimenovali njeni idejni vodje, v fazi europa.eu European Union
zbiranja partnerjev, lokacije in predvsem fi- www.cat.org.uk Centre for Alternative Energy
nancerjev. Njegova gradnja je nartovana v www.aecb.net Association for Environment Conscious Building
obdobju 20082009. Zasnova bo prete- www.greenenergy.org.uk/pvuk2 British Photovoltaic Association
no kot informacijski center za ekoloke sis- www.fuelcells.org Fuel Cells 2000
teme bivanja ter naravne in obnovljive ma- www.greenpeace.org.uk Greepeace
teriale, znotraj njega pa so predvidene tudi www.foe.co.uk Friends of the Earth
restavracija in trgovina z ekoizdelki in pote- www.soustvarjanje.si slovenska rodovna ola
ne trgovine. EkoHia bo prevzela nase tudi

maj 13
tema: ekologija mateja kurir borovi

zelena arhitektura prihodnosti

Trajnostna ali zelena arhitektura je za vsakega ustvarjalca prostora v 21. stoletju skoraj obvezno podroje delova-
nja. e je zelena arhitektura doloena samo z uporabo tehnik trajnostnega oblikovanja, pa arhitekti, kot sta sir Nor-
man Foster in Glen Murcott, presegajo te tehnine meje in prehajajo na podroje poetinosti, ki je vpeto v okolje
in se zraa z ekologijo.

Okolje smo v zadnjih dvesto letih koreni-
to onesnaili in spremenili, zelo intenzivno
v zadnjih petdesetih letih s sproanjem
energije fosilnih goriv, ki jo je na planet
kopiil skoraj od svojega nastanka. Trajno-
stno gradnjo in prebivanje v Evropi je izri-
nila industrijska revolucija in arhitektura je
prek industrije gradbenitva postala ena
najvejih onesnaevalk naega okolja.Zara-
di onesnaevanja in podnebnih sprememb
je trajnostno usmerjena arhitektura danes
nujnost vsakega oblikovalca.
Koncept zelene arhitekture je vpet v zgod-
bo trajnostnega razvoja, saj skua minima-
lizirati negativen vpliv stavb in poudariti raz-
pololjivo uinkovitost ter zmerno uporabo
virov iz okolja. Doseganje energetske uin-
kovitost stavb na tehnini ravni je krovna
definicija trajnostno naravnane arhitekture.
Danes lahko o zeleni arhitekturi govorimo
kot o izredno pomembni podlagi celotne
arhitekture, ki presega vse njene slogovne
okvire in se globalno ponovno vraa v nae
domove in na nae ulice.
Kdaj se arhitektura obarva v zeleno?
Trajnostno oblikovanje, v katerega stopa
tudi arhitektura, je tesno povezano z ohra-
njanjem energije. Taka arhitektura poudarja
in ustvarja zdrave prostore, ki so ekonom-
sko uinkoviti in obutljivi na krajevne po-
trebe. Prav krajevni vidik je v iri zgodbi
globalizacije izredno pomemben, saj lah-
ko trajnostno ivimo in prebivamo le v na-
em ojem okolju, v krajevni skupnosti, e v
njem rpamo in zadovoljujemo najve svo-
Sede Commerzbank v Frankfurtu, delo biroja Foster & Partners iz devetdesetih let, jih potreb. Iz tega koncepta izhaja tudi novi
je prvi ekoloki nebotinik s pisarnami na svetu in z 259 metri najvija stavba v Evro- ali zeleni urbanizem, ki poudarja samoza-
pi. Fotografija: Ian Lambot. dostnost etrti, skupnosti, ki skua z urbani-
stinimi prijemi obuditi stare, razpadle vezi
med ljudmi in v mestu uveljaviti cone, ki so
prijazne do pecec in ki im bolj minimalizi-
rajo uporabo avtomobila.
Arhitektura je zunaj teh konceptualnih de-
nikov sicer zelena, ekoloka in trajnostna
takrat, ko dosee energetsko uinkovitost v
celotnem ciklu stavbe. Pri tem ob pravilo-
ma izredno dobri izolaciji zunanjega plaa
stavbe uporablja tehnologije obnovljivih vi-
rov energije, med katerimi velja poudariti:
pasivno in aktivno sonno energijo,
sonni dimnik,
toplotne rpalke,
termalni kolektor,
vetrnice,
fotovoltaiko,
geotermalno energijo,
energijo pridobivanja iz biomase in od-
padkov.
Trajnostna arhitektura v Evropi
V dravah lanicah Evropske unije, med ka-
terimi izstopa Skandinavija, e ve let uve-
ljavljajo politiko finanne podpore uporabi
alternativnih virov energije pri gradnji dru-
benih ali stanovanjskih zgradb. Da je taka
arhitektura v Evropi iva e od zaetka de-
vetdesetih let, priajo primeri 24 visoko-
kakovostnih nizkoenergijskih stavb, ki so
jih zbrali partnerji projekta EULEB. Podro-
ben opis uporabljenih tehnik in energetske
uinkovitosti zgradb, med katerimi so mu-
zeji, pisarne, ole, vrtci, je prikazan na njiho-
vi spletni strani.
Najveja britanska ekoloka skupnost,
ki naj bi vse svoje potrebe zadovoljevala
popolnoma brez ustvarjanja ogljika (car-
bon-neutral), je v Londonu delujoa Bed-

14 maj
kaj dobim za vse naronike klika
www.klikonline.si/prodaja.aspx
spletna prodajalna, kjer lahko ce-
naronina na klik
10 tevilk
neje kupite programe, ki jih vsako-
dnevno uporabljate pri svojem delu:
programe podjetij Adobe, Co-
popusti & ugodnosti
rel, QuarkXPress ter ArchiCAD,
Artlantis, Piranesi in SketchUp
popusti pri nakupu programov
popusti pri nakupu knjig programe lahko naroite s pomojo naroilnice v reviji ali na www.klikonline.si
ter vrsta uporabnih informacij za bralce
na spletni strani revije, kot so:
ceniki storitev
spletne povezave - linki
dodatne ugodnosti!
informacije o sejmih, nateajih ...
NAROILNICA NA KLIK potnina

kje se
plaana
po pogodbi
t. 59/1/s

V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naronina je mo-

naroim?
na le ob vnaprejnjem plailu. Vnaprejnje plailo naroniku
zagotavlja popust in brezplano dostavo na eleni naslov
znotraj Slovenije. Naronina za naronike zunaj Sloveni-
je je vija za znesek poviane potnine in se spreminja ob
spremembah cen potnih storitev. Celoletna naronina za-
ne kupcu tei takoj po plailu naronine. Kupec lahko od
naronine odstopi najkasneje 8 dni po plailu naronine. pro anima
V tem primeru mu zalonik v celoti povrne vplaani znesek. p.p. 2736
s priloeno naroilnico Stroke dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije za-
loba. e kupec po preteku naronine pisno ne sporoi, da
po internetu | www.klikonline.si revije ne eli ve prejemati, mu zaloba polje raun oz. pol- 1001 ljubljana
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 onico za naronino za naslednje leto. e kupec poslane
polonice ali predrauna ne poravna, se njegova naronina
prekine. Naroilnica je sestavljena v enem izvodu in slui kot
osnova za pripravo polonice ali rauna.

Naroanje: www.klikonline.si 01 52 00 720

15 maj
 projektiranje
oblikovanje
kaj dobim
digitalni mediji
vizualizacija & animacija

naronina na klik
10 tevilk

popusti & ugodnosti

popusti pri nakupu programov

popusti pri nakupu knjig
ter vrsta uporabnih informacij za bralce
Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarnah MK - Konzorcij, Vale-Novak na spletni strani revije, kot so:
na Wolfovi ulici v Ljubljani, knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Mariboru. ceniki storitev
Vsebino nove tevilke najdete tudi na www.klikonline.si spletne povezave - linki
informacije o sejmih, nateajih ...

[naroilnica na klik]

kje se
nepreklicno naroam(o) klik od tevilke:

.................................... 88 maj 2007 ime in priimek

............................................. 89 junij 2007 podjetje

dejavnost

ulica
naroim?
Na KLIK se lahko naroite:
potna tevilka, pota >> s priloeno naroilnico
telefon faks s>> po internetu
priloeno naroilnico[www.klikonline.net]
nain plaila po internetu | www.klikonline.si
e-pota
>> po telefonu [01 52 00 720]
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720
................................................................ polonica

......................................................................... raun
datum
telefon (01) 52 00 720
davna tevilka (zavezanci) 16 maj
16 maj
 tema: ekologija

kaj je
trajnostni
razvoj?
Trajnostni razvoj je celosten kon-
cept za zmanjevanje vplivov love-
tva na okolje, ki je prisoten v praksi
predvsem na podrojih energetike,
prometa, zgradb, uporabe materia-
lov, odpadkov, pridelave prehrane
in dela z zemljo (intenzivno/ekolo-
ko kmetijstvo).
Najbolj znano definicijo trajnostne-
ga razvoja je dala trikratna norveka
predsednica vlade Gro Brundtland,
ki ga je opredelila kot: Zadovoljeva-
nje potreb zdajnje generacije brez
ogroanja monosti naslednjih ge-
neracij po zadovoljevanju njihovih
potreb. Poudarek na medgenera-
cijski solidarnosti, razvoju krajevne-
ga okolja in varovanje prostora, v
katerem ivimo, za naslednje gene-
racije, je eden kljunih vidikov traj-
nostnega razvoja.

Senniki na juni fasadi srednje ole Alberta Camusa v Frejusu v Franciji, projekt biroja Foster & Parners, kjer je v osrednjem
hodniku zgradbe aktiven uinek sonnega dimnika. Osrednji del podolgovate zgradbe je namenjen pretoku ljudi in toplega ter trgovine, parkirna hia, stanovanja in banka
hladnega zraka, zato 240 metrov dolgega hodnika ni treba ogrevati, razredi pa so pred monim mediteranskim soncem zai- s storitvami za stranke. V sredini tega pove-
teni z estetsko dovrenimi senniki. Fotografija: Nigel Young/ Foster + Partners zovalnega elementa zgradbe je javna ga-
lerija z restavracijami, bari in s prostori za
dington Zero Energy Development 15 enot z zniano najemnino za drubeno svetu. Zamiljena je bila na ideji oblikovanja razline dogodke. Skoraj gotovo je, da je
(BedZED). Pomemben len razvijanja kon- angairano sosesko. novega delovnega ambienta, pri katerem nebotinik, ki ima garano hio in s tem po-
ceptta BedZED je bil arhitekt Bill Dunster, je poudarila povezanost z naravnimi siste- sredno spodbuja vonjo z avtomobilom v
ki je tudi projektiral vse izvedene stavbe. Vrh svetovne arhitekture sledi mi osvetljevanja in ventilacije. Vsaka pisar- mestu, teko v celoti trajnostna arhitektura,
BedZED je tako imenovani mixed-use, ki ekologiji Norman Foster na ima dnevno svetlobo z okni, ki jih lahko vendar je Foster v tem projektu uspel pre-
uporablja inovativne pristope pri ohranja- in partnerji delavci odpirajo; s tem sami ustvarjajo de- plesti elegantno oblikovanje z elementi traj-
nju energije, vode in pri zmanjanju upora- V Evropi so realizirani trije projekti arhitek- lovno okolje po svojih potrebah. Zaradi ob- nostnega oblikovanja.
be avtomobilov. Celotna skupnost se hra- turnega biroja Foster & partners, ki si zaradi stojeega osvetljevanja in ventilacije je po-
ni z energijo, ki jo pridobi prek izkorianja nizkoenergijske strategije zgradb, preplete- raba energije v nebotiniku Commerzbank Srednja ola Albert Camus
alternativnih virov energije (fotovoltaika, ne z estetsko oblikovanim ambientom, za- za polovico manja od povprene stolpni- v Frejusu (19911993)
sonni dimniki ipd.), mono pa je poudar- sluijo posebno pozornost. Kaejo namre ce s podobnim programom. Zasnova te stavbe na Azurni obali je te-
jen tudi odgovorni odnos do okolja po- na to, da zelena arhitektura lahko in mora Vrtovi v tirih loenih nadstropjih imajo meljila na vzpostavljanju nove lahkotnosti
sameznih prebivalcev skupnosti (zmanj- imeti vzornike, ki pnejo njena jadra v 21. ekoloko vlogo, saj v osrednjem atriju, ki je in odprtosti pri izobraevalnih ustanovah.
anje uporabe energije, recikliranje sive stoletju in kaejo na estetske preseke. obenem tudi ventilacijski kanal za navzno- Zaradi linearnega tlorisa je osrednji hodnik
vode). BedZED, ki je bil zgrajen leta 2002 ter orientirane pisarne, ustvarjajo dodatno stavbe glavni povezovalni element in osre-
v sivi coni mesta, sestavlja 82 hi z razli- Sede Commerzbank v Frankurtu svetlobo in sve zrak. Zaposleni uporablja- dnja ulica, kjer se pretakajo tako uporabniki
nimi oblikami lastnitva, 34 stanovanjskih (19911997) jo vrtove za sproanje med odmori, saj so ole kot topel in mrzel zrak. Zaradi enotne-
enot za prodajo, 23 enot z deljenim lastni- Stavba, ki s 53. nadstropji obvladuje vedu- zaradi domanosti ena najvejih pridobitev ga povezovalnega elementa osrednjega
tvom, 10 enot za zaposlene v srediu in to Frankfurta, je prvi ekoloki nebotinik na celotne zgradbe, v kateri so na ravni ulice hodnika so tudi vsi dodatni servisi zgradbe

obnovljivi viri energije in nizkoenergijske zgradbe pri nas

V okoljevarstvenih krogih je znanih precej primerov o uinkoviti uporabi alternativnih
virov energije, saj je pri nas 40 ko opremljenih s fotovoltaiko, iz gnoja pridobivajo
bioplin, med drugim tudi na odlagaliu odpadkov v Ljubljani, biodisel pa iz oljne re-
pice pridelujejo v Prekmurju.
Bleeih ali drugae izstopajoih primerov zelene arhitekture pa v Sloveniji (e)
nimamo. Imamo le nekaj primerov nizkoenergijskih zgradb, ki aktivno uporablja-
jo tehnike pridobivanja energije prek obnovljivih virov. Za take stavbe se odloajo
podjetja pri novogradnjah ali prenovi obstojeih objektov (npr. podjetje Kostak iz
Krkega). Soseske v Krkem, Preddvoru, Vranskem in rnomlju povezuje tudi sku-
pno daljinsko ogrevanje na leseno biomaso. Zaradi velikih koliin lesa je pri nas
to ogrevanje priporoljivo kot nadomestilo rabi fosilnih goriv. al na teh osnovah
pri nas e ne moremo govoriti o trajnostni arhitekturi. Zgoraj nateti primeri so le
drobci uveljavljanja tehnike ohranjanja energije in prvi koraki na podroju, ki je na
Zahodu bogato razvito.

maj 17
tema: ekologija
Poloaj in lega srednje ole Alberta Camusa v Frejusu sta skrbno izbrana in poto-
pljena v naravno okolico. Fotografija: Nigel Young/ Foster + Partners
Vrtovi v osrednjem delu stolpnice Commerzbank so dodatna vrednost delovnega
prostora in obenem ventilacijski kanal. Fotografija: Nigel Young.
zdrueni na enem mestu. Hodnik ustvarja
ulico oziroma glavni trg, kjer so zbrane se-
dalne povrine in druabni program ole.
Osrednji atrij sedea podjetja Electronic Arts je postavljen ob jezeru. Fotografija: Ni- Sve zrak se stalno dovaja zaradi nivojsko
gel Young/ Foster + Partners oblikovane betonske strehe, pokrite z lah-
kim kovinskim pokrovom. Uinek sonne-
ga dimnika e dodatno pospeuje kroenje
zanimivo branje zraka, saj se topli zrak dviga prek posebnih
poevnih ventilacijskih kanalov. Senniki na
o zeleni arhitekturi in ekologiji juni fasadi stavbe meejo mono senco
na teraso ole.
Celostno sliko o trajnostni ali zeleni arhitekturi dobimo v knjigi Petra Smitha Ar- Ob hodniku so na obeh straneh postavlje-
chitecture in a climate of change, ki ob razlagi v maniri uporabnega prironika ni razredi v dvonivojskem prostoru. Materiali
poda tudi bogat kola primerov. zgradbe so bili skrbno izbrani za mediteran-
V spletni enciklopediji Wikipedia lahko prebiramo informacije o zeleni arhitekturi sko podnebje; najveji poudarek je na be-
in novem urbanizmu na: http://en.wikipedia.org/wiki/Sustainable_architecture. tonski konstrukciji, ki nadaljuje francosko tra-
Primeri visokokakovostnih nizkoenergijskih stavb v Evropi so podrobno opisani na dicijo uporabe visokokakovostnega betona.
spletnem mestu projekta EULEB http://www.learn.londonmet.ac.uk/packages/ Zaradi toplega podnebja material v vzdolni
euleb/en/home/index.html. strukturi dovoljuje odvod toplega zraka, kar
Prikaz nizkoenergijske gradnje z uporabnimi nasveti in zbirko strokovnih lankov omogoa naravno ventilacijo stavbe.
o tej temi najdemo na spletnem mestu Energijskega svetovanja EN SVET, ki ga po Srednja ola Alberta Camusa porabi dva-
vsej Sloveniji izvaja Gradbeni intitut ZRMK: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm. krat manj energije kot povprena stavba v
V Italiji so ustanovili agencijo, ki podeljuje standarde za energetsko uinkovitost Franciji (108 kWh/m2/leto v primerjavi z
stavb, take, kot jih pri nas podeljujejo za gospodinjske aparate. Njihovo spletno me- 230 kWh/m2/leto) in ne potrebuje ogre-
sto najdemo na http://www.agenziacasaclima.it/. vanja osrednjega hodnika, razredi, restavra-
cije in laboratoriji pa so centralno ogrevani.
18 maj
Sede Electronic Arts v kraju
Cherstey, Velika Britanija
(19972000)
Nov sede vodilnega evropskega podjetja
za programiranje raunalnikih iger in dru-
gih programov Electronic Arts je odraz ne-
hierarhine sestave podjetja, ki poudarja
odprtost delovnih mest in njihovih ambien-
tov. Zgradba, ki je postavljena ob jezeru iz
18. stoletja, je s 24.000 kvadratnimi me-
tri oblikovana po najvijih standardih za do-
seganje bivanjskega udobja. Trinadstropna
stavba je vkljuena v pokrajino in poveza-
na z jezerom prek krone steklene fasade.
Atrium je tudi osrednji druabni prostor, ki
povezuje zunanjo okolico s pisarnami v no-
tranjosti. Zaradi politike visoke notranje po-
vezanosti zaposlenih stavbo ob pisarnah
dopolnjujejo e telovadnica, knjinica, bar,
prostor za igranje raunalnikih igric in re-
stavracija s 140 sedei.
Ob tem ima stavba nizkoenergijsko stra-
tegijo porabe, saj uporablja naravno ven-
tilacijo, pri emer poveanje temperature
zmanjujejo s senniki in z okni v pisarnah,
ki jih je mogoe odpreti.
 irena hlede tema: ekologija

trajnostne reitve mobilnosti

Ali preprosteje: kako zmanjati obremenitve okolja, predvsem pa ozraja,
in sicer zaradi nenehno naraajoega prometa? Vse vznemirljiveje vesti o
tanjanju ozonskega plaa in posledicah, ki lahko temu sledijo, bijejo plat
zvona. Promet je nedvomno najveji onesnaevalec ozraja, saj predstavlja
kar zajeten kos te grene pogae. Prometa seveda ne moremo kar ukini-
ti, lahko pa kaj naredimo, da zmanjamo koliino izpunih plinov. Uvedba
bencina brez dodatka svinca ni veliko prispevala k izboljanju stanja in tega
se zavedajo e skoraj vse avtomobilske tovarne, zato so v svoje poslanstvo
z velikimi rkami zapisale trajnostni razvoj oziroma sustainable design
razvijanje do okolja prijaznih vozil.
Biodizel izgleda kot isto obiajno olje

Raziskave, kako zasnovati ekoloko isto
in energetsko im bolj neodvisno vozilo,
imajo e dolgo zgodovino. Veliko poizku-
sov je do zdaj e konalo v smeteh, ker bi
bila vozila prepoasna ali preve odvisna
od pogostega polnjenja. Ali pa preprosto
predraga in jih nihe ne bi kupil. Danes je
na trgu ponudba prevoznih sredstev, ki so
trajnostna, e kar velika. Enotne odloitve
o tem, katera tehnologija je najbolja, e ni.
V ospredju so trenutno tri tehnologije: av-
tomobili s pogonom na biodizel, hibridni
avtomobili in elektrini avtomobili.
Vozila s pogonom na biodizel
Biodizel je alternativno gorivo, ki se lahko
uporablja v dizelskih motorjih, ne da bi bilo
treba za to predelati motor. Je popolnoma
naraven in obnovljiv. eprav vsebuje be-
sedo dizel, ne vsebuje nobenega petrole-
ja ali drugih fosilnih delcev. Je namre sto-
odstotno rastlinskega ali ivalskega izvora.
Najve biodizelskega goriva je proizvede-
nega iz oljne repice ali sonnic (celo kono-
plje) pa tudi s predelavo jedilnih olj in ival-
skih maob.
Seveda so e drugi viri, vendar so zgoraj
opisane vrste e preizkuene.
Seveda biodizel nima le pozitivnih lastno-
sti. Zaradi nekoliko veje agresivnosti
zahteva prilagoditve v motorju, in to tako
prilagoditev filtrov kot monejo rpalko,
cevi, tesnila ipd. Velika prednost in odli-
ka biodizlov (posebno za doloene sku-
pine uporabnikov) pa je, da jih je mogo-
e izdelati kar v domai delavnici, saj za
njimi ne stoji kakna posebno zahtevna
tehnologija.
Ideja o uporabnosti biodizla kot pogon- celotni zemeljski povrini fizino ni dovolj
skega goriva je e precej stara. Le malok- polj, da bi lahko pridelali takne koliine bi-
do ve, da je prvi dizelski avtomobil gospo- odizla, da bi v celoti nadomestile uporabo
da Diesla vozil na araidovo olje in da je fosilnih goriv. Za te potrebe bi morali pod-
e naslednjih 10 let vse dizelske avtomo- jarmiti e kar nekaj okolikih planetov ...
bile poganjalo rastlinsko olje. Danes pre- eprav pri nas vlada do zdaj e popolno-
hod na biodzelsko gorivo spodbuja veina ma ignorira ekoloko pridelana goriva (ob
evropskih drav na elu z Evropsko unijo. tem mislim na davno ali drugano sti-
Pri nas nekih vejih premikov e ni bilo, mulacijo njihove uporabe), so podjetja e
saj se mora pri biodizelskih gorivih drava zaslutila veliko prilonost. Tako se v Prek-
obrisati pod nosom za visoke troarine in murju e gradi velika tovarna tega goriva v
obdavitve fosilnih goriv. okviru podjetja Nafta Lendava, ki bi naj bila
Seveda se naa domiljija ne sme ustavi- dokonana e v prihodnjem letu. O pora-
ti le pri osebnih in transportnih avtomobi- stu dobikov ob prehodu na proizvodnjo
lih. Nafta je namre gorivo, ki poganja tudi biodizla pa razmiljajo tudi v tovarnah, kjer
mnoico delovnih strojev, razlinih agre- so do zdaj proizvajali olje, na primer v Pi-
gatov ipd. Tudi tukaj so monosti zmanj- nusu Rae ali v kranjski Ojlarici.
evanja ekolokih obremenitev okolja e Vozila, ki imajo biodizelskim gorivom prire-
velike, vendar se moramo zavedati, da na jene motorje, so nekatere tovarne e uve-

Reanault Megane Bioetanol E85 Honda Civic IMA

maj 19
tema: ekologija
Renauttov kombi Trafic Biodiesel B30
dle v redno proizvodnjo. Tako francoski
Renault ponuja taken kombi, vsak as pa
priakujemo tudi objavo o redni proizvodnji
Mgana 1,6 16 V, ki ga bo poganjal mo-
tor na bioetanol E 85. Ta bo soasno sploh
prvo vozilo v Evropi, ki ga bo v celoti poga-
njalo to gorivo. Biodizelska vozila vpeljujejo
v redno proizvodnjo e pri korejskem tucso-
nu, priakovati pa je, da se bo ponudba e v
kratkem asu zelo razirila.
Avtomobili na elektrini pogon
Elektrini avtomobili tehnino sicer niso
zahtevni, a se vedno znova pojavi vpraa-
nje, kako je z onesnaevanjem okolja pri pri-
dobivanju elektrike zanje. Njihova najveja
omejitev je predvsem dolgotrajno polnje-
nje z energijo. Za motorje z notranjim izgo-
revanjem, ki se mnoino uporabljajo da-
nes, sta znailna zelo majhen izkoristek in
preveliko onesnaevanje okolja.
Za prihodnost so tako veliko zanimiveji hi-
bridni avtomobili, ki imajo tako bencinski
kot tudi elektrini motor in skuajo zdruiti
dobre lastnosti obeh podroij.
Koceptni model hibridnega vozila, kakor so si ga zamislili pri Saabu
20 maj
Hibridni avtomobili
Glavna prednost hibridnih pogonov je
v tem, da je bencinski motor lahko pre-
cej manji od motorja v obiajnem avto-
mobilu in zato tudi precej gospodarneji.
Soasno je dovolj moen, da avtomobilu
omogoa vzdrevanje konstantne hitrosti,
teave pa nastopijo, e elimo pospeeva-
ti ali se peljemo v hrib. V taknih primerih
se vkljui elektrini motor, ki doda mo in
tako pripomore bencinskemu.
Pri hibridnih avtomobilih je vkljuenih e
veliko drugih dejavnikov, ki pripomorejo
k veji uinkovitosti. Pri zaviranju se, na
primer, kot dodatna zavora vkljui elek-
tromotor, ki v tem primeru deluje kot ge-
nerator in dovaja energijo v akumulator.
Kadar avto stoji na mestu pred semafor-
jem, se motor samodejno izkljui. Hibri-
dni avtomobili se soasno pohvalijo tudi z
boljo aerodinamiko karoserije, z uporabo
sodobnih materialov (karbonska vlakna,
alumnij ipd.) pa lahko mono zmanjamo
tudi njihovo teo in s tem vse drugo, kot na
primer porabo goriva ipd.
LPP izvedel poskus
Zaradi velikih obremenitev ozraja z izpunimi plini in teav, ki temu sledijo, so se e
v ve evropskih mestih odloili, da vsaj del avtobusnega in taksiprometa preusme-
rijo na pogon z biodizelskim gorivom. Tudi Ljubljana in druga slovenska mesta niso
imuna pred onesnaenostjo, zato so razmiljanja o podobnih ukrepih nujna, nare-
jeni pa so bili e prvi poskusi.
Lani so v okviru evropskega projekta Civitas Mobilis po Ljubljani vozili tirje testni
avtobusi mestnega prometa na biodizel. Izhodino razmerje je bilo 20 odstotkov
biodizla in 80 odstotkov fosilnega dizla s postopnim prehajanjem na stoodstotni bi-
odizel. Z meanico so prevozili okoli 12.000 kilometrov in se pozneje zaradi teav
s skladienjem goriva (izloevanje vode) odloili za prehod na isti biodizel. Dva
avtobusa sta skupno prevozila skoraj 35.000 kilometrov (vsak priblino enako),
ugotovitve pa so bile naslednje: dimljenje se je z 2,12 kg/h zmanjalo na 0,89 ozi-
roma 0,91 kg/h, poraba se je poveala od 46,54 na 50,93 litra na sto prevoe-
nih kilometrov, mo pa se je v povpreju zniala za est odstotkov. Ozraje zaradi
tega poskusa ni bilo veliko laje, ko pa bo namesto dveh zaelo biodizel upora-
bljati 200 avtobusov in poleg tega e dobren del taksijev, bomo pa tudi tukaj ob-
utili spremembo.
Med proizvajalci hibridnih vozil v prvih vr- da Jazz. Naslednje podjetje med japonci
stah korakajo Japonci. Trenutno je trgu kot je Toyota z ugledno znamko Lexus, znotraj
paradni model ponujena Honda Civic IMA, katere so s hibridnim motorjem opremili
napovedujejo pa, da bi se utegnila v po- najprej limuzino Lexus GS, v kratkem pa
nudbo vkljuiti tudi manja sestrica Hon- nameravajo predstaviti e portni terenec
Lexus GS hibrid

Honda Insight
Solarni avto
RX . Poleg dveh velikih je tukaj e kopica
majhnih proizvajalcev, ki prav tako razvi-
jajo lastne modele, ko so recimo Yukon Hy-
brid iz GM-a, Tesla 2007 Roadster, Honda
Fcx/Concept, Fiat 2007 Siena Tetrafuel,
Volkswagen 2007 Golf GT TSI, Chevrolet
Volt/Concept Car, Subaru 2007 Outback
2.5XT, Audi 2008 R8, BMW 2008 5-Se-
ries ali Chrysler 2007 Sebring.
Honda Insight
Honda portne aerodinamine oblike je
razred zase, saj ima oba motorja name-
ena skupaj, drugega ob drugem, kar
so preprosto poimenovali paralelni hibrid.
Uporablja lahko obiajni petstopenjski ali
pa avtomatski menjalnik. Elektrini mo-
tor opravlja razline naloge, kot so pomo
obiajnemu motorju pri pospeevanju in
vonji v hrib, deluje pa tudi kot dodatna
zavora, pri emer se polnijo akumulator-
ji oz. baterije. Ta sicer sam po sebi ni do-
volj moen, da bi se lahko avtomobil gibal;
tema: ekologija
Audi Q7 - konceptni model hibrida
Sunstang solarni avto
za to mora poskrbeti e vedno bencinski ino asa pa za vonjo vendarle e upo- Gorivne celice in plin
motor. rablja bencinski motor, elektrini se vklju- Omenimo lahko e dve vrsti alternativnih
Avtomobil je e v izhodiu zelo majhen, i samo pri pospeevanju. Njegova odlika pogonskih goriv, to so gorivne celice in
a so kljub temu njegovo teo e dodatno je, da ga ni nikdar potrebno priklapljati na plin. Slednji je znan in v uporabi e dlje
zmanjali na minimum, kar so dosegli z elektrino energijo, saj je sam pridela do- asa, a je zaradi svoje eksplozivnosti pre-
uporabo lahkih ma- volj ob vonji. Se ve nevaren in zato nepriljubljen.
terialov. Prazen teh- Ko izraunamo, da v povpreju pre- morda kdo e spo- Razvoj v zadnjih letih, ki ga nakazujejo vo-
ta le okoli 862 kg. vozimo 30.000 km letno, za kar po- mni asov, ko smo dilni proizvajalci, kae v smeri hibridov in
Za izboljanje aero- rabimo priblino 3 tone (ali 3 m3) kolesa v nonem biodizlov.
dinamike so izbrali goriva, vidimo, da naravi jemlje- asu osvetljeva- Pomembne korake na tem podroju
obliko kapljice, zato mo nekaj, kar nam ne pripada in da li z lumi, ki so se mora vendarle narediti tudi drava, saj
je zadek avtomobila bomo v 100 letih naim potomcem polnile iz prepro- so trajnostna prevozna sredstva cenov-
precej oji od spre- porabili vsa fosilna goriva, Zemljo ste naprave, ime- no draja, njihov razmah pa bi dvojno
dnjega dela. Delno pa spremenili v toplo gredo. Kot po- novane dinamo? prizadel dravno blagajno prvi kot
so prekrili tudi zadnji sameznik ne moremo niesar spre- Ti avtomobili dela- zmanjanje dajatev od novih vozil in dru-
dve kolesi. Tako jim meniti, ker svetu vladajo naftni lobi- jo zelo podobno. gi kot izpad visokih troarin na fosil-
je uspelo zmanjati ji, ki imajo svoje interese, lahko pa Zanimiva lastnost na goriva. Blaginja za zanamce se tukaj
koeficient zranega kaj naredimo na svoji osebni ravni. honde insight je pogosto pozablja, eprav bi prav drava
upora na zelo majh- Konec koncev tudi od politikov ne tudi v tem, da nima morala biti tista, pri kateri bi misli na pri-
no vrednost, ki zna- moremo zahtevati, naj podpirajo nevtralne brzine (t. hodnost in razvoj morali prevladati trenu-
a okoli 0,25. ekoloke programe, e se sami niti i. lera), saj se ob tne finanne interese. al trenutno to e
Avtomobil vozimo priblino ne obnaamo tako, da bi zaviranju vkljuuje ni tako, upamo pa na skorajnji preobrat,
kot vsak drugi, ve- jim bili lahko za vzor! elektromotor. saj ura e bije poldne!
maj 21
tema: ekologija katja keseri markovi

eko ni blagovna znamka

V zadnjem asu je postal pojem ekologije zelo priljubljen. Dolgo napovedovane podnebne spremembe, izbruhi
bolezni, izumrtja ivalskih in rastlinskih vrst so zaeli ogroati na obstoj. Postali smo pozorni na to, kako ivimo,
kako se oblaimo in prehranjujemo. Ekoloki trend je z navduenjem pograbila industrija in oznako eko zaela
uporabljati kot izgovor za vijo ceno, ki je ne more vsakdo plaati. Vendar resnino sobivanje loveka z naravo ni
stvar statusa in ugleda. Z mislijo na ekologijo bi morali nastajati vsi novi, e tako majhni in nepomembni izdelki.

lovek je e od nekdaj del naravnega
okolja. Dolgo je bil od njega popolnoma
odvisen, zato je moral spotovati njego-
ve zakone. Narava mu je dajala hrano,
obleko in zatoie. Do rastlinstva in i-
valstva je gojil enak odnos kot do pripa-
dnikov svoje rase. Vzhodne kulture e ve-
dno pojmujejo loveka kot neloljivi del
narave in vesolja, ki je dolen spotljive-
ga ravnanja in zmernega obremenjeva-
nja. Zahodna civilizacija pa na svet okrog
sebe gleda iz oddaljenega, nepristran-
skega gledia. loveka postavlja v do-
minantno vlogo, nad drugimi ivimi bitji.
Prevladujoi nazor mu daje monost, da
naravo preoblikuje za zadovoljitev lastnih tem je vera loveka postavila v sredie
potreb, elja in uitkov. vesolja kot absolutnega vladarja. Narave
ne obravnava samostojno in neodvisno,
Odnos do narave ampak jo sprejema kot objekt. Kranska
Kljuno izhodie za lovekov materi- miselnost z naukom o antropocentrizmu drevo samo sklop celic in vlaken, ivali so
alni oz. fizini odnos do narave je vse- je e vedno trdno zasidrana v nai zave-
kakor njegov duhovni odnos. Korenine sti.
oblastnega in lastnikega posedovanje Druga vplivna miselnost pa ima izvor v
Zemlje segajo vse od nastanka Svetega sodobni znanosti in razvoju. Nekdanji ide-
pisma stare in nove zaveze. Usoden vpliv al znanosti je bil spoznanje zaradi spo-
nanj je imela monoteistina kranska znanja in je izhajal neposredno iz ivljenj-
vera. Biblija namre navaja boje poslan- skega, utnega sveta. V dananjem asu
stvo moa in ene z naslednjimi beseda- pa odkritja in poznavanja izrabljajo za kori-
mi: Rodita in mnoita se ter napolnita ze- sti in tehnini napredek. Znanost pozablja
mljo; podvrzita si ju in gospodujta ... S na realni, naravni svet in ga nadomea
s prostorom koordinatnega sistema. iva
bitja razstavlja na matematine, kvan-
titativne vrednosti in kemijske elemen-
te. Voda je postala samo formula (H2O),
vredne zaradi koristi, ki jih prinaajo love-
ku. Poenostavljene na tako absurdna iz-
hodia ne puajo vtisa in tudi ne zah-
tevajo posebnega truda in skrbi, zato jih
zlahka izkoristijo. Ne obravnavajo jih kot
iva bitja, ki utijo, ustvujejo in mislijo.
Vse prevekrat je znanost pridobitnika v
slubi vlad in multinacionalk. Na proble-
me gleda parcialno in se ne sprauje o
posledicah.

Organska, utna oblika lui Noktiluka, nareje iz posebnega ekolokega papirja. Prvo oblailo, ki je dobesedno narejeno iz vina.

22 maj

Ekoloka liila Plant Love, katerih embalaa je narejena iz koruze. Izdeluje jih kozmetika Sephora, za piko na i pa slui kartonski
ovoj. Ta namre vsebuje semena, zato ga lahko posadimo, zalijemo in upamo na malo cvetja.
portni copati Adidas, narejeni iz starih vojakih uniform.
Nobeno preseneenje ni, da se je brez-
obzirno obnaanje in samovoljno gospo-
darjenje obrnilo proti lovetvu. Vse spre-
membe so poziv k resnim in uinkovitim
dejanjem na vseh ravneh bivanja in de-
lovanja.
Ekoloki izdelki niso stvar ugleda
Namesto da bi se zamislili nad nespame-
tnim ravnanjem, je veliko proizvajalcev po-
leg rednih izdelkov predstavilo e tiste iz
ekopridelave. S tem so poveali raznovr-
stnost ponudbe in izdelkom nazivu pri-
Wheels on Fire deli kolesa, predelani v nove uporabne izdelke (www.wheels-on-fire.nl).
merno postavili visoko ceno. Izdelki iz na-
ravnih materialov ali iz bioloke pridelave
so postali draji in teje dostopni. Rezervi-
rani so za elite, ki si biorazkoje lahko vsa-
kodnevno privoijo. Ekoloko pridelana
hrana je bistveno draja od navadne, manj
vredne. Tudi vozila na elektrini pogon
in biogoriva so domena premonejih.
Predpona eko ima svojo vrednost tudi
v tekstilni in obutveni industriji. Adidasovi
portni copati BW Army imajo prav po-
sebno zgodbo. Na pogled tipino obli-
kovana obutev za prosti as je narejena
iz starih vojakih uniform. Materiali, ki jih
je uporabljala nemka oboroena sila, so
predelani, njihov izvor pa je skrbno zapi-
san. Nenavadna izbira in raznolikost pri-
stnega materiala ustvarita vsak par dru-
gaen in unikaten. Nastali so v omejeni
seriji 500 parov, cene pa se gibljejo nad
150 evri.
Ekskluzivnost ne sodi k ekolokim izdel-
kom, pa eprav so izdelki duhoviti zaradi
oblike ali izvora. Dosegljivi morajo posta-
ti mnoicam, kajti le te bodo lahko spre-
minjali usodo naega planeta. Kot edino
tema: ekologija
reitev za sobivanje loveka z naravo obli-
kovalec Peter Skalar navaja kakovostno
ustvarjanje novih izdelkov in storitev.
Ekoloko poslanstvo oblikovanja
Oblikovalec kot ustvarjalec neesa nove-
ga prevzema odgovorno nalogo. Vpliva
na to, v katero smer se bo gibal svet, kaj
bodo ljudje kupovali in kako iveli. Pri tem
se mora odloiti, ali bo delal nekaj kori-
stnega ali bo sluil denar (Buckminister
Fuller). Na ustvarjanje podobe novonasta-
lega izdelka vplivajo tevilni kulturni, soci-
oloki in gospodarski dejavniki. Vendar,
kot pie Enzio Manzini, je oblikovalec ti-
sti, ki lahko jasneje, uinkoviteje prene-
se in interpretira drubene ideje. Z za-
dostnim utom za odgovornost naj bi na
izdelke gledal kot na bitja, ki so med seboj
povezana in ki zahtevajo doloeno skrb
ter pozornost.
Oblikovalski oddelek podjetja LG (Lifes
Good) predstavlja pomembnost zakljue-
nega ivljenjskega cikla izdelka. V estih
tokah obravnavajo faze od nartovanja
novih izdelkov, razvoja posameznih ele-
mentov do celote, upravljanja kakovosti,
izrabe in odsluitve. Skozi proces neneh-
no iejo varne, ekoloko prijazne in al-
ternativne reitve. Uporabnike njihovih iz-
delkov tudi redno obveajo o monostih
reciklae. V sklopu ekodizajna so razvili in-
ternetno stran, ki obvea in predstavlja
aktivnosti, vezane na do okolja sprejemlji-
va dejanja.
Oblikovalec mora poznati vzvode, kako v
loveku vzbuditi skrb loveka za naravo.
Ni primoran samo slediti volji kapitala, am-
pak se mora ozirati tudi na interese dru-
gih ivih bitij. V vsakem izmed nartovanih
izdelkov mora poiskati reitev za bolje in
trajneje sobivanje. Viktor Papanek v svoji
knjigi Design for the Real World: Vedno
elim poudariti, da je za onesnaevanje
okolja oblikovalec veliko bolj odgovo-
ren kot drugi ljudje.
Ekoideja
Z razvitim obutkom za odgovornost lah-
ko oblikovalec vpelje ekoloko misel v e
maj 23
tema: ekologija
tako vsakdanje predmete. V fazi zasno-
ve pripomore k ustreznemu predlogu
poslanstva in namena izdelka. V enem
predmetu lahko zdrui razline funkcije
in tako ustvari multifunkcionalni objekt.
Taken primer so keramine ploice
Barnacle. Poleg zanimive 3D-strukture,
ki varuje steno pred moenjem in vlago,
sluijo tudi kot priroen obealnik. V ni-
zozemskem studiu Droog Design, ki se
ukvarja predvsem s konceptualnim obli-
kovanjem, so zdruili oblogo z uporab-
nim dralom. Ali pa primer klubske mi-
zice Mind the Gap, ki je soasno mizica
in stojalo za asopise. Odlikujeta jo tudi
varna uporaba materiala in preprostost
konstrukcije.
En sam premiljeno zastavljen izdelek
lahko deluje in opravlja svoje poslanstvo
v razlinih okoljih. Kot na primer svetilka
Pod Lens, ki jo je zasnoval oblikovalec
Ross Lovegrove, znan predvsem po or-
ganskih in futuristinih linijah. Sestavljena
je iz osnovne oblike, ki se lahko obesi, pritr-
di ali postavi na podnoje. Zaradi izbranih
trpenih materialov in vodotesnih elektri-
nih komponent je primerna tako za stano-
vanja kot za zunanji prostor.
Vsi ti primeri nakazujejo, da lahko s irim
gledanjem na problem ustvarjamo izdel-
ke, ki ponujajo nove monosti za upora-
bo. Nadomeajo lahko tiste enostransko
uporabne, ki predstavljajo veji dele od-
padkov in s tem vejo onesnaenost.
Odpadek postane izdelek
Novoustvarjeno pa ne pomeni vedno ne-
esa popolnoma novega in sveega. Mar-
sikateri izdelek je nastal kot prenovitev ne-
esa starega in druganega.
Najbolj znane so gotovo plastine vaze, ki
jih je oblikoval Enzo Mari za Alessi. Vaze
za cvetje so bile nekdaj embalaa za pra-
ke, mehalce in detergente za pomivanje
posode. Oblikovalec jim je z nekaj prepro-
stimi rezi vdahnil novo ivljenje. Generaci-
je mladih ustvarjalcev se rade igrajo z va-
riacijami na stare teme. Finec Aki Kotkas
in vicar Nicolas le Moigne sta predstavila
vsak svoj koncept preoblikovanja na nate-
aju RE-think + RE-cycle, ki ga je organizi-
ral spletni oblikovalski informator Design-
boom.
Na zamisel o ponovni oivitvi izdelka je pri-
el tudi nizozemski oblikovalec Jan Willem
van Breugel. Holandija je ravninska dee-
la, zato se veina ljudi prevaa s kolesom.
Dotrajano prevozno sredstvo pa vse pre-
vekrat doivi neslaven konec. Odvrena,
pozabljena kolesa so dobila novo stylish,
podobo kot lui, pohitvo in torbe.
Monosti za pametno in kakovostno obli-
kovanje se skrivajo povsod. Stare, odslu-
ene stvari imajo pogosto tudi (pretirano)
ustveno vrednost in s seboj prenaajo
24 maj
delek zgodovine. Ni nujno, da vsi ti spo-
mini konajo na odpadu.
Izbira ekomaterialov in tehnologij
Med abstraktno idejo in fizino izvedbo se
pogosto pojavijo nasprotja, zato se pogo-
sto zatakne pri izbiri materiala in tehnolo-
gije proizvodnje. Novoustvarjeni biomate-
riali so predragi za uporabo v velikoserijski
proizvodnji, zapletena in zahtevna pa je
tudi njihova reciklaa. Steklo ali jeklo se
reciklirata 100-%, zato njuna uporaba ni
sporna.
Oblikovalka Petra Matijevi je izdelala u-
tna svetila iz ekoloko pridobljenih materia-
lov. Osnovo predstavljajo papirne ovojnine.
Vendar papir ni izdelan iz celuloze, ampak
iz odpadnih bombanih tkanin. Za privla-
ne oblike tako ni bilo potrebno naravno bo-
gastvo drevje, ampak odpadek.
Z reciklao odpadnih materialov se prido-
bivajo tudi razline plastine mase, na pri-
mer iz manj kakovostne raznobarvne pla-
stike, ki so jo sprva uporabljali le za cevi,
danes nastajajo razlini kosi pohitva, kot
so omare in police podjetja Bar + Knell
ali stoli RCP 2 oblikovalke Jane Atfield, in
svetila Helmut, ki spominjajo na diskokro-
gle. Vsi ti izdelki imajo znailno granulasto Prenova odpadnih predmetov dela udee (www.designboom.com).
strukturo in ne skrivajo svojega raznovr-
stnega izvora. potrebo po omejevanju in ponovni vzpo- jo o zeleni industriji, se bo ekoloka misel
Najbolj nenavaden ekoloki material za iz- stavitvi ravnovesja z naravo. Zaeli so udejanjila. S tem bodo tudi velikoserijski iz-
delavo oblail pa je vino. Pred asom so vnaati spremembe in modificirati svoje delki postali ekoloki in varni po spreje-
navduevali Biobikiniji, narejeni iz termal- poslanstvo. Ob tem so trili na problem mljivi ceni. Njihova korist bo na vseh rav-
no obdelanih biopolimerov. Zdaj pa so dolgotrajnosti, zapletenosti in komple- neh ustvarjala zasluek, dostopna bo iri
ustvarili posebno tkanino Micro Be s po- ksnosti procesa. Podjetja so se po pomo populaciji in vseeno prijazna do realnega
mojo bakterije. Fermentacija, ki je znail- obrnila k okoljevarstvenim organizacijam ivljenjskega prostora.
na za alkoholno vrenje, opravi veino dela, in intitutom, da bi jim pomagali zgraditi Predolgo smo delili naravo in kulturo na
saj vino spremeni v tanke vinske sloje, ki kakovostne ekoloke sisteme. dva razlina dela. Surova in neobdelana
jih kopiijo enega vrh drugega. Nato jih Ena taknih neprofitnih organizacij je tudi naravna bogastva so za nas postala vre-
nanaajo na napihljivi model enskega te- intitut GreenBlue, ustanovljen leta 2002. dna ele, ko smo jih preoblikovali in po-
lesa. Ko se sloji strdijo in zavzamejo eleno Deluje na vseh podrojih, od kemine in- lahtnili. Naravo smo in jo e vedno obrav-
obliko, se lutka izpihne in dobimo oblailo. dustrije in kozmetike do prehrambnih proi- navamo kot silo, ki jo je treba nadzorovati.
Pomanjkljivost oblaila je njegova neob- zvodov. Razvijajo postopke, ki so ekoloko Z znanjem ji lahko kljubujemo in si jo po-
stojnost da bi se obdral, ga je potrebno sprejemljivi (gojenje kave za Starbusks) in drejamo, vendar nam ona e moneje
vlaiti. Suha vlakna postanejo tanka, krhka materiale (ekoloki pametni bomba za vraa udarce. Vzpostavlja se globok pre-
in lomljiva. Na Univerzi v Avstraliji, kjer so portna oblaila Nike). Trenutno najveji pad, ki vzbuja strah in potrebo po kore-
razvili Micro Be, upajo na sodelovanje s projekt intituta GreenBlue se loteva ozna- nitih spremembah. Z zavestnim in s pre-
kakno izmed kemijskih industrij. Njihova evanja izdelkov o izvoru sestavin. Med miljenim ravnanjem obstaja e vedno
elja je izpopolniti postopke polimerizacije svoje kliente tejejo Pepsico, Starbusks, monost ponovne vzpostavitve ravnoves-
in ustvarili obstojneja vlakna. Kraftfuds, Target, Nike in druge. Pravna ja. Ne le velike multinacionalke in obliko-
Biomateriali in ekoloki procesi proizvo- oblika neprofitne organizacije jim daje su- valci, za ohranitev naega lepega planeta
dnje so e v povojih. Teko je za vse dobri- verenost za razvoj zdrave tehnologije, ne- smo odgovorni vsi; kot pravi Debeljak, je
ne, ki jih poznamo in uporabljamo danes, odvisno od politik podjetij in drave. na odnos do narave posledica notranje-
najti ustreznik med razgradljivimi, varnimi Z nastankom podobnih skupin, ki svetuje- ga stanja.
in bioloko neoporenimi materiali. Obli-
kovalci zato poskuajo krmariti med mo-
goimi in laje dostopnimi snovmi. Izbirajo Literatura: Alastair Fuad-Luke: The Eco-Design Handbook
takne, ki se laje reciklirajo in niso kodlji- Flajman, Boidar: Vizualna ekologija
ve za okolje. Papanek Viktor: Design for the Real World
Spletne strani: www.treehugger.com
Eko-nomija www.designboom.com
Tudi vrhovi podjetij so se s koncem 20. www.micro-be.com
stoletja zaeli zavedati svojega negativne- www.wheels-on-fire.nl
ga vpliva na okolje. Predvsem so zautili
tema: ekologija urka rant

skrb za okolje je stvar vseh nas

Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Dan, ko pregledamo obstojee in se zamislimo nad novimi
nevarnostmi, ki pretijo ivljenju na Zemlji. In dan, ko naj bi ljudje e posebej ljubee vzpostavili stik z naravo. Za
lastno delovanje smo odgovorni sami, delovanje organizacij pa je na oeh javnosti. Energetika, industrija, promet,
kmetijstvo in gozdarstvo so panoge, ki najbolj peree obremenjujejo okolje. Industrija opreme za dom pa je tista,
kjer so konni porabniki z dejansko uporabo razlinih izdelkov in elektrinih aparatov najveji soudeleenci pri
obremenjevanju okolja.

Okolje se v zadnjih letih vse bolj spremi- arja 2005 z rusko ratifikacijo. Emisije dr-
nja. Spreminjanje povzroa predvsem av, ki so sporazum ratificirale, obsegajo
lovek in vse ve je dokazov, da so te- 61 odstotkov globalnih emisij. Obdobje
vilne naravne nesree, ki pestijo na pla- 20082012 je doloeno kot prvo cilj-
net v zadnjem asu, predvsem posledi- no obdobje, v katerem bodo drave, ki so
ca spreminjanja ozraja. Pojav ozonske protokol ratificirale, skuale emisije zmanj-
luknje in problem segrevanja ozraja sta ati za najmanj pet odstotkov v primerja-
znana e skoraj vsem ljudem na Zemlji. vi z letom 1990. e ta cilj primerjamo s
Njun glavni pokazatelj je povianje pov- koliino emisij, ki bi jih priakovali za leto
prene temperature, kar je povzroeno 2010 brez uresnievanja ciljev protoko-
z razlinimi toplogrednimi plini. Najpogo- la, to pomeni kar 29-odstotno znianje.
steji toplogredni plini so: ogljikov dioksid, Tudi Slovenijo kjotski protokol obvezu-
metan, diduikov oksid, fluorirani ogljiko- je k zmanjanju emisij toplogrednih pli-
vodiki, perfluorirani ogljikovodiki in ve- nov za 8 odstotkov glede na izhodino
plovi heksafluoridi. leto1986.
Z vpijanjem toplotnega sevanja zemelj- V Sloveniji se je med letoma 1951
ske povrine omenjeni plini tvorijo oblak 2000 temperatura zraka v povpreju
nad Zemljinim po- zviala za 1,1 sto-
vrjem, ki prepu- lovetvo se bo v prihodnjem sto- pinje. Povprena
a sonne arke, letju ukvarjalo predvsem z okoljski- globalna tempera-
a hkrati onemo- mi izzivi ublaitve podnebnih spre- tura se je poveala
goa njihov pro- memb. za 0,6 stopinje, po
dor nazaj v veso- napovedih pa naj
lje. Brez tega pojava, ki mu pravimo tudi bi se do leta 2010 dodatno poveevala
naravni uinek tople grede, ne bi bilo i- za vrednosti od 1,4 do 5,8 stopinje. Ver-
vljenja na Zemlji, saj bi se toplota razprila jetnost, da se bo povealo tevilo vroih
v vesolje. A lovek s svojim delovanjem, dni, razlika med jutranjo in popoldansko
to je s spuanjem umetnih emisij toplo- temperaturo pa se bo zmanjala, se po-
grednih plinov v ozraje, povzroa doda- veuje. Priakovati je tudi razlino poraz-
ten, umeten uinek tople grede. Koncen- delitev padavin prek leta.
tracije toplogrednih plinov v ozraju se Kot smo e v uvodu omenili, je za velik
intenzivno poveujejo e vse od zaetka del bremena onesnaevanja okolja kri-
industrializacije. Te koncentracije nadalje va industrija in ta ista mora biti danes,
naraajo in rast se brez posebnih ukre- ker se zaveda uinkov napak, storjenih
pov ne bo ustavila. v preteklosti, v prvih bojnih vrstah bor-
Najbolj znan mednarodni sporazum, ki cev za drugaen odnos do narave, okolja
pokriva podroje zmanjanja emisij toplo- in predvsem do ozraja, v katerem ivi-
grednih plinov, je kjotski protokol, sprejet mo. Industrija gospodinjskih aparatov, ki
Pralni stroj: omakanje perila - sistem 4 D leta 1997. V veljavo je vstopil 16. febru- jo predstavlja nae najveje podjetje na

26 maj
 tema: ekologija

ject pod okriljem evropskega sklada EU

Life Environment Programme, ki je po-
stopke in upravljanje Gorenja uvrstil na
tretje mesto v Evropi glede na uinkovito
okoljsko delovanje. Pri tem je bilo ugoto-
vljeno, da Gorenje uporablja okoljske vire
ve kot tirikrat uinkoviteje kot proizvo-
dna podjetja iz starih drav lanic Evrop-
ske unije v povpreju.
Delovanje v smeri ohranjanja narave pa
pomeni tudi izobraevanje uporabnikov.
V gospodinjstvih so namre konni po-
rabniki tisti, ki za udobno ivljenje potre-
bujejo in porabijo veliko elektrine ener-
gije. Tako v okolje prispevajo velik dele
toplogrednih plinov. V Sloveniji porabijo
gospodinjstva kar tretjino celotne pora-
be energije. Sodobna zavest pa nas vse
bolj usmerja k zmanjanju spusta emisij.
Udejanjamo ga tako z nakupom energij-
sko uinkovitejih in varnejih aparatov
kot s pravilno, energijsko varno upora-
bo naprav.

Kombiniran hladilno-zamrzovalni aparat: kroenje zraka; hladil-
ni del - sistem Multiflow, zamrzovalni del - sistem No frost
tem podroju Gorenje , se je teh dej-
stev e dolgo nazaj zavedela in predsta-
vili vam bomo nekaj primerov, kako jih re-
uje.
Delovanje Gorenja
na podroju okoljevarstva
V Gorenju je varstvo okolja v srediu
stratekih ciljev, zavezanost k trajnostne-
mu razvoju pa bo tudi v prihodnje po-
Zamrzovalna omara: kroenje zraka pri sistemu No frost
memben del korporacijske kulture pod- usmerjeno v prihodnost. Najveji del na-
jetja. Vzrok za to ni le doseganje boljih lob v preteklih letih so usmerili prav v do
trnih dosekov, ampak predvsem skrb okolja prijaznejo proizvodnjo in izdelke.
za prihodnost zanamcev. Gorenjevi apa- S svojim delovanjem evropske standarde
rati so vedno izdelani z mislijo na ohra- marsikje celo presegajo in s tem anje-
njanje narave in zdravega naina ivlje- jo visok ugled med tevilnimi strokovnja-
nja; so do okolja prijazni. ki po svetu. Pri tem ne moremo prezre-
V Gorenju se svojih dejavnosti in njiho- ti zadnjega poroila skupine neodvisnih
vega neposrednega vpliva na okolje lo- raziskovalnih intitutov iz razlinih drav
tevajo pragmatino in hkrati vizionarsko, Evrope, ki deluje v zdrubi Advance pro-
Energetski prihranki in
ekoloka ustreznost izdelkov
Varevati z energijo pomeni prispevati k
zmanjanju koliine toplogrednih plinov
v okolje in k ohranjanju Zemlje. Pri na-
kupu elektrinih aparatov je zato vedno
potrebno biti pozoren na to, kaj sporoa
energijska nalepka. Viji razred pomeni
veji prihranek energije, manji raun za
elektriko in isteje okolje.
Gorenjevi gospodinjski aparati so ve-
dno izdelani z mislijo na ohranjanje nara-
ve in zdravega naina ivljenja ter imajo
vgrajene za okolje in zdravje nekodlji-
ve komponente, ki jih lahko skoraj v ce-
loti recikliramo. Porabijo manj elektrine
energije, vode in pralnih sredstev. Uvr-
ajo se med najvarneje gospodinj-
ske aparate na trgu. Dosegajo in pre-
segajo najvije energijske razrede, ki jih
zahtevajo evropski standardi. Hrup, ki ga

Pri hladilno-zamrzovalnih aparatih se izplaa upotevati nasvete:
Prostor, kjer stoji hladilno-zamrzovalni aparat, naj ima temperaturo 1632 C.
Hladneji prostor pomeni veji prihranek energije vsaka stopinja manj lahko
zmanja porabo elektrine energije tudi do 6 odstotkov.
Postavitev naprave ob tedilniku, radiatorju, pei, pomivalnem stroju ali na ne-
posredni sonni svetlobi ni primerna.
Kroenje zraka na zadnji strani aparata mora biti zadostno, da omogoa uinko-
vito hlajenje kondenzatorja in kompresorja.
Standardna temperatura za zamrzovanje je 18 C. e nastavite temperaturo
e nije, poveate porabo energije. Nastavitev temperature e samo za 1C ni-
je, kot je potrebno, povea porabo energije tudi do 5 odstotkov.
ivila vlagamo v aparat primerno ohlajena in upotevamo navodila proizvajal-
cev o njihovi najveji mogoi koliini.
Vrat aparata ne odpiramo prepogosto in jih ne puamo odprta dalji as.
Pri neprekinjenem delovanju kompresorja pogledamo v navodila za odpravo
motenj.
Poskrbimo za redno odtaljevanje oblog ledu in ivja.
Nasveti za varevanje energije pri kuhalnih aparatih so sledei:
Vratca peice odpiramo le za kratek as, saj pri vsakem odpiranju izgubimo 20
odstotkov toplote.
Peico lahko izkljuimo 15 minut pred koncem peke, saj preostala toplota zado-
stuje, da se hrana spee do konca.
Uporabljamo energijsko varno posodo, narejeno iz primernih materialov in pri-
merne debeline dna.
Zelenjavo kuhamo v majhni koliini vode, zaradi esar se prej segreje in skuha.
S tem bomo ohranili tudi vitamine in barvo zelenjave.
Mo gretja ploe zmanjamo na minimum takoj, ko voda zavre. S pretoplo
ploo poleg prekomerne rabe elektrine energije proizvajamo tudi nekoristno
paro.
Pri kuhanju s plinskim tedilnikom je samo moder plamen znak dobrega zgore-
vanja. Vedno uporabljajmo takno velikost gorilnika, da zublji segajo le do roba
lonca. e plamen oblizuje lonec ob strani, plin porabljamo po nepotrebnem.

maj 27
tema: ekologija

eprav smo se odloili za nakup energijsko uinkovitega pralnega stroja, lahko e Pri razvoju novih izdelkov je poleg
dodatno prihranimo precej energije pri njegovi uporabi, s tem da: oblikovanja in funkcionalnosti iz-
Upotevamo navodila o njegovi varni uporabi; delkov postalo izjemno pomemb-
Aparat napolnimo do zgornje meje in po potrebi izpustimo program za pred- no izpolnjevanje zahtev okoljskega
pranje; tako prihranimo vodo in pri vsaki fazi pranja od 0,2 do 0,6 kWh elektri- oblikovanja, ki upoteva celotni i-
ne energije; vljenjski ciklus izdelkov od razvoja,
Operemo perilo pri 60 C in s tem prihranimo 45 odstotkov energije v primer- izdelave in uporabe do ravnanja
javi s pranjem pri 95 C, ki obiajno ni potrebno; po izteku ivljenjske dobe glede na
Uporabljajmo pralna sredstva, ki so primerna za pralne stroje, in jih ne odmerjaj- zahteve predloga evropske direkti-
mo ve, kot je nujno potrebno. ve EuP (Eco-design requirements
for Energy-Using Products). V sklo-
pu teh zahtev je Gorenje inten-
povzroajo delujoi aparati, je minima- elektronsko programiranih peic, s kateri- DCS+ - dinamino ohlajanje peice z zivno pristopilo k uvajanju zahtev
len. Zavedajo se vseh zahtev varovanja mi nastavimo optimalno temperaturo in vsrkavanjem hladnega zraka direktive WEEE (2002/96/EC) -
in ohranjanja okolja; vse tehnoloke po- ogrevalni sistem za doloeno vrsto hrane, odpadna elektrina in elektronska
sodobitve in razvoj prilagajajo zahtevam ter tako dodatno varujemo z elektrino stavi optimalno koliino vode. K vare- oprema, ki proizvajalcem elektri-
varovanja okolja tudi z mislijo na ire energijo. Aparati so v notranjosti zaite- vanju z elektrino energijo dodatno pri- ne in elektronske opreme nalaga
drubene interese. Politika varstva okolja ni z emajlom EcoClean, ki izkoria lastno spevajo nastavitve krajih programov in odgovornost za izdelke po izteku
zajema celotni ciklus izdelka od narto- toploto in omogoa ienje aparata brez izbira nije temperature za malo umaza- njihove ivljenjske dobe. V Slove-
vanja in izdelave do uporabe in ravnanja agresivnih istilnih sredstev. V aparate so no ali manjo koliino perila ter monost niji je med ustanovitelji podjetja
po izteku ivljenjske dobe. vgrajeni do okolja prijazni materiali, ki jih zakasnitve vklopa med nijo tarifo elek- ZEOS, ki bo izvajalo reciklao ele-
Hladilno-zamrzovalni aparati lahko recikliramo. Nekateri modeli omo- trine energije. Pralni in suilni aparati so ktrine in elektronske opreme za
V Gorenju so bili med prvimi v Evropi, ki goajo peko s pomojo ventilatorja. Ce- veinoma narejeni iz materialov, ki jih lah- podroje Slovenije, v drugih dra-
so najprej zmanjali, nato pa popolnoma lotna poraba energije je pri taki peici kar ko recikliramo. vah EU, kjer prodaja svoje izdelke,
opustili uporabo ekoloko spornih hladil- za 1015 odstotkov manja kot pri kla- Suilnik prav tako kot pralni stroj porabi pa je svoje obveznosti izpolnilo z
nih in potisnih sredstev pri proizvodnji sini peici, ker je temperatura peenja skoraj desetino elektrine energije v go- vkljuitvijo v posamezne nacional-
hladilno-zamrzovalnih aparatov. S proi- zaradi kroenja zraka nija. Pri kuhanju in spodinjstvu. Poraba energije za eno su- ne sheme. Soasno so v Gorenju
zvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov peenju s pomojo elektrine energije enje je odvisna od vrste perila, oetosti potekale aktivnosti, ki se nanaajo
e dolgo ne uniujejo ve ozona, kot tudi lahko z upotevanjem nasvetov za var- perila po pranju in stopnje vlanosti, do na izpolnjevanje zahtev RoHS di-
ne segrevajo ozraja. Z uvajanjem novih no rabo energije doseemo pomembne katere elimo perilo osuiti. rektive (2002/95/EC), ki omejuje
postopkov, debelejih izolacij, uporabo prihranke. Pomivalni stroji uporabo nekaterih nevarnih snovi
energijsko varnih komponent in z razvo- Pralni in suilni aparati Pomivalni stroji v energijskem razredu A, v elektrini in elektronski opremi.
jem novih aparatov so dosegli bistveno Tudi pralni stroji so v Gorenju nareje- v katerega so uvreni prav vsi pomival- Proizvodnja RoHS skladnih apara-
nijo porabo elektrine energije. Pri ver- ni tako, da porabijo im manj elektrine ni stroji Gorenje, porabijo za eno pranje tov je v Gorenju stekla e v zaet-
tikalnih zamrzovalnikih in njihovih kom- energije, vode in pralnih sredstev. Naj- priblino 1,05 kWh elektrine energije. ku leta 2006.
binacijah so znatno zmanjali glasnost varneji program porabi le 39 litrov Najvarneji pomivalni stroj Gorenje po-
delovanja hladilnega sistema. Aparati so vode na pranje. Z uporabo posebnih izo- rabi le 14 litrov vode za enako koliino
sestavljeni iz materialov, ki jih je mogoe lacijskih komponent in ustreznih duilnih posode bi z ronim pomivanjem porabi-
v veliki meri reciklirati. Kljub spremem- elementov je glasnost visokoobratnih li od 40 do 80 litrov vode. Pri pomiva- Priznanja Gorenju za skrb
bam pa je e danes dele porabljene strojev pri postopku centrifugiranja zna- nju posode s pomivalnim strojem pora- na podroju varovanja okolja
energije za delovanje hladilnih in zamrzo- tno zniana. Dozirna posoda in EKO-cev, bimo manj elektrine energije in vode Delovanje drube Gorenje je usklajeno z
valnih aparatov v gospodinjstvih v pov- ki dovajata praek v boben, sta narejeni kot pri ronem pomivanju. Strokovnjaki zakonskimi in drugimi zahtevami, ki so po-
preju kar 27- odstoten. tako, da prepreujeta mehansko izgubo so izraunali, da z uporabo pomivalnega dane z zahtevami ISO 14001 in EMAS.
Kuhalni aparati praka in s tem zniujeta obremenitev stroja prihranimo za dodatno banjo vode Gorenje je prvo registrirano podjetje v
Pri razvoju in izdelavi kuhalnih aparatov odpadnih voda. Najmoderneji pralni sto- tedensko, s privarevano elektrino ener- Sloveniji, ki ustreza zahtevam evropske
si je Gorenje zadalo cilj im nije porabe ji so opremljeni s senzorjem, ki zaznava gijo pa lahko vse leto oskrbujemo e en uredbe o ravnanju z okoljem EMAS (Eco-
elektrine energije, ki so jo e v preteklem koliino perila in glede na zaznano teo gospodinjski aparat. Prihranek porabe Management and Audit Sheme). Gore-
desetletju zmanjali za ve kot 30 odstot- predlaga ustrezno koliino detergenta za vode in elektrine energije je odvisen od nje je usmerjeno v izpolnitev evropskih
kov. Leta 2000 so to uvedli v proizvodnjo izbrani program, samodejno pa tudi na- naina uporabe pomivalnega stroja. smernic WEEE in RoHS.

Nasveti za varevanje pri suilnikih perila so sledei:
Kupimo aparat, ki je energijsko uinkovit eprav je morda nekoliko draji, se
nam bo nakup obrestoval zaradi prihrankov pri energiji.
Za manje gospodinjstvo zadoa aparat z manjo zmogljivostjo do 3 kg.
Najpomembneji prihranek doseemo z dobro oetim perilom, zato naj ima
centrifuga pralnega stroja ve kot 900 vrtljajev v minuti.
Z nastavitvijo centrifuge na 1.600 vrtljajev v minuti namesto na 1.000 vrtljajev
v minuti lahko prihranimo kar 30 odstotkov elektrine energije.
Skupaj suimo kose perila, ki so iz materialov podobnih lastnosti, saj se s tem
perilo najbolj enakomerno posui.
Po vsakem suenju oistimo filter na vratih bobna.
Pazimo, da so ree za hlajenje vedno odprte in iste.
Nasveti za varevanje z energijo pri pomivalnih strojnih so sledei:
Posode pred zlaganjem v stroj ne izpiramo pod tekoo vodo.
Posodo zloimo v stroj po navodilih proizvajalca.
Vkljuimo le polno naloen stroj.
Pri pomivanju manj umazane posode izberemo varen program.
Izogibamo se programu s suenjem posode. Posoda se bo sama posuila za-
radi lastne toplote, e bomo stroj na koncu pomivanja izklopili in vrata delno
odprli.
Mono umazano posodo in zelo velike lonce najbolje pomijemo rono.
Prilagodimo doziranje koliine pomivalnega sredstva in se odpovemo sredstvu
za sijaj, kadar le-to ni nujno potrebno, saj je velik onesnaevalec okolja.

28 maj
 irena hlede tema: ekologija

dosegli smo cilj: 100% obnovljiv!

Le elimo si lahko, da bi lahko za prav vsak izdelek v kratkem zapisali to trdi-
tev! Odlagalia odpadnih materialov po vsem svetu so namre vedno bolj
napolnjena, surovine pa vse draje. Neizogibno potrebno je, da se nauimo
in navadimo uporabljati e obstojee! Da to ni nemogoe, dokazuje podje-
tje Herman Miller, ki je svoj pisarniki stol Celle naredilo tako, da je kar 99
odstotkov njegovih sestavnih delov obnovljivih.

Visokozmogljiv pisarniki stol s kar naj- Najpomembneje pa so okolijske odli- rejena iz obnovljivih materialov. V pod- tudi to, da je kar najmanj odpadka pri
ve mogoimi prilagoditvami in inova- ke stola, predvsem to, da je kar 99-od- jetju Herman Miller so e pred asom predelavi. Zaradi vseh opisanih lastno-
tivnim vzmetenjem je primeren tako za stotno obnovljiv! V manj kot 5 minutah uvedli lastne standarde, ki doloajo sto- sti se Celle kar najbolje sklada v vizijo
delo za raunalnikom kot za vsa druga pi- ga lahko razstavimo na dele, primerne pnjo obnovljivosti vgrajenih materialov trajnostnega oblikovanja podjetja Her-
sarnika opravila, oblikoval pa ga je obli- za recikliranje. Kar tretjina stola je e na- in njihovo varnost ter razstavljivost pa man Miller.
kovalec Jerome Caruso.
Kar nekaj inovativnih reitev ga odlikuje;
na prvem mestu je nedvomno zaiten
sistem celinega obeenja sedalne po-
vrine. Mnoica drobnih celic in zank iz
upogljivega polimera omogoa udobno
sedenje prek vsega dne. Poljubno se raz-
tegujejo ali gibljejo tako, kot je to najbolj
ugodno za tistega, ki na stolu sedi. Celi-
na struktura tudi diha, zato se povrina
stola ob stiku s koo ne pregreva.
Celle je seveda nastavljiv za vse mogoe
potrebe, viine, irine, navade in elje. Ro-
ice za naravnavanje nastavitev so name-
ene na lahko dostopnih mestih in dovolj
preproste za uporabo. Mere stola so ta-
kne, da ustrezajo 95 odstotkom uporab-
nikov v Severni Ameriki, v Evropi predvido-
ma vejih razlik ne bi bilo. Preprosta, vseh
odvenih detajlov iziena oblika je pri-
merna za katero koli pisarniko okolje, zdra-
vstveni objekt, olo, knjinico ali drugam.
Pri oblikovanju stola je z oblikovalcem so-
delovalo ve strokovnjakov, in sicer od
ekonomistov do biomehanikov. Oblikov-
ne smernice so bile, da se ustvari izde-
lek, ki bi predstavljal srednji ali niji cenov-
ni razred s tankim naslonom in sedalnim
delom. Barvna lestvica je ubrana v trenu-
tno priljubljene tople temneje tone. e-
lja je bila klasien, brezasen videz, stoli,
ki s svojim nevsiljivim in z elegantnim vi-
dezom ne tekmujejo z drugimi elementi
v prostoru.

maj 29
pametni materiali irena hlede

je lahko tudi les pameten?

Teko bi nali material, ki bi bil primerljiv lesu: topel, preprost za obdelavo, prijeten na pogled in otip; veliko ga je in
v razlinim barvah ter strukturah. Celo, ko gori, je neprimerljiv z drugimi materiali, saj traja celo venost, da popusti
ognjenim zubljem! Ima pa tudi kakno slabost, na primer to, da je vedno iv. Diha skupaj s svojim okoljem, vsrkava
in oddaja vlago ter toploto in se tudi prav rad upogne, poi ipd. Njegovo neposlunost lovek kroti na razline
naine, skua ga napraviti pametnega. Poglejmo si nekaj nainov, kako mu to uspeva.

Upogljiv les Bendywood

Postopek, kako les obdelati, da posta-
ne trajno upogljiv, je star e celih 90
let. Odkrili in zaitili so ga leta 1917
v Berlinu. Postopek, s katerim postane
les trajno upogljiv, in sicer brez upora-
be orodja, je kombinacija parjenja lesa
in njegovega stiskanja v vzdolni smeri.
Za tovrstno spremembo lastnosti lesa
niso potrebne nikakrne kemine sub-
stance, ampak je postopek popolnoma
termomehanski les spremeni struktu-
ro, da vlakna pridobijo obliko, podobno
harmoniki. Za upogibanje tako prede-
lanega lesa niso potrebni dragi kalupi,
ampak le malo moneji prijem. Leta
1990 je podjetje Candidus Prugger re-
cept odkupilo in ga e dodatno razvi-
lo, tako da so po novem lesovi vrsteji,
uinkoviteji v proizvodnji in po dolini
dalji kot neko. Razvili so tudi tehno-
logijo spajanja posameznih kosov, tako
da so mogoe neprekinjene doline do
6,60 m.
Upogljiv les izdelujejo v lesovih jesena,
bukve, hrasta in javorja. Zanj je potreb-
na posebno skrbna izbira lesa; ta mora
biti im bolj enovit in brez gr. Les lahko
v hladnem stanju upogibamo v radiju, ki
je do 1/10 njegovega prereza oziroma
debeline (na primer 1 cm debela palica
se lahko upogne v radiju 10 cm). Naj-
veji mogoi presek lesa, ki ga e lah-
ko tako upogibamo, je 100 x 120 mm.
Bendywood lahko porabljamo le v no-
tranjih prostorih pa tudi to le tam, kjer
ni vlage. Ve informacij o materialu naj-
dete na spletni strani www.bendywood.
com, pri podjetju Candidus Prugger. Projekt: Laban, Creekside, London

30 maj
 pametni materiali

Preprosto upogibanje lesa Projekt klopi

Prototip obealnika

maj 31
ustvarjalnost digitalne dobe 6 bla erzeti

ingrid houtcieff
Nimam nobene posebne priznane izobrazbe na podroju umetnosti; sledila sem svojemu naravnemu razvoju.
Zahvaljujo zanimanju za umetnost, fotografijo in za druge vizualne medije, sem odkrila tudi raunalniko grafiko,
ki mi je tako ustrezala, da sem jo vzela za svojo. Danes delam kot samostojna ilustratorka in oblikovalka, tudi na
podroju spleta. Veinoma so moje stranke izdelovalci tetova in glasbeniki, katerim izdelujem ovitke za albume in
spletne strani. V stik z mano pridejo tudi tisti, ki elijo nekaj bolj osebnega. al je ta ciljna skupina zelo omejena in je
teko dobiti dela tukaj, sploh pa pri knjigah, ki bi jih rada ilustrirala. Moj najpomembneji naronik je bila avstralska
skupina Transcending Mortality.

Devetindvajsetletno Francozinjo Ingrid sem
isto po nakljuju spoznal na MySpaceu. Si-
cer me njen naiff ni prevzel toliko kot nje-
ne tehnine reitve s kombinacijo fotogra-
fije in risbe. Pri devetnajstih ji je raunalnik
postal orodje, pet let pozneje pa tudi glavni
ustvarjalec pri njenem delu. Photoshop od
pete razliice naprej in Wacom Intuos 3 sta
nepogreljiva dodatka, eprav je e nekaj
druge programske opreme, ki jo s pridom
uporablja: Adobe Illustrator za elemente, kot
so roe in okraski, in Painter za bolj risarske
pristope. Po njenem mnenju je razvoj pro-
gramske opreme v zadnjih letih mono na-
predoval, saj omogoa veliko svobode pri
ustvarjanju lastnih orodij, kot so opii, uinki
in razline kombinacije le-teh.
V primerjavi z veino drugih avtorjev, ki so
imeli predhodne izkunje s klasinim risa-
njem, je Indgrid ta proces zaela neposre-
dno na raunalniku. Njene slike s fantazijsko
in vasih temano vsebino e nimajo dode-
lanega in dokonnega sloga, malo zaradi po-
manjkanja izkuenj in malo zaradi neenovite
osebnosti. Slike so zato vasih barvno zelo
toge, vasih pa kriee in intenzivne. Pravi,
da si bo v naslednjih dvajsetih letih izdelala
svoj lasten in prepoznaven peat, vendar je
e kar nekaj vmesnih korakov, preden ji bo
to uspelo. Tehnika, s katero trenutno dela, se
imenuje fotografizem. Zbirke predhodno iz-
branih fotografij, tako lastnih kot tistih, ki jih
dobi na spletu, postavi v razline plasti, neka-
tere pa uporabi kot teksture. Postavi in obde-
la jih tako, da se medsebojno zlijejo. Z risar-
skimi tehnikami (tukaj pride na vrsto tablica)
spremeni figuram lase, obleke in vasih izra-
ze na obrazu, e ti prvotno ne ustrezajo ozra-
ju na sliki. Po konani obdelavi slike izraajo
samosvojo dimenzijo in prostor.
Glede omejitev tehnikalij, ki se pojavljajo dan-
danes, pravi, da je veja teava v njenem
epu kot v tehniki sami, saj si lahko omisli
dovolj zahtevno in uporabno opremo, e
ima dovolj sredstev za njen nakup.
Pred sedmimi leti je bila raunalnika grafi-
ka e zelo nepomembna, vendar je danda-
nes postala veliko bolj atraktivna in vedno
ve ljudi se zanima zanjo. Mladi jo lahko spo-
znajo e v olah. Fenomen interneta je samo
e pospeil njeno rast. Mislim, da si je v da-
nanjem asu ta zvrst izborila enako mesto
v umetnosti kot tradicionalne tehnike. Klasi-
nim razstavam so se dodale digitalne in od-
ziv je zelo dober. Pravzaprav je to samo dru-
gaen medij za izraanje idej; ustvarjalni duh
ostaja isti, spreminjajo se samo ljudje in ge-
neracije. Te razstave privlaijo mlaje obisko-
valce, vendar motivacija ostaja nespreme-
njena: strast do umetnosti.

32 maj
ustvarjalnost digitalne dobe 6

maj 33
strojna oprema irena hlede

poslastica za hipermobilne
Raunalniki so nas tako zasunjili, da skoraj ni ve poti, na katerih bi jih
lahko pogreali. al pa znajo biti pri tem kar nadleni preteki, da ne bi od
nonje bolele dlani, preveliki, da bi jih poloili na polico v letalu, in prevro-
i, da bi jih lahko predolgo drali na kolenih. Zato nas je takoj premamila
radovednost, da v ivo preverimo uporabnost mini notesnika z zanimivim
imenom Flybook.

Embalaa je obudila povezave na izdelke
zdaj e skoraj kultnega Appla blee- treba vstavljati nerodnih PCMCIA-slotov.
e rna, brez vsakrnih napisov, razen sve-
tlee srebrnega in elegantnega Flybooka.
Tudi raziskovanje vsebine katle je vzbujalo
spomine na odpiranje tiste od sneno be-
lega iPoda. A s svojim videzom nas ni raz-
oaral niti notesnik. enjevo rdee ohije ki se mu bo v kratkem pridruil tudi Simo-
ametastega otipa, notranjost v barvi na-
ravnega aluminija, povsod pa izrazit mini-
malizem oblik in napisov. In za posladek e
lepo oblikovana torbica, posnetek karbon-
skih vlaken. Skratka: izdelek, ki ga z vese-
ljem pogleda in vzame v roke lahek,
priroen, lep, opremljen z elegantno in s
praktino nosilno embalao, predvsem pa
dovolj majhen, da ga je mogoe uporabljati
tudi na najtesnejih prostorkih!
K preskusu pa nas ni pritegnil videz, ampak
predvsem tehnine specifikacije modela;
na prvem mestu njegova povezljivost. Mal-
ek namre ponuja monosti povezovanja
v kar najvejem mogoem obsegu: prek lo-
kalnih mre (LAN), bluetootha (PAN) in po
brezinih telefonskih omrejih (WAN) ter
to tako prek GPRS-a kot tudi prek UMTS-a,
EDGE-a in celo HSDPA-ja. Vse naine po-
vezovanja lahko prek nadzornega centra
Flybooka poljubno vkljuujemo ali izklju-
ujemo, kadar to okolje od nas zahteva (na
primer na letalu). Najveja prednost privla-
nega lepotca pa je serijsko vgrajena rea za
flybook
dialog
izid computers
www.dialog.com
2.310 evrov (z DDV-jem)
SIM-kartico, kar pomeni, da nam ni ve ni
njeno pero, vloeno v ohije na spodnjem
Najnoveje tehnologije povezovanja, ki jih
trenutno e omogoa na ponudnik mo-
bilne telefonije Mobitel, ki nam je za potre-
be testa tudi prijazno posodil SIM-kartico s
profesionalnim, 1 gigabajtnim prenosom in
postane prava tableta. Monost je podprta
bil, e omogoajo prenos podatkov z dovolj
veliko hitrostjo, da ta ni ve ovira ali celo od-
bojna toka zahtevnih uporabnikov podat-
kovnega prenosa.
Ohiju primerno majhen, le 8,9 palni za-
slon je prav tako zelo uporaben, saj ni obi-
ajen, ampak obutljiv na dotik. Tako lah-
ko veliko opravil izvajamo kar lastnorono
s prsti; e tega ne elimo, pa jim je name- Strojne sposobnosti Flybooka sicer niso
v obsegu turbonaprav, a so popolnoma
delu prenosnika. Pero si lahko, podobno kot zadostne, da zadovoljijo potrebe ve kot
smo to vajeni pri vseh boljih aplikacijah, 95 odstotkov uporabnikov: 1,1-Ghz pro-
poljubno prilagodimo kalibriramo. Zaslon cesor Pentium M, 1 Mb RAM-a, kot ga
ima vrtljiv teaj in ga lahko zavrtimo tudi v zahteva Vista, grafina kartica Ati Radeon
poloaj, ko popolnoma pokrije tipkovnico in Xpress 200 M in irok nabor prikljunih
odprtin, od tistih za mree do razlinih USB,
z ustrezno programsko opremo. FIRE WIRE, za slualke, zvonike, predvsem
Zelo pohvalna je tudi tipkovnica, kjer je ve- pa za prikljuevanje zunanjih zaslonov, pro-
ina tipk, kljub manj kot polovinim me- jektorjev ali drugih naprav, ki jih poslovnei
ram te tipkovnice v primerjavi s klasino, lahko potrebujejo pri svojem delu.
nameena tako, kot smo vajeni. Nobenih Lahke in prirone naprave privlanega vi-
posebnih odstopanj, nobenih nepotrebnih deza so tudi zaelen plen roparjev, zato je
inovacij. Vse je prav tako kot do zdaj, le prav zanje oziroma proti njim ponujenih
pomanjano. nekaj zait: od programskih zaklepanj bi-
osa in podatkov do kovinske veriice, ki naj
preprei, da nam prenosnika ne bi smukni-
li kar iz rok.
Seveda smo poleg vrste odlik nali tudi ka-
kno slabost; najbolj motea je bila rea za
dostop SIM-kartice. Brez koniastega pri-
pomoka jo je teko e odpreti, nato pa je
potrebne kar nekaj spretnosti, da najprej
vstavimo, nato pa e odstranimo kartico.
To gotovo ni reitev, ki bila uporabna po
vekrat dnevno. Tudi cena modela je dale
od skromnosti.
e povzamemo: Flybook je notesnik, ki
navdui tako s svojim videzom kot s tehni-
nimi reitvami, predvsem pa z dovolj majh-
nimi merami, da nas odrei skrbi, kam ga
bomo naslonili, ko bomo morali na pole-
tu za New York e na hitro sestaviti pol re-
ferata za seminar. Je izjemno dobro opre-
mljen in predvsem izjemno priroen, saj se
nam je e skoraj vsem po vrsti priskutilo to-
vorjenje tekih in velikih torb z obiajnimi
prenosniki.

34 maj
programi irena hlede

vlika fuzija
Letnica 2007 numeroloko ne deluje prav prepriljivo (razen tega, da je njen setevek pravljino tevilo 9), a kljub
temu smo letos pria e drugemu vlikemu spajanju programov v enovit sistem. Prejnji mesec smo nekaj podob-
nega spoznavali pri Autodesku, zdaj mu je sledil Adobe. Prehodno obdobje prevzema Macromedie je konano,
pripone former so dokonno odpadle in celotna kolekcija kupljenih orodij je imensko in fizino prikljuena Ado-
bejevim. Ker je paleta razlinih programov zdaj zelo iroka in raznolika, se je posledino mono poveala paketna
ponudba, kar pomeni, da je tevilo zbirk od 2 naraslo kar na 6!

Adobejeva programska produkcija je ne-
verjetno obsena. Pred slabim letom, ko je
bila pri nas 1. Adobejeva konferenca, je bilo
(nagradno) vpraanje predstavnika podje-
tja, koliko programov imajo. Takrat je bil pra-
vilen odgovor 73. Glede na razvoj dogod-
kov do danes ne bi bila preseneena, e bi
to tevilo poraslo e na skoraj 100. Izdel-
ki so raznoliki in ponujajo prav tako velike
monosti razlinih kombinacij. V slogu Ne-
kaj za vsakogar je sestavljenih 6 razlinih
ustvarjalnih zbirk, prepriana pa sem, da to
e zdale ni konec rasti njihove ponudbe!
Osnova, iz katere so sestavljene zbirke, so
posamezni programi. Tudi ti so obnovljeni,
trenutno na razliico 8. Ponovno je v vsa-
kega izmed njih vgrajenih, kot smo do zdaj
e vajeni, kar nekaj izjemnih in neizbeno
potrebnih izboljav v slogu Najbolja do
zdaj The best ever. Pa si najprej na hi-
tro preglejmo spremembe v posameznih
programih.
Programi za klasine oblikovalce
Vliki vladar Photoshop je jedro
in zaetek Adobeja in eden redkih progra-
mov, ki je tako reko standard v svetu pro-
fesionalnega oblikovanja in fotografije. Zato
so njegovo preobrazbo najbolj skrbno na-
rtovali in jo preverjali z javno testirano raz-
liico beta, ki je bila v Kliku predstavljena
pred kratkim. Nestrpno priakovanega ja-
bolnega Photoshopa nismo doakali
oitno programa ni bilo mogoe uskladiti s
trenutnimi konfiguracijami jabolnih rau-
nalnikov in bo akal v bunkerju bolje ase.
Kot novost sta trgu trenutno ponujeni dve
razliici: Photoshop CS3 in Photoshop
CS3 Extended. Prvi je za manj zahtevne,
2D-uporabnike, med katere sodijo tudi gra-
fini in spletni oblikovalci, drugi, podaljani
Extended , pa pokriva vse preostale,
predvsem pa tiste, ki se ukvarjajo s prostor-
sko grafiko, filmom ipd. Omogoa namre
preurejanje posameznih okvirjev animacij,
tekstur 3D-objektov ipd. Med zahtevneje boljave pri izvozu dokumentov v formate,
uporabnike razliice Extended so priteti uporabne za spletne strani (.XML, .XHT-
tudi arhitekti. ML), seveda pa ob tem niso pozabili na
Manj zahtevni se bodo tako odloali za obi- mobilne aparate in izdelavo reitev zanje.
ajno, nepodaljano razliico, ki je opleme- Ilustrator je pridobil izboljano orodje za
nitena le z nekaj novimi orodji. Predvidoma barve, nekaj novih ali spremenjenih orodij,
bo teh manj zahtevnih tako reko iz ure predvsem pa izboljave na podroju skla-
v uro manj, saj so profesionalni fotografi e dnosti z drugimi Adobejevimi orodji. Dela
pred asom dobili v uporabo Photoshop z vestranskimi dokumenti oitno pri tem
Lightroom (opisan v tekoi tevilki), najbolj programu ne bomo doakali (ker temu slu-
skromnim pa e naprej ostaja Photoshop i nekje globoko med Adobejevimi stranmi
Elements. Zadnja dva sta obstojea izdelka skriti Freehand MX, za katerega sem e su-
in se ne vkljuujeta v zbirke. mila, da je izumrl). Osebno vidim Ilustra-
InDesign je poasi prerasel v tevilko 2 torja kot okorelega mastodona, ki bo slej ko
Adobejeve namizne orodjarne. Glavne pri- prej izumrl.
dobitve tokrat so prednastavljeni slogi za Acrobata 8 in njegove izboljave smo
tabele in posamezne celice ter razirjene pred asom e predstavili. Program lepo
monosti iskanja/zamenjave (med drugim konuje paleto orodij, namenjenih pred-
je zajeta monost, ki jo e dolgo neuspe- vsem namiznemu zalonitvu.
no iemo v Wordu: InDesign si namre V nadaljevanju si bomo torej ogledali e
zapomni najpogosteje izvajane akcije Ii/ orodja za virtualizacijo in izdelovanje sple-
Zamenjaj). Neizogibne so tudi nadaljnje iz- tnih strani, multimedijskih prikazov ipd.

Programi za spletne ustvarjalce

Skupino bi lahko poimenovali tudi tako, kot
Adobejevci verjetno zdaj neradi sliijo: nek-
danja Macromedia. Programi, ki jo tvorijo,
namre skoraj vsi po vrsti izhajajo od tam;
pri njih je bilo najve napora vloenega v to,
da se pripona Macromedia im hitreje po-
zabi, orodja sama pa postanejo kar najbolj
skladna z Adobejevimi.
Dreamveawer prinaa tevilne poeno-
stavitve dela predvsem oblikovalcem, ki so
delali le na podroju priprave za tisk. Kar ne-
kaj do zdaj ronega dela je namre postalo
samodejnega.
Kultni Flash je pridobil predvsem na
povezljivosti in to tako z Ilustratorjem kot s

36 maj
 programi

tisti, ki jih ustvarjalci z doloenega podroja

potrebujejo. Zbirke z oznako Premium se
odlikujejo po podaljanem (Extended) Pho-
toshopu in kar najbolj irokem naboru pro-
gramov, zbirke z oznako Standardne pa so
namenjene vsem minimalistom.
Oblikovalska zbirka zajema programe, ki jih
pri svojem delu uporabljajo oblikovalci, ki se
preteno ukvarjajo s pripravo za tisk in t. i.
namiznim zalonitvom, mednje pa sodijo
InDesign, Ilustrator, Acrobat in Photoshop.
Zbirki z oznako Premium so dodali e sple-
tna Flash in Dreamweaver, standardni pa
so poleg eleznega repertoarja pustili le
obiajni Photoshop.
Photoshopom. Okitili so ga tudi z uporabni- so bili zasnovani popolnoma na novo ele Encore je orodje za avtoring na CD-, Spletna zbirka Web Premium nima v nabo-
kim vmesnikom v slogu mojstra kuhinje pred kratkim. DVD-, blu-ray- ali flashdiske. Podpira tudi iz- ru programov InDesigna, ima pa Contribu-
Adobeja in z naborom orodij, ki smo jih od Premiere Pro je namenjen zajemu in voz datotek .SWF za na splet. te in Fireworks. Standardna zbirka nima ne
tam vajeni. obdelavi videa ter multimedijskim predsta- Kot neizogibni dodatek e naprej ostaja Photoshopa, ne InDesigna in je v bistvu v
Contribute in Fireworks zaokroujeta vitvam. V obnovljeni razliici je izdatno iz- Bridge, ni kaj radi pa se ne bomo odrekli celoti zapuina Macromedie.
paleto programov, potrebnih predvsem za boljana predvsem podpora za izdelavo programski obogatitvi Device Central, Obseen je tudi produkcijski paket, kjer do-
delo pri oblikovanju spletnih strani. V Kliku aplikacij za mobilne telefone, kar je trenutno orodju, razvitemu predvsem za izdelavo bite poleg vseh profesionalnih orodij, kot
so bili opisani pred kratkim. ena najbolj obetajoih in hitro rastoih vej. aplikacij za mobilnike. so Premiere Pro, After Effects in razlinih
After Effects je orodje, s katerim giblji- manjih programov za glasbo ipd., e Pho-
Programi vim vsebinam dodajamo posebne uinke, ... in zbirke. toshop, Illustrator in Flash. Zbirka Master
za multimedijske ustvarjalce prehode ipd. Tako obseen nabor programov je seve- Collection zajema, kot smo e na zaetku
Tretji sklop uporabnikov ustvarjalnih progra- Bolj ali manj novost pa sta: da pogojeval oblikovanje vejega tevila omenili, prav vse programe, ne glede na
mov so multimedijalci in vsi drugi ustvar- Soundbooth je popolnoma nov pro- ustvarjalnih zbirk, zato je njihovo tevilo na- njihov namen.
jalci, ki se na taken ali drugaen nain gram, ki je ele konec prejnjega leta izel v raslo kar na 6. Zbirke se v grobem delijo na Tako obirne prevetritve programja Adobe
ukvarjajo z gibljivimi slikami, katerih skoraj betarazliici. Namenjen je dodajanju zvo- oblikovalsko (design), spletno (web), pro- ni izvedel v vseh 25 letih obstoja in z njim
neizogibna spremljava je tudi glasba. Ne- nih vsebin v izdelke vsem, ki niso profesio- dukcijsko in t. i. master zbirko. V slednji so je nedvomno potrdil status velesile. Manj
katere izmed njih e dobro poznamo, drugi nalci na podroju glasbe. zajeti prav vsi programi, v preostalih pa le razveseljiv, predvsem za nas, Evropejce, je
pogled na razpredelnico s cenami, ki so za
cena v Ameriki cena v Sloveniji cena za naronike Klika evropski trg veliko vije kot za amerikega.
v evrih v evrih v evrih Visoka, skoraj dvojna razli- al kljub globalnosti nakupi na ceneji ce-
ka v cenah programov je bila lini niso mogoi, ker se po besedah sloven-
Design Premium 1.340 2.209 2.099 povod za akcijo podpisovanja skega zastopnika podjetja Adobe zaplete
Design Standard 894 1.403 1.333 peticije, s katero uporabni- z aktivacijo. Vse podatke sem povzela po
ki iz Evrope protestirajo proti opisih in podatkih s spletnih strani, saj si
Web Premium 1.192 1.877 1.783 temu nepotenemu razlikova- nobenega izmed programov v ivo e ni-
Web Standard 745 1.104 1.049 nju. Spletno povezavo na peti- sem ogledala. Zajeti programi so bili med
Production Premium 1.266 1.819 1.728 cijo najdete na naem forumu pisanjem tik pred izidom, ob izidu revije pa
na www.klikonline.si. bodo e na trgu in vam jih bomo tudi po-
Master Collection 1.862 3.093 2.938 stopno predstavljali z uporabnike izkunje.
programi matic kos

adobejeva digitalna temnica

Januarja 2006 je Adobe napovedal nov program, namenjen fotografom digitalne tehnike Adobe Lightroom.
Program je bil kmalu na voljo v betarazliici, trenutno pa je na trgu e stabilna razliica 1.0. Namenjena je urejanju,
razvijanju in tiskanju fotografij, izdelavi predstavitev in spletnih galerij. eprav bi sprva mislili, da program s toliko
razlinimi funkcijami ne more biti namenjen resnino profesionalni rabi, pa se je Adobe ponovno izkazal in potrdil,
da je e vedno vodilni na svojem podroju.

e takoj po namestitvi programa nas pre- Library (knjinica) ki omogoa, da fotografije razvrstimo po obravnava kot isto sliko. Popravek naj bi bil
seneti lepo oblikovan uporabniki vmesnik, Knjinica je osrednji prostor za urejanje metapodatkih, kot so na primer tip aparata, na voljo pri naslednji razliici.
ki je tokrat v celoti v rni barvi. Vsi meniji in fotografij. Prek levega menija fotografije uporabljena lea, lokacija posnetka, lastnik V desnem meniju imamo prikazane podat-
zavihki so zelo prilagodljivi, tako da ga lahko uvaamo (Import) ali izvaamo (Export) iz posnetka ... Velik minus v trenutni razliici ke exif izbrane fotografije, osnovna orodja
vsak uporabnik prilagodi svojim eljam. Sli- programa, urejamo mape in zbirke, dolo- programa je nezmonost vnosa istoimen- za hitro popravljanje fotografij in del za do-
ke lahko pregledujemo pospremljene z ve- amo kljune besede ali iemo po bazi. ske datoteke razlinega tipa (npr: fotogra- dajanje oziroma urejanje kljunih besed in
liko informacijami ali pa se dejansko posve- Zelo zanimiv je tudi Metadata Browser, fija.raw in fotografija.jpg), saj ju Lightroom podatkov. Poleg samega tabelnega pregle-
timo njihovi kakovosti.
Program je v osnovi razdeljen na 5 modu-
lov: Library, Develop, Slideshow, Print in
Web. Vsak modul je oblikovan podobno
osrednji del z vsebino in s stranskimi meniji,
ki pa seveda prikazujejo razline informaci-
je glede na modul, v katerem smo. Zanimi-
va funkcija programa so Presets oziroma
Template, ki so v vseh modulih. V vsakem
modulu jih lahko ustvarimo, kolikor jih eli-
mo, omogoajo pa izdelavo doloenega
uinka ali neke spremembe s samo enim
klikom (podobno kot Actions v Photosho-
pu ali Macros v Excelu).

adobe lightroom
adobe
www.adobe.com
199 usd

Uporabniki vmesnik

38 maj
 programi

Library compare Library grid Library loupe

Library survey Developer compare Developer loupe

Slideshow Print Web

da fotografij imamo na voljo tudi Film Strip
na dnu programa. Ta nam omogoa e hi-
treji prelet izbora.
Za Lightroom je znailno, da imamo veli-
ko monosti pregledovanja oziroma ureja-
nja fotografij. Tako jih lahko v knjinici pre-
gledujemo v nainu Grid, kjer so prikazane
vse nae fotografije, v nainu Loupe, kjer
pregledujemo samo izbrano fotografijo, v
nainu Compare, kjer primerjamo dve fo-
tografiji hkrati, in v nainu Survey, kjer pre-
gledujemo vse trenutno izbrane fotografije.
V knjinici lahko fotografije tudi dodatno
oznaujemo s tokami, z zastavicami in bar-
vami. Vse to pripomore k poznejemu hitrej-
emu razvranju oziroma filtriranju glede na
kakovost (ali kaken drug kriterij) fotografije.
Develop (razvijalec)
This is where the magic happens, bi rekli
Ameriani. V razvijalcu imamo na voljo vsa
orodja za popravljanje oziroma razvijanje fo-
tografij. Nastavljamo vse: od beline, tonov,
ostrine, mehanja, zasienosti do popravlja-
nja rdeih oi. Seveda ni potrebno posebej
omeniti, da Lightroom podpira skoraj vse
.RAW-oblike zapisov kot tudi obiajne zapi-
se .JPEG. Ponovno imamo na voljo ve nai-
nov pogleda od osnovnega do zelo upo-
rabne primerjave fotografije Before/After.
Ko imamo fotografijo razvito kot elimo, jo iz-
vozimo v eleni format in fotografija je pripra-
vljena za nadaljnjo uporabo. Dobra lastnost
Lightrooma je tudi, da se vse spremembe,
ki jih naredimo na posamezni fotografiji, za-
piejo v interno bazo programa, kar pomeni,
da jo lahko kadar koli povrnemo v prvotno
stanje. S tem so se pri Adobeju tudi znebili
potrebe po dveh loenih bazah fotografij, eni
nerazvitih (.RAW) in eni razvitih.
Slideshow (predstavitev)
Kot e ime pove, je modul namenjen izdelavi
predstavitev. Tu fotografije uredimo, nastavimo
velikosti, robove, nastavimo ozadje, dodamo
naslove, doloimo as prikaza in prehodov
Ko imamo predstavitev narejeno, jo lahko prika-
emo neposredno iz Lightrooma ali pa jo izvo- ve jih lahko naloimo z interneta. Ko izbe-
zimo v obliko HTML (web) ali document PDF
ali animacijo Flash. Preprosto in uinkovito.
Print (tiskanje)
Podobno kot modul Slideshow je tudi mo-
dul Print izredno preprost za uporabo. Za hi-
ter tisk imamo na voljo vnaprej narejene pre-
dloge (template) za hitro pripravo fotografij,
lahko pa si seveda ustvarimo tudi svoje la-
stne. Seveda je tu tudi obseen roni nain,
kjer natanno nastavimo tevilo fotografij na
stran, fotografijam doloimo velikost, nasta-
vimo stran za tisk, dodamo lasten podpis ali
naslov fotografije, urejamo tiskalnike, barvni
profil in e in e.
Web (spletna galerija)
Modul Web je zgodba zase. Veliko komer-
cialnih programov za izdelavo spletnih stra-
ni ni tako zmogljivih kot Lightoomov modul
Web. Na voljo imamo veliko e vgrajenih
predlog za obliko nae spletne galerije, e
remo samo obliko galerije, se posvetimo
fotografijam in podatkom, ki bodo prikazani
v njej. S preprostim klikanjem uredimo vse:
od barv, tipografije, tevila slik, naina prika-
za do kakovosti in velikosti samih slik .JPEG,
pripravljenih za objavo na naem streniku.
Celotna galerija slik v nekaj minutah; je e
kaj preprostejega?
eprav ima Lightroom kar nekaj hroev in
etudi nekaj uporabnih funkcij e ni na raz-
polago, je dober odgovor na popolnoma
drugaen nain dela profesionalnih fotogra-
fov, ki ga je s seboj prinesla doba digitalne
fotografije. Hroi in napake so od razliice
1.0 skoraj priakovane, saj je pri izkuenih
uporabnikih v obtoku krilatica, da je ele raz-
liica 3 resnino uporabna. Brez dvoma pa
je Adobe ustvaril dobro osnovo za res zmo-
gljiv in uporaben program, ki lahko med po-
dobnimi posee v sam vrh. e mu bo to de-
jansko uspelo, pa bo pokazal as.

maj 39
programi vesna krinar

autocad 2008
Leto je spet naokrog in zunaj je nova razliica AutoCAD-a 2008. Mogoe
ni toliko udarnih novosti, kolikor smo jih dobili z 2007-ko, kjer se je celotno
delo v 3D-ju obrnilo na glavo (v pozitivnem smislu!), a nekaj stvari je zelo
zanimivih in teko priakovanih. Na splono lahko reemo, da je to zdaj pre-
iena 2007-ka, saj je delo v 3D-ju hitreje in stabilneje. Postopek privaja-
nja na razliico 2008 bo preprost, ker so nove stvari precej specializirane in
tako se vsi uporabniki ne bodo ukvarjali z vsemi podroji novitet.

autocad 2008
autodesk
arhinova
www.arhinova.si
4.700 eur (brez ddv)

Vasih je bilo poglavitno vpraanje ob izidu:
Ali je smiselno nadgraditi? In odgovor je
DA, e samo zaradi ene novosti samo-
dejno prilagajanje risbe merilu izrisa! Vei-
na uporabnikov pa je to vpraanje tako ali tako
e opustila, saj uivajo v lagodju naronike po-
godbe (subscription sprotno posodabljanje
ob nijih cenah z dodatnimi ugodnostmi).
Konfiguracija
Namestitev
AutoCAD 2008 je dobavljiv na CD- ali
DVD-mediju. CD vsebuje samo 32-bitno
razliico, medtem ko je na DVD-ju 32- in
64-bitna razliica. Uradno podpira tudi nov
operacijski sistem Windows Vista.
Veliko je vpraanj o 64-bitnem AutoCAD-
u na 64-bitni Visti. Vse deluje lepo in pred-
vsem videz je z vmesnikom Aero navduu-
jo. A kakih pospeitev pri delu s klasinimi
projekti ni priakovati. Hitrost 64 bitov se
odrazi ele ob zelo velikih projektih, kjer se
lahko hkratno naslavlja tudi ve kot 4 GB
RAM-a Tega pa veina raunalnikov, na
katerih danes delamo, e nima.
Nov arovnik za namestitev, ki nas vodi
skozi celoten postopek, je poenostavljen in
zdruuje dostop do vseh orodij prek enega
uporabnikega vmesnika.
Nastavitve
Izboljana je podpora za strojno pospee-
vanje, saj imamo poleg gonilnika Open-
GL zdaj tudi podporo za Direct 3D. S tem
se izognemo problemom prikaza roajev
(Grips) na marsikateri grafini kartici, zara- shboard. Nova je tudi monost prilagajanja
di esar smo morali v preteklosti preklopi-
ti nazaj na programsko pospeevanje. Ne
glede na izbrano monost pa sta hitrost in
kakovost prikaza precej izboljani tudi zara-
di novega naina stiskanja tekstur.
Uporabniki vmesnik
Dashboard
Dashboard je bil prvi predstavljen v razlii-
ci 2007. Za delo v 3D-ju je bil dejansko ob-
vezen. Zdaj pa so njegovo funkcionalnost
razirili z dodatkom novih panelov za bolj
ali manj vsa opravila. Ko zaenemo Auto-
CAD, je veina orodnih vrstic zaprta in izbi-
ra ukazov naj bi se poasi prenesla na Da-
ukazov na Dashboardu prek ukaza Custo-
mize.
Tool Palettes
Poenostavila sta se dodajanje ukazov na
paleto in spreminjanje ikon palete, e naj-
bolj pa bo uporabna monost samodejne
posodobitve simbolov prek desnega klika
na blok v paleti, e se je spremenila izvor-
na definicija.
Prirejanje uporabnikega vme-
snika
Pogovorno okno za prirejanje (CUI) je ob-
novljeno in razumljiveje. Ko je odprto, lah-

Nova namestitev od uporabnika zahte-

va manj podatkov in potrebnega pred-
znanja za sam postopek.

Delovno okolje je dejansko enako kot v 2007-ki, le v Visti z vmesnikom Aero je vide- Dashboard je dobil nove panele in da se
Dodana je podpora za Direct 3D. ti bolj moderno. ga prirejati lastnim potrebam.

40 maj

Pogovorno okno za prirejanje (CUI)
Oznaeni lejerji so tisti, ki imajo v razlinih poglednih oknih Layoutov razline la-
stnosti.
ko uporabljamo tehnologijo Povleci in spu-
sti za prenos ukazov z/na orodne vrstice
ali za njihovo prerazporejanje.
Upravljanje datotek
Dodana je podpora datotekam DGN-pro-
grama MicroStation. Vnaamo jih lahko
kot zunanje reference ali pa prevajamo for-
mate iz .DWG v .DGN in nasprotno, in si-
cer prek ukazov Import/Export. Razirje-
na je monost dela z DWF-jem dodan
je ukaz Dwflayer, s katerim lahko nadzira-
mo vidnost lejerjev datoteke .DWF. Ukaz
Recover je dobil e eno razliico z ime-
nom Recover drawing and xrefs , ki
nam samodejno obnovi pokvarjeno risbo,
vkljuno z vsemi pripetimi zunanjimi refe-
rencami.
Poenostavljeno je delo z dinaminimi bloki,
kjer se pojavlja veliko roajev in v 2008-ki
se nam ob prehodu prek roaja izpie opis
postopka, ki se s klikom na roaj izvede.
Delo z lejerji
Z vsako novo razliico AutoCAD-a dobi-
jo tudi lejerji kako novo lastnost in tako je
okno za njihovo upravljanje postalo e
prav kompleksno. Tako smo zdaj v razliici
2008 dobili novo okno, s katerim nadzira-
mo kompleksnost (vidnost in vrstni red po-
sameznih lastnosti lejerjev) prikaza.
Novi sta ikona za izdelavo lejerja, ki je zamr-
znjen v vseh poglednih oknih Layouta, in
monost preimenovanja z ukazom Rena-
me (do zdaj smo lejer preimenovali s po-
Pomo pride prav pri delu z dinamini-
mi bloki, kjer je veliko roajev (grips).
asnim dvojnim klikom na ime; to e vedno
deluje).
Zelo zanimiva novost so razline lastnosti
istega lejerja v razlinih poglednih oknih.
Tako lahko isto ravnino prikaemo v 2 oknih
z razlinim merilom, npr. z razlino barvo.
Lejerji, ki imajo spremenjene lastnosti v po-
sameznem oknu, so prikazani obarvano,
samodejno pa je dodan tudi filter za prikaz
le-teh. Prek desnega klika je dodan ukaz za
razveljavitev spremenjenih lastnosti.
Ker lae nadziramo lastnosti objektov, e so
le-te vezane na ravnino Layer (in le tako
lahko uporabljamo razline lastnosti v raz-
linih poglednih oknih), je dodan nov ukaz
Setbylayer, s katerim lahko hkrati vsem
objektom v risbi popravimo lastnosti (ali
samo posamezno lastnost) na ByLayer.
Ob prvem shranjevanju risbe se izdela ta-
bela t. i. reconciled layers (veljavnih layer-
jev). Ko lejerje pozneje dodajamo, nas lah-
ko ob tiskanju ali shranjevanju opozori na
vse dodane, kar pa je vekrat motee in si
lahko to obveanje izkljuimo (prek gum-
ba Settings v oknu Layer Properties ma-
nager).
Novi panel na Dashboardu naj bi sluil kot
osrednje obmoje za delo z lejerji. Vsebuje
vsa orodja z orodne vrstice in e kaj ve. Tu
je tudi ukaz za izolacijo lejerjev, ki je po no-
vem izpopolnjen z monostjo, da namesto
skrivanja doloene lejerje le posivimo, da
se zlijejo z ozadjem. Tako so e vedno vidni;
na njih lahko uporabljamo iskala Osnap, a
trenutnega dela ne motijo preve.
Dashboard zdaj nudi vse operacije za delo z lejerji.
Lejer isolate omogoa zlitje nepotreb-
nih lejerjev z ozadjem.
Delo z layouti
Delo z Layouti je poenostavljeno. Z dvo-
klikom na kartonek lahko Layout preime-
nujemo, same kartonke pa lahko preme-
amo z monostjo Povleci & Spusti.
Layout lahko preprosto dodajamo v trenu-
tni nabor listov prek desnega menija Im-
port Layout as sheet ali pa ga povlee-
mo v okno Sheet set manager. V obeh
primerih se odpre pogovorno okno, kjer
lahko oznaimo e preostale Layoute, ki
so del risbe, za uvoz. Nova monost She-
et Set Managerja Publish in reverse or-
der omogoa tiskanje vseh listov, ki so del
nabora v obratnem vrstnem redu.
Nadzor merila
Pogosto se sreamo s potrebo tiskati nar-
te v razlinih merilih. Do zdaj smo to reeva-
li z ve kopijami objektov na razlinih lejerjih
z razlinimi lastnostmi. Vse to zdaj odpade.
Ena najlepih lastnosti AutoCAD-a 2008
je, da zna samodejno pretvarjati merila za
naslednje objekte: besedilo, kote, bloki in
atributi ter rafure. Objekte tako oblikujemo
v merilu 1 : 1 (torej v velikosti, kot naj se po-
javijo na listu), namesto da v modelnem po-
droju e vnaprej raunamo pravo velikost
objektov za doloeno merilo. Potem pa jim
samo dodamo potrebna merila (enega ali
ve), v katerih se objekt izrisuje.
Lastnost prilagajanja merilu se v AutoCAD-
u imenuje Annotative in jo lahko objek-
tom priredimo na razline naine. Veini
objektov lahko dodelimo to lastnost e med
programi
Dodajanje lastnosti Annotative v oknu
Properties objektu omogoa, da se sa-
modejno prilagaja merilu.
ustvarjanjem objekta v pogovornem oknu,
lahko pa tudi pozneje v oknu Properties.
Poleg tega, da doloamo lastnost Anota-
tive za posamezne objekte, lahko doloi-
mo e slog, ki se prilagaja merilu. Vsi slo-
gi, ki podpirajo to funkcijo, izpiejo sloge
z zmonostjo Annootative s posebno
ikono pred imenom, tako da jih hitreje raz-
poznamo. e slogu spremenimo lastnost
Annotative, moramo z ukazom Annou-
pdate osveiti vse objekte v risbi, ki temu
slogu pripadajo.
Ko ima objekt lastnost prilagajanja merilu
vkljueno, mu lahko dodamo poljubno te-
vilo meril, katerim se prilagaja. Zaradi opti-
malnega dela (hitrost in velikost datoteke)
pa je smiselno dodajati le merila, ki jih res
potrebujemo. AutoCAD samodejno izde-
la prikaze za vsa merila. S klikom na objekt
se pokaejo vsi prikazi. Trenuten prikaz pa
je vezan na nastavljeno merilo pogledne-
ga okna v Layoutu ali modelnem podroju.
Z roaji (grips) lahko loeno razporejamo
vsak prikaz neodvisno od drugega. Z uka-
zom Annoreset lahko vzpostavimo prvo-
tne poloaje vseh prikazov objekta.
Nove kontrole v statusni vrstici nam omo-
goajo nadzor merila v trenutnem pogle-
dnem oknu ali modelnem podroju. Ko
izberemo doloeno merilo, se samodejno
popravi velikost objektov v oknu in objekti z
lastnostjo Annotative prikaejo svoj pravi
videz. e nimajo prikaza za izbrano merilo,
se ne prikaejo. Z gumbom Annotation
Visibility (spremenljivka Annoallvisible)
maj 41
programi

se prikaejo tudi objekti, ki za izbrano meri-

lo nimajo prikaza. Da se izognemo izginja-
nju objektov ob spremembi merila, pa lah-
ko vkljuimo gumb Automatically Add
Scales to Annotative Objects When the
Annotation Scale Changes.
Ko shranjujemo objekte Annotative v
.DWG starejih razliic AutoCAD-a, kjer me-
rila e niso bila podprta, imamo monost, da
se vsi prikazi (za vsa merila) shranijo kot nor-
malni objekti na razlinih lejerjih. Le lejer ustre-
znega objekta je potem odmrznjen v pogle- Lastnosti Annotative lahko priredimo e samemu slogu in s
dnem oknu Layouta, da ustreza merilu. tem najhitreje doseemo avtomatiko prilagajanja merilu. Slog videza lahko nastavljamo tudi za objekt Leader.
Poleg zmogljivosti objektov Annotative
pa omenimo e samodejno spreminjanje
merila rtkanih rt, ki ga nadzira spremen-
ljivka Msltscale. Merilo nadziramo v statusni vrstici.

Oznake
Leaders
Oznaevanje objektov z leaderji nudi ve
nadzora in fleksibilnosti. Orodja so zbrana
na Dashboardu. Ukaz Multiple Leader
omogoa izbor, kaj elimo najprej narisati:
glavo, rep ali vsebino. Monosti izbiramo iz
prironega menija. Nova je tudi monost za Izbor objekta prikae vsa njegova defi-
nastavitev sloga leaderjev (podobno kot za nirana merila in vsakega lahko loeno
besedilo, kote ). Izberemo lahko tip rte le- pomikamo. Besedilo se zna samodejno razliti prek ve stolpcev.
aderja (ravna, krivulja ), tip puice, vsebi-
no (tekst, blok ).
Dodatne monosti omogoajo izris ve rt
leaderja torej gre za en opis (leader), ki
kae na ve lokacij v risbi. Preprosto lah-
ko vsak del loeno urejamo z roaji (grips).
Nov je tudi ukaz za poravnavo ve leader-
jev. Poravnamo jih lahko na razline naine Novo orodje omogoa vnos oznake za
npr. vzdol linije, s tem da nastavimo to- prelom kotnice.
en razmik med opisi. Z ukazom Multilea-
der Collect lahko kombiniramo ve leader-
jev z blokom v en leader z ve bloki risba
tako postane pregledneja.
Besedilo 1 objekt Leader lahko zdaj kae na ve Prekinitev kotnih linij ob prekrivanju z Vsaka sprememba izvorne tabele v
Prenovljen je bil tudi urejevalnik besedila lokacij v risbi in leaderje lahko preprosto drugimi objekti. Excelu sproi obvestilo za posodobitev
Mtext. Ob pisanju vevrstinega besedi- poravnavamo. v AutoCAD-u.
la (Mtext) je v orodni vrstici nekaj dodatnih
monosti, kot npr. pisanje v stolpcih. Stolpci
so lahko statini ali dinamini, doloamo jim
lahko mere, presledke Z roaji pa jih lah-
ko tudi vizualno urejamo. Novo pogovorno
okno je namenjeno odstavkom, kjer lahko
doloamo zamike, poravnavo odstavka in
razmike med vrsticami. Podporo vevrsti-
nemu besedilu (Mtext) so dobili tudi atributi.
Kote Linkane celice v tabeli so posebej ozna-
Prenovljene kote ponujajo izboljano funk- AutoCAD zna samodejno poravnati kotnice na enake medsebojne razdalje. ene z zelenimi vogalki.
cionalnost in do njih lahko prav tako dosto-
pamo prek Dashboarda. Novo je orodje za rih vrednost ni enaka prikazani razdalji. Tak Tabele ke. e so podatki e vpisani v neki tabeli v
prekinitev linij kote (dimension ali extensi- princip uporabljamo obiajno takrat, ko je Novosti seejo tudi na podroje tabel: slo- Excelu, jih lahko prenesemo prek funkcije
on line), kjer se le-te sekajo s preostalo ge- list premajhen za predstavitev. gi tabel, prenos podatkov iz risbe v tabelo, Copy. V AutoCAD-u pa moramo uporabiti
ometrijo. Prekinitve lahko dodajamo rono Novo orodje Dimension Space bo razve- povezava podatkov risbe z Excelom. Auto- ukaz Paste Special.
ali samodejno. Samodejna varianta samo- selilo marsikaterega uporabnika. Zdaj lahko CAD omogoa izdelavo tabele na osnovi From a data link je druga monost, ki sa-
dejno obnavlja rezultat, e spreminjamo kote nariete kot elite in jih pozneje porav- treh vrst podatkov: statini podatki, zunanji modejno izdela tabelo s povezavo na Excel.
poloaj objektov. Velikost odprtine nadzira- nate na enake medsebojne razdalje. Auto- podatki ali podatki objektov v risbi. Start Podatki iz Excela so tako prikazani v Auto-
mo prek kotnega sloga. V kote lahko doda- CAD zna sam izraunati min. razdaljo, da from empty table izdela tabelo, v kate- CAD-u in lahko izkoriajo vse monosti pri-
mo tudi prelome za predstavitev kot, kate- se ne pojavi prekrivanje. ro potem rono vnesemo statine podat- kaza (fonti, barve, slogi tabel ), obenem pa

42 maj

Zmogljive monosti kombiniranja podatkov iz
AutoCAD-a in Excela ter preraunavanja so zdaj
del tabele.
Dolge tabele lahko porazdelimo na po-
samezne stolpce.
je vzdrevana povezava z izvirnikom. Tabe-
la na osnovi povezave bere podatke iz iz-
vorne datoteke. e se podatki spremenijo,
se samodejno odpre obvestilo z monostjo
posodobitve podatkov.
Linkane celice v AutoCAD-u so oznae-
ne z zelenimi vogalki. V osnovi so te celi-
ce zaklenjene, da je prepreeno nakljuno
spreminjanje. V tako tabelo lahko dodaja-
mo vrstice in stolpce za vpis novih podat-
kov. Spremembe se bodo ohranjale tudi ob
obnovitvi podatkov iz izvorne datoteke. Po-
datke, ki so zaklenjeni, lahko odklenemo in
popravljamo. Spremembe lahko zapiemo
celo nazaj v izvorno datoteko. Povezavo z
izvorno datoteko lahko tudi prekinemo (De-
teach Data link) in s tem spremenimo ta-
belo v statino.
From Object Data in the Drawing je
tretja monost za izdelavo tabele. Ta mo-
nost zaene arovnika Data Extraction
Nov nain osvetlitve pripomore k realnejim rezultatom.
Prenovljena paleta Materials
Editor nudi e kar kompleksne
nastavitve materialov.
Predogled materiala z nastavi-
tvami.
Wizard. S arovnikom lahko doloimo tip
podatkov, ki jih elimo (lahko tudi o sa-
mih objektih v risbi: doline, povrine, tetje
simolov ) Odvisno od podatkov in naina
uporabe lahko izvozimo podatke v Excel za
nadaljnje kalkulacije ali pa dopolnimo tabe-
lo v AutoCAD-u s podatki iz Excela. Npr. da
popisujemo simbole v risbi in elimo pre-
nesti iz Excela podatke o cenah, materia-
lih Proces zahteva linkanje in je vkljuen
v arovnika. Stolpec iz AutoCAD-a je treba
upariti s stolpcem iz Excela, da se podat-
ki pravilno prenesejo. Uporabimo lahko e
dodatne monosti za poveanje funkcional-
nosti z vnosom stolpcev s formulo (formula
columns) ali nog s setevki (total footers),
ki so namenjeni kalkulacijam. Dosegljivi so
prek desnega klika na stolpec.
Ne glede na metodo vnosa tabele lahko
izkoristimo novosti, ki so na voljo pri defi-
niranju slogov tabel. Za osnovo lahko vza-
Osvetlitev Sun & Sky izdela realistino ozraje za upodo-
bitve zunanjosti.
Razlini tipi in jakosti
arnic so na voljo kar
na paletah. Nastavitve Sun & Sky.
memo kaken obstoje slog in ga nato
preoblikujemo z dodatnimi monostmi za
robove, zamike S funkcijo Auto-fill lah-
ko razmnoujemo podatke v tabeli z vlee-
njem, kot smo navajeni iz Excela. Zelo dol-
ge tabele lahko razdelimo na posamezne
dele z monostjo samodejnih prelomov
podobno, kot bi delali s stolpci. Monost
prelamljanja vkljuimo v oknu Properties,
samo viino stolpcev pa nastavljamo z ro-
ajem za prelom.
Vizualizacije
Materiali
Paleta za delo z materiali je prenovljena.
Dodano je ve panelov, ki jih lahko raziri-
mo in se tako izognemo delu v ve pogo-
vornih oknih. V panelu Material Editor lah-
ko izbiramo med mnoico e pripravljenih
predlog, ki imajo osnovne parametre pravil-
no nastavljene. Tako lahko hitro nastavimo
nov material, tudi e nismo strokovnjaki.
Panel Maps omogoa prireditev Diffuse
(tekstura), Opacity (prosojnost) ali Bump
(nagubanost) mapov materialu. Mapi so
lahko sinhronizirani z materialom ali pa tudi
ne. e so sinhronizirani, potem se poprav-
ki enega mapa samodejno priredijo tudi
drugim in tako skrajajo as obdelave in
zmanjajo monost napake. Seznam mo- zaporedoma. Monost Sun & Sky je pri-
programi
goih mapov se je poveal in vsebuje pre-
cej novih matematino baziranih: ploice
(Tiles), marmor (Marble), Waves (valovi)
Tako lahko doseemo bolj realistine izdel-
ke kot s samimi teksturami.
Panel Materials Offset & Preview omo-
goa predogled materiala in nastavitev za-
mikov ter rotacije.
Fotometrija
V AutoCAD-u 2008 je mogoa izdelava
e bolj realistinih renderingov s pomojo
pravih fotometrinih lui. Njim lahko prire-
dimo fotometrine lastnosti npr. njihovo
jakost doloamo v lumnih, luxih ali kande-
lah, doloamo njihovo obliko, sence ... Naj-
preprosteje je potegniti pravo lu iz knjini-
ce na paleti. Nain osvetljevanja je vezan
na spremenljivko Lightingunits. Nastavi-
tev 0 predstavlja klasine lui (znane iz prej-
njih razliic AutoCAD-a), 1 je mednarodno
merjenje osvetlitve in 2 je ameriki nain.
Fotometrine lastnosti so na voljo ob izde-
lavi lui ali pozneje ob popravljanju v oknu
Properties.
Ukaz Render je zdaj na voljo tudi prek uka-
zne vrstice (e vtipkamo z vezajem -ren-
der). Tako lahko avtomatiziramo proces
upodabljanja (renderiranja) s script-datote-
ko za samodejno upodabljanje ve scen
marni nain osvetlitve v AutoCAD-u 2008,
ki upoteva sonne arke, ki so vzporedni
in imajo rumen odtenek ter osvetlitev iz
same atmosfere, kjer so arki iz vseh smeti
in imajo modrikast odtenek.
e je vkljuen fotometrini nain, lahko
soncu doloimo dodatne lastnosti in upo-
dabljanje poteka po pravilnejem modelu.
Barva sonca je izkljuena in se izraunava
samodejno na osnovi ure, datuma in ze-
mljepisnega poloaja.
AutoCAD 2008 je prinesel za vsakogar
nekaj. Prav vsi pa bodo veseli dela v raz-
linih merilih in hitrejega ter stabilnejega
pospeevanja grafike. Prvi uporabniki v Slo-
veniji so 2008-ko namestili v zaetku aprila
in elim jim uspeno delo!
maj 43
programi sergej muhi

revit architecture 2008

BIM (Building Information Modeling) je informacijska tehnologija v arhitekturi in gradbenitvu, ki omogoa optima-
len izkoristek asa pri projektiranju. Program Revit pa je tisto orodje, s pomojo katerega lahko najbolje izkoristimo
vse potenciale, ki jih ponuja omenjena tehnologija. Bistvo nove tehnologije je, da ni ve ne operiramo z geometrij-
skimi elementi, ampak virtualno gradimo objekt z gradbenimi in arhitekturnimi elementi.

Autodesk je na letonji konferenci na Ble-
du, ko je predstavil celoten sistem obno-
vljenih razliic programov, poseben po-
udarek namenil izjemno zmogljivi seriji
izdelkov Revit, kjer najdemo Revit Archi-
tecture 2008 (namenjen arhitektom),
Revit Structure 2008 (namenjen projek-
tantom nosilnih konstrukcij) in Revit MEP
2008 (namenjen projektantom strojnih
intalacij).
Revit Architecture 2008 je del trilogije
Revit in je namenjen predvsem arhitek-
tom. Razlika med Revitom in podobnimi
konkurennimi programi je predvsem v
tem, da Revit podpira parametrino pro-
jektiranje. To pomeni, da vse ustvarjene
arhitekturne ali gradbene elemente lah-
ko urejate s parametri, s katerimi ste jih
definirali pri njihovi stvaritvi. Vzemimo za
primer steber prereza L. Ustvarite novo
druino stebrov L, katerim ste definirali
parametre prenega prereza in materia-
la. Druino teh stebrov lahko nato upo-
rabite na kateremkoli projektu, pri emer
so ti stebri lahko iz poljubnega materiala
in poljubnih mer prenega prereza. Zara-
di bolje uinkovitosti pri delu privaruje-
te na asu, ki ga lahko izkoristite za kaj
drugega, bolj ustvarjalnega. Samodejne
funkcije v Revitu arhitektu omogoajo, da
se vrne k bistvu svojega dela, ustvarjalne-
mu nartovanju in se ne obremenjuje z
rutinskimi procesi.
Zaradi drugane tehnologije se uporab-
revir architecture 2008
autodesk
cgs
www.cgs.si
niki vmesnik nekoliko razlikuje od tistih
v programih CAD. V grobem ga sestavlja
sedem interaktivnih sklopov, prek kate-
rih se sporazumevamo s programom. e
na prvi pogled je veliko manj ikon kot v
CAD-programih. Proces od klika na iko-
no do konne izvedbe ukaza je namre
intuitiven. Program sam nas vodi in v iz-
birni vrstici prikazuje naslednje monosti,
ki jih lahko uporabimo. K manjemu te-
vilu ikon pripomore tudi dejstvo, da so vsi
glavni ukazi za ustvarjanje modela, novih
pogledov in vizualizacij zbrani v ukaznem
stolpcu Design Bar.
Glavna razlika pri ukazih je ta, da osnovni
ukazi niso geometrijski, kot npr. line, extrude
, ampak imajo imena gradbenih in arhitek-
turnih elementov (Wall, Column, Roof, Sta-
irs ). Sicer lahko uporabimo tudi ukaza za ri-
sanje (Drafting) in modeliranje (Modeling),
vendar sta drugotnega pomena pri ustvar-
janju modela zgradbe. Za konceptne tlorise
oz. skiciranje in risanje detajlov se uporablja
Drafting, modeliranje pa prav tako za ustvar- To nam omogoajo preprosti ukazi, kot sta
janje koncepta, vendar v obliki volumske tu-
dije ter za ustvarjanje novih elementov, ki jih
uporabimo pri sestavljanju objekta (stebri
spremenljivih prerezov, nova okna ). ljubne oblike, ki smo si jih zamislili in zmodeli-
Najpomembneje odlike, ki vzpostavljajo
Revit kot zelo uporabno orodje za vsakega
arhitekta, so naslednje:
Sledi miselnemu toku
Omeniti velja zanimiv nain prehoda od za-
snove zgradbe, kjer uporabljamo proste obli-
ke, v dejansko zgradbo, kjer morajo te pro-
ste oblike dobiti konstrukcijske elemente.
npr. Wall by face (stena na obraz) in Roof
by face (streha na obraz), s katerimi dobese-
dno lepimo konstrukcijske elemente na po-
rali kot telesa (Solid) ali povrine (Surface).
Ve asa za zasnovo
Nadalje Revit ponuja tudi preprost prehod
od zasnove stavbe, ko e imamo postavlje-
ne njene konne mere, do dejanskih 2D-
nartov oz. dokumentacije z vsemi kota-
mi. Tako postane nekdaj teek prehod od
modelov za nateaje in predstavitve do de-
janskih projektov zelo preprost in ve asa
ostane za samo zasnovo objekta. Delo ar-
hitekta ponovno postane zabavno.
Risanje (Drafting)
Orodja za risanje (Drafting) so zelo napre-
dna. Podobno kot pri 3D-elementih lahko
tudi tukaj pripravimo elemente, ki se pona-
vljajo in jih preprosto vnaamo v narte de-
tajlov. Pri kotiranju sten nam je v veliko po-
mo samodejno kotiranje odprtin, mrenih
rt in pravokotnih sten.
Pogledi
Prav tako pomembna so orodja za urejanje
pogledov. Tudi ta odlikuje preprosta upora-

44 maj
 [kupon popustov in ugodnosti za bralce klik-a | v e n a : w w w. k l i ko n l i n e . s i /p r o d a j a . a s p x ]

s seznama na spletni strani klika nepreklicno naroam(o): ime in priimek

podjetje

...................................................................... dejavnost
......................................................................
ulica
......................................................................
potna tevilka, pota
......................................................................
telefon faks
......................................................................
e-pota

kaj dobim
e elite kot bralec Klika uveljaviti popust pri nabavi programov ali drugih datum
izdelkov, pri katerih na seznamu na nai spletni strani ni navedena konna
cena, ampak samo znesek popusta, morate ta kupon poslati na urednitvo
revije (naslov: Pro anima, d.o.o., p.p. 2736, 1001 Ljubljana), da vam ga davna tevilka (zavezanci)
potrdimo in s tem jamimo prodajalcu vao istovetnost.

[naroilnica na klik]

naronina na klik ime in priimek

10 tevilk
podjetje

KLIK 58
dejavnost

nepreklicno naroam(o) klik od tevilke:

ulica

popusti & ugodnosti .................................... 88 maj 2007

potna tevilka, pota
............................................. 89 junij 2007
telefon faks

naronina na revijo - cenik

e-pota
nain plaila
datum
................................................................ polonica
Letna naronina ........... 36,72 EUR | 8.800 SIT davna tevilka (zavezanci)
Podaljanje naronine . 33,05 EUR | 7.920 SIT ......................................................................... raun

[naroilnica na knjige]

kje se
naroim?
Na KLIK se lahko naroite:
>> s priloeno naroilnico Photoshop CS Hitri vodnik skozi Nauite se Macromedia Fotografirajmo
s>> po internetu
priloeno naroilnico[www.klikonline.net] udarni triki CorelDRAW X3 Dreamweaver 8 v 24 urah digitalno
jezik: slovenski jezik: slovenski jezik: slovenski jezik: slovenski
po internetu | www.klikonline.si
>> po telefonu [01 52 00 720] strani: 240
izid: marec 2005
strani: 160
izid: maj 2006
strani: 514
izid: julij 2006
strani: 284
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 izid: junij 2005
cena: eur / sit cena: eur / sit cena: eur / sit cena: eur / sit

telefon (01) 52 00 720 31,26 / 7.490

za naronike:
24,58 / 5.890
za naronike:
32,92 / 7.890
za naronike:
24,58 / 5.890
za naronike:
45 maj 26,33/6.370 20,91/5.010 28,00/6.710 20,91/5.010
maj 49
 pro anima
p.p. 2736

1001 ljubljana

Naroanje: www.klikonline.si 01 52 00 720

kaj dobim
pro anima
p.p. 2736
naronina na klik
1001 ljubljana 10 tevilk
V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naronina je mo-
na le ob vnaprejnjem plailu. Vnaprejnje plailo naroniku
zagotavlja popust in brezplano dostavo na eleni naslov
znotraj Slovenije. Naronina za naronike zunaj Sloveni-
je je vija za znesek poviane potnine in se spreminja ob
spremembah cen potnih storitev. Celoletna naronina za-
ne kupcu tei takoj po plailu naronine. Kupec lahko od
naronine odstopi najkasneje 8 dni po plailu naronine. popusti & ugodnosti
V tem primeru mu zalonik v celoti povrne vplaani znesek.
Stroke dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije za-
loba. e kupec po preteku naronine pisno ne sporoi, da
revije ne eli ve prejemati, mu zaloba polje raun oz. pol-
popusti pri nakupu programov
onico za naronino za naslednje leto. e kupec poslane popusti pri nakupu knjig
polonice ali predrauna ne poravna, se njegova naronina
prekine. Naroilnica je sestavljena v enem izvodu in slui kot ter vrsta uporabnih informacij za bralce
osnova za pripravo polonice ali rauna.
na spletni strani revije, kot so:

Naroanje: www.klikonline.si 01 52 00 720

ceniki storitev
spletne povezave - linki
informacije o sejmih, nateajih ...

[naroilnica]

kje se
pro anima
p.p. 2736
ime in priimek
1001 ljubljana

naroim?
podjetje

ulica

potna tevilka, pota

davna tevilka (zavezanci)

s priloeno naroilnico
po internetu | www.klikonline.si
nain plaila
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720
polonica .........................................
raun ...................................................

46 maj

ba. Ustvarjamo lahko poljuben pogled ali
prerez, saj v osnovi vsak projekt naredimo
kot 3D-model, kjer so vsi elementi shranje-
ni v bazi podatkov.
Delo v ve pogledih hkrati
Ker je vsak pogled v Revitovem projektu
le eden izmed prikazov modela iz baze
podatkov, lahko izberemo tistega, v ka-
terem imamo optimalen pregled nad si-
tuacijo. Pri tem so nam v veliko pomo
referenne ravnine (Reference Plane), v
katerih lahko delamo, ko jih doloimo. Te
ravnine so dvotokovni elementi, kar po-
meni, da jih na projektu definiramo s kli-
kom med dvema tokama (podobno kot
rte Line).
Vezi (Constraints)
Odloilne prednosti, ki jih poleg BIM-teh-
nologije dobimo z Revitom, so t. i. Con-
straints. To so vezi, ki jih na projekt in
gradbene elemente poljubno vnaamo,
omogoajo pa nam, da morebitni po-
pravki ohranijo razmerja med posame-
znimi gradniki objektov. Tako so v kombi-
naciji s tehnologijo BIM vse spremembe,
ki jih naredimo v enem pogledu, takoj vi-
dne na celotnem projektu. Odpade mu-
no popravljanje vsake risbe, kosovnice ali
modela.
Urejevalnik Druin Family Editor
Arhitekturne elemente, ki jih ni v bazi po-
datkov, lahko sami modeliramo z Ureje-
valnikom druin (Family Editor). To je
orodje, s katerim lahko modeliramo po-
ljubne oblike, na katere pripnemo ome-
njene vezi kot parametre, ki jih lahko po-
zneje v projektu spreminjamo. Zanimivo
je, da ne potrebujemo znanja program-
skega jezika, saj lahko vse naredimo prek
uporabnikega vmesnika.
Revit kot baza podatkov
Arhiviranje projektov je preprosto, saj Re-
vit shranjuje vse podatke na enem me-
stu, na eno datoteko, ki je obenem tudi
baza podatkov, in vsebuje vse od po-
datkov o elementih, uporabljenih na pro-
jektu, do podatkov o razlinih pogledih,
prerezih in risbah.
Interoperabilnost
Revit deluje s skoraj vsemi formati, ki se tre-
nutno uporabljajo v gradbenitvu, in sicer
v obeh smereh, tako v izvozu kot v uvozu.
Podpira formate, kot so DWG, DWF, DXF,
SAT, SKP in DGN. Koristna je tudi podpo-
ra formatu IFC, saj zaradi najnapredneje
BIM-tehnologije, ki je trenutno v komerci-
alni uporabi, dobimo v .IFC-formatu veliko
uporabnih podatkov o zgradbi.
Vgrajen Accurender
za fotorealistine predstavitve
BIM-tehnologija, ki za vsak element shra-
njuje prav vse informacije, tudi tiste o mate-
rialih, spremeni proces ustvarjanja upodo-
bitev v igro spreminjanja nastavitev senc in
lui. Pri tem je pomembno, da odpade na-
knadno nanaanje materialov na elemen-
te, saj jih nanesemo e, ko jih ustvarimo.
Zato si lahko privoimo veliko upodobitev
in nato izberemo najprimernejo.
Sonne tudije
Za objekte lahko izvajamo sonne tudi-
je, v katerih lahko nastavljamo tako letni
programi
as kot tudi kraj, kjer objekt stoji. Prav
tako lahko v tudije vkljuimo teren in
postavimo objekt v pravilno lego glede
na strani neba. Podatke lahko izvozimo
tudi v obliki kratke animacije.
V splonem bi lahko rekli, da je Revit Ar-
chitecture orodje za izdelavo celotnega
arhitekturnega projekta, podatki, ki jih
dobimo z BIM-modelom, pa so koristni
tudi za nadaljnje analize, saj lahko vse
podatke v katerem koli trenutku izvozi-
mo.
Za konec bi elel poudariti, da je bila
BIM-tehnologija razvita z nartovanjem
(nartovalcem) v mislih v primerjavi s
CAD-tehnologije, ki je le pripomoek
pri risanju. Nikoli sicer ne bo izpodrini-
la 2D-risanja (Drafting), saj je doloe-
ne stvari e vedno preprosteje narisati
kot pa modelirati, vendar so prednosti,
ki jih s seboj prinaa pri samem proce-
su od zasnove do konnega izdelka, od-
loilnega pomena pri veji uinkovitosti
strokovnjakov pri projektu, ki tako lahko
posveajo ve asa svojemu pravemu
poslanstvu.
maj 47
programi toma krinar

autodesk viz 2008

Program Autodesk VIZ je namenjen
izdelavi arhitekturnih vizualizacij. V
njem boste nali osnovne arhitek-
tonske gradnike, kot so zid, odprtine
in stopnice. Poleg tega imate na vo-
ljo parametrine modele dreves in
grmovnic. Ne manjka niti modelirnik
terena. Seveda lahko brez teav uvo-
zite 3D-model objekta ali terena tudi
iz AutoCAD-a. Predvsem pa boste z
njim v kratkem asu izdelali kakovo-
stne upodobitve in animacije.

Kot vsako leto bom tudi to predstavil no-
vosti, ki so na voljo v obnovljeni razliici
programa, tokrat poimenovani Autodesk
VIZ 2008.
autodesk viz 2008
arhinova Sistem osonenja Daylight
www.arhinova.si Sistemu Daylight je dodan tretji gradnik.
2.350 eur (brez ddv) To je Environment MAP (slika za ozad-
je). Novost pri sistemu osonenja pa de-
luje le v nainu upodabljanja Mental
Ray.
Prav tako moramo biti pozorni, da izbe-
remo za sonce mr Sun in za skylight mr
Sky. ele takrat nas program vpraa, ali
elimo mr Physical Sky MAP ozadja
scene.
Pri nastavitvi MAP-a imamo kar nekaj
monosti: nastavitev horizonta viina in
prehod v nebo, barva tal in neba, blura-
nje zameglitev objektov na poljubni od-
daljenosti Poleg tega je prikazano tudi
sonce. Lahko mu nastavimo velikost, bar-
vo in sijaj. Zelo dobro, sploh v kombinaciji
z oblaki (npr. Volume Fog).

Objekt z materiali, upodobljen brez dodatnih lui (pri- Mr Physical Sky prikae tudi sonce. Dodan sistem Daylight z MAP-om ozadja mr Physical
vzete lui VIZ-a). Slika je dale od realnosti. Sky.

MR soncu lahko doloimo tudi mehkobo senc (upadanje natannosti z oddaljenostjo).

48 maj

Avtomobil z obiajnim materialom.
Prozornosti in refleksiji materiala Arch & Design lahko z oddaljenostjo doloimo blur motnost.
Nove nastavitve za upodabljanje
Mental Ray
Viz 2008 vsebuje upodobljevalec Men-
tal Ray 3.5, ki omogoa hitreje in ka-
kovostneje upodabljanje. Na nain de-
lovanja Mental Ray (ne gre samo za
upodabljanje, ampak tudi za materiale,
okolico, osvetlitev, sisteme ) preklopite
preprosto prek ukaza Customize/Cu-
stom UI and Defaults switcher Zdaj
imate na voljo vse monosti mr.
Povsem na novo so organizirane nasta-
vitve v pogovornem oknu Render, kar-
tonek Indirect Illumination. Za hitro
Pogovorno okno, kjer lahko izberete vi-
deopredstavitev.
Avtomobil z novim materialom mr Car Paint .
nastavitev monosti uporabite kar pred-
nastavljene kombinacije. Draft za osnov-
ne in High za zelo kakovostne nastavi-
tve.
Materiali Arch & Design
V novem VIZ-u imamo tudi nov tip ma-
terialov, imenovan Arch & Design (MR).
Namenjeni so arhitekturnim objektom,
imamo pa e precej prednastavljenih
materialov, ki jim lahko e dodajamo la-
stnosti in MAP-e.
Imamo tri glavne skupine materialov:
Finishes,
Transparent Materials in
Metals.
Poleg izbora iz teh skupin materialom do-
dajamo e nekaj globalnih nastavitev za
povrino materiala in natannost upoda-
bljanja. Materiali Arch & Design (mr) so
samo korak k preprosteji izdelavi visoko-
kakovostnih materialov, saj z malo truda
dobimo zelo kakovostne upodobitve.
mr Car Paint Material
Popolnoma nov material mr. Kombinaci-
ja MAP-ov in nastavitev za realistien pri-
kaz kovinske barve za avtomobile. Prika-
e tudi svetlee ali kovinske delce v barvi.
programi
Pogovorno okno Render. Nove nastavi-
tve globalne osvetlitve scene.
Doloimo lahko tevilo in prikaz teh del-
cev (svetlost, grobost, velikost ).
Select Similar
Ukaz najdemo v zavesnem meniju Edit.
Uporabimo ga za izbor podobnih objek-
tov. Primerja plasti, tip objektov in mate-
riale objektov.
Videopredstavitev
Ob startu programa se odpre okence,
kjer imate na voljo videospote, ki vas vo-
dijo skozi razline faze dela v programu.
Veina je zelo preprosta in namenjena
zaetnikom, vendar bo zanimiva tudi za
izkuene uporabnike, predvsem, e so
pozabili na kakno redkeje uporabljano
funkcijo.
Za konec
Danes dejansko ni programa za arhitekte,
ki ne bi e v osnovi podpiral prikaza ma-
terialov in izdelave animacij. Pa vendar
ostajata programa VIZ- in MAX-standard
za hitro in zelo kakovostno izdelavo upo-
dobitev in animacij. Programa sta bila e
v osnovi namenjena temu in po mono-
stih zelo presegata programe, ki so pri- Material editor in nastavljivke materia-
marno namenjeni risanju in modeliranju. lov Arch & Design (mr) .
maj 49
programi daniel lovas

cinema 4d 10.1 studio

Vse pogosteje smo prie pojavu, da dajo proizvajalci profesionalne programske opreme v vsakdanjem neusmilje-
nem boju s konkurenco na trg nove razliice programov, e preden so le-te dejansko pripravljene za uporabo (raz-
hroene). Bolj kot poslati na trg brezhibno razliico programa je postalo pomembno poslati na prodajne police
izdelek vsaj dan ali dva prej, preden to stori konkurenno podjetje. Resna obravnava oz. preizkus nedokonanih
programov pa je precej nesmiselno poetje in se mu je bolje preudarno izogniti ter s tem prepreiti predvsem
zavajanje bralcev.

. stabilnost programa Tudi ta lanek, ki se pojavlja v javnosti ne- bilo jasno, da se bo tokrat ponovila pripo- Zaradi zgoraj opisanega bosta obe razli-
. vrhunska modelirna kaj mesecev po uradnem izidu najnovej- ved razliice 8.001 oz. da ji bo sledil hiter ici v nadaljevanju tega besedila obravna-
orodja e razliice programa Cinema 4D, je rtev in brezplaen popravek. Priakovanja so se vani skupno, saj popravek na 10.1 ni ni
. odlina podpora enakih posledic. Razliica 10.0 je bila na- uresniila in v zadnjih dneh meseca marca drugega kot natanno to: le skupek tevil-
OpenGL mre opremljena z impresivnim tevilom se je na spletnem mestu podjetja Maxon nih, majhnih in veinoma uradno nedoku-
. razmeroma hiter pri- hroev, kar je drugae neznailno za konno pojavila posodobitvena datoteka, ki mentiranih popravkov, ki program spravi-
vzet izrisovalni pogon ta program; nam, njenim uporabnikom, je razliico 10.0 spremeni v 10.1. jo v stanje, v katerem naj bi bil e ob izidu
. zelo dobra orodja za
animacijo oseb
. grafini urejeval-
nik pogojnih izrazov
Xpresso
. modularen in prilago-
dljiv UI
. animacijski modul
MoGraph
. modul Hair
. odlina zdruljivost z
vodilnimi programi za
kompoziting
. na razpolago za PC,
MAC, Linux, v 32-bitni
in 64-bitni razliici
. odlina tehnina pod-
pora

. ni monosti referenci-
ranja objektov
. privzeti GI-izrisovalnik
je e malo za asom
. precej okorne mono-
sti skriptiranja

cinema 4d 10.1 studio

Maxon International Online Shop
http://shop.maxon.net/
2.800 EUR + davek Uporabniki vmesnik je dodobra spremenjen

50 maj
 programi

dilne 3D-programe, se je kot samostojni

program upravieno prebil v sam vrh pro-
gramov, namenjenih teksturiranju in mani-
pulacijam koordinat UVW. Uporabnikom
Cineme 4D je bil do zdaj na voljo le kot
neobvezen modul, ki je z doplailom terjal
loeno namestitev. Tudi tega je konec: od
razliice 10.0 naprej je dodatek standar-
dno vgrajen v Cinemo 4D in na veliko ve-
selje uporabnikov obvezni sestavni del pro-
grama, in sicer z vsemi svojimi dobrotami
in celo nekaterimi novostmi, kot je LSCM-
projiciranje UV-koordinat.

Novo okno Timeline Podpora za OpenGL ...

... je bila prav tako delena pomembnih iz-
razliice 10.0. Drugih novosti v njem ni. rabniki vmesnik je s svojimi 2D-gumbi in skupinami razlinih elementov (objekti, ma- boljav; nove izrisovalne funkcije najnovej-
Prva zadeva, ki jo opazimo, ko odpremo prijetno sivim ozadjem berljiveji in deluje teriali, tagi ...). Take skupine je zdaj mogo- ih grafinih kartic so zdaj v veji meri pod-
razliico 10, je, da je vse skupaj videti bi- bolj prefinjeno v primerjavi s tistim v prej- e po elji vkljuevati, izkljuevati in z njimi prte. Vklop monosti Enhanced OpenGL
stveno drugae, kot smo bili vajeni do zdaj. njih razliicah programa. Nova koa pro- poeti e marsikatero drugo manipulacijo. od zdaj omogoa, da se v delovnih oknih
Videz aplikacije je popolnoma prenovljen; grama bo e posebej pri srcu uporabnikom Prenovljeni Object Manager, ki je e postal po elji sproti izrisujejo projicirane sence,
kot kae, so se pri Maxonu konno odloili znanega Adobejevega programa za kom- neprimeren za dananje zahtevneje sce- prosojnost, bumpi, volumetrini oblaki, raz-
najeti sposobnega grafinega oblikovalca, poziting, After Effects. To ni nakljuje, saj je ne, zdaj ponuja razline dodatne monosti, lini ejderji, uinek fresnel in razlini pou-
ki je obstojee, razmeroma kiaste ikone in v novejih razliicah Cineme 4D opazna te- med katerimi izstopata Flat Tree Mode in inki. Predpogoj za vse to je seveda ka-
druge elemente UI zamenjal z novimi. Taki- nja im tesnejega sodelovanja nedvo- Vertical Tag Mode. Prva ob vklopu odpra- kovostna grafina kartica, Cinema 4D pa
mi, ki verjetno za veino uporabnikov pred- mno predvsem kot posledica pritiska trga vi hierarhien prikaz in ponudi celo abece- ponudi celo vgrajeno funkcijo za preizkus
stavljajo pravo pao za oi. e pa sodite v tej smeri. dno razporeditev, druga pa prestavi tage zdruljivosti nae grafine kartice z novim
med manjino, ki zelo pogrea ki in beba- iz vodoravnega prikaza v navpino hierar- sistemom Enhanced OpenGL. e ena no-
ste 3D-gumbe in ki jim nove spremembe Object Manager in sistem plasti hino strukturo znotraj objekta, zraven ka- vost pri delu v delovnih oknih je sprotno
niso ve ali jih celo ovirajo pri obiajnem Naslednja izredno pomembna in uporabna terega sodijo. S tem se seveda omogoi izrisovalno obmoje ali Interactive Ren-
delu v programu, je seveda mogoe brez sprememba se nanaa na vpeljavo plasti zmanjanje celotnega Object Managerja der Region. To je zasnovano na nekda-
vejih zapletov naloiti Classic Skin in na- (Layers). Kot je bilo priakovati, novi sistem po irini in v doloenih situacijah opazno njem brezplanem dodatku Sniper Pro
daljevati po starem. Preoblikovani upo- plasti omogoa neposredni nadzor nad boljo preglednost nad tagi. in omogoa, da v delovnem oknu oznai-
mo poljubno veliko obmoje, ki se bo ob
vsaki spremembi scene izrisovalo v pred-
cinema 4d 10 in vista nastavljeni, viji kakovosti izrisa. Nekaken
predogled scene v realnem asu, ki ga si-
Kot veina bralcev te revije najbr e ve, je ena izmed novosti novega operacijskega sis- cer uporabniki veine konkurennih pro-
tema podjetja Microsoft ukinitev podpore za grafini jezik OpenGL in zamenjava le-te z gramov e dobro poznajo.
emulacijo v sklopu DirectX. O vpraljivosti smiselnosti tega koraka je in verjetno tudi e
bo napisanega veliko, tukaj pa se seveda ne bomo poglabljali v tovrstne razprave. Upo- MOCCA 3 CA-revolucija!
rabnike programa Cinema 4D, ki je precej odvisen od jezika OpenGL, predvsem zanima, Sedaj je elemente scene mogoe orga- Vsekakor pa je bila osrednja toka preno-
ali bo emulacija pod DirectX negativno vplivala na performanse izrisovanja v delovnih nizirati po plasteh ve programa Maxonove programerske eki-
oknih programa. V zaetku februarja je predstavnik Maxona, Bjrn Marl, glede tega izjavil pe popolna prenova modula MOCCA (zdaj
sledee: Teave s performansami OpenGL pod operacijskim sistemom Vista so znane Animacija e v svoji tretji reinkarnaciji), namenjenega
e od takrat, ko so se pojavile prve javne betarazliice Viste. Marsikdo je takrat upal, da se Urejanje animacijskih parametrov v oknu animiranju ljudi, za kar je bil, e smo iskre-
bo s konno razliico operacijskega sistema kaj spremenilo, a se ni. Edino, kar pri Maxo- Timeline je zdaj, po prav tako precejnjih ni, e skrajnji as! Nova okostja so zasno-
nu glede tega lahko storimo, je, da upamo, da bosta Nvidia in ATI sposobna zviati hitrost spremembah, postalo pravi uitek kon- vana na sklepih (joints) in ne ve na defor-
OpenGL na uporabno raven. Vzrok za vse te teave je oitno namen podjetja Microsoft, trolni elementi so nazorneje poudarjeni, se- macijskih kosteh, kar je bil nedvomno prvi
da opusti OpenGL in porine v prvi plan Direct X. e dolgo so namre znani po svojem kvenc ni ve, poleg tega pa so dodana e predpogoj za izboljano inverzno kinemati-
nagnjenju k lastnim reitvam na kodo odprtih standardov. Sklep, vsaj za zdaj: e niste pri- nova orodja, ki omogoajo istoasno ob- ko in druge CA-reitve. Vsi tisti, ki smo do
siljeni uporabljati Viste zaradi drugih razlogov, ne prestopite e na ta operacijski sistem. delavo skupin kljunih frejmov in drugo. zdaj pogosto preklinjali nerodno izpeljano
Med pripravo tega lanka sem ponovno stopil v stik z Marlom in ga vpraal, ali se je s Celotno okno Timeline je namre nareje- obteevanje verteksov med pripravo figu-
asom in s prihodom razliice 10.1 Cineme 4D zgornje mnenje kakor koli spremeni- no iz ni; zdaj omogoa podoben nain re za okostitev, bomo vsekakor navdueni
lo. Citiram njegov odgovor: Kot kae, sta se ATI in e posebej Nvidia resno lotila te pro- dela, kot smo ga vajeni v Object Mana- nad novo funkcijo, ki samodejno opravi to
blematike. Po mojih izkunjah trenutno najnoveji gonilniki Nvidia za Visto omogoajo gerju, njegova izboljana uporabnost pa je muno poetje. Novo orodje Visual Selec-
nemoteno in tekoe delo v Cinemi 4D, eprav je hitrost dela v urejevalniku manja v neprimerljiva s tistim v prejnjih razliicah tor precej spominja na orodje za izbiranje v
primerjavi s sistemom XP. Koliko manja je seveda odvisno predvsem od doloenega programa. Novi animacijski drsnik, Power- Motion Builderju ali pa na Synoptic View
gonilnika in modela kartice. Kar zadeva ATI, poloaj za zdaj e ni tako pozitiven, vendar Slider, pa je vedno na razpolago in ponu- v XSI-ju. Funkcija Skin po novem omogo-
sem preprian, da jim bo uspelo zadeve pozdraviti v bliji prihodnosti. V tem trenutku e ja marsikaj, za kar smo do zdaj bili prisiljeni i, da sestavljeno okostje ponovno upora-
ne bi upal priporoati Viste kot optimalen sistem za Cinemo 4D, vendar e se uporablja- odpirati okno Timeline. bimo na dejansko kateri koli sorodni figuri.
jo najnoveje (ali vsaj ne prestare) kartice Nvidia, ne vidim resnih teav. Kvejemu smo, Animacija obrazne mimike in sinhronizacija
tako jaz sam kot e nekaj drugih uporabnikov, celo opazili rahlo pospeitev izrisovalnega Integracija Bodypaint 3D ustnic sta postali mala malica, zahvaljujo
pogona v primerjavi z XP-ji na enaki strojni opremi. Ta dodatni modul, ki je v obliki zunanjega predvsem novem sistemu za upravljanje
programa na razpolago tudi za druge vo- s pretvorbami (morphs). Nova orodjarna

maj 51
programi
MOCCA poleg tega ponuja monost de-
formacij miic figure na temelju animaci-
je sklepov. Omenimo e novo, preprosto, a
izredno uporabno orodje Vamp. Namenje-
no je prenosu pretvorb, UV-koordinat, obte-
itvi verteksov in obmoij izbire med objek-
ti z razlinimi topologijami.
Drugo
Uradni seznam novosti je precej dolg, tukaj
mi je seveda uspelo pokriti ali vsaj omeniti
tiste najbolj pomembne ali uporabne. Po-
leg vsega omenjenega se nova razliica
Cineme 4D ponaa e z drugimi, manji-
mi bombonki: od prenovljenega Com-
mand Managerja prek dodatnih funkcij v
modulu MoGraph, vejega predogleda te-
kstur do izredno uporabnega orodja Cen-
ter Axis in novega objekta Fur v sklopu
modula Hair ...
Tehnina podpora
Vsekakor ena boljih v svetu 3D-progra-
mov. Poleg odline in razmeroma hitre ura-
dne tehnine podpore in Maxonovega iz-
obraevalnega portala Cineversity je prav
tako mogoe zastaviti vpraanja in dobiti
52 maj
odgovore na razlinih tujih spletnih porta-
lih, namenjenih raunalniki grafiki. Veina
jih je v angleini (kot na primer oddelek za
Cinemo 4D na portalu CGTalk), eprav je
vse ve tudi takih, ki ponujajo meduporab-
niko podporo v drugih jezikih, na primer v
italijanini, francoini, ruini ... Tistim slo-
venskim uporabnikom, ki potrebujejo po-
mo pri delu s programom in bi bili najraje
deleni spletne komunikacije v slovenini,
lahko priporoim predvsem dva slovenska
portala:
http://www.klikonline.si/default.aspx
(forum revije Klik, vpraanje lahko zasta-
vite v oddelku 3d grafika)
http://www.x3dx.com/ (novi, vejezi-
ni, nekomercialni portal 3D CG, ki poleg
anglekih in ex-yu ponuja tudi forum-
ske oddelke v slovenini).
Kaj pogreamo?
V vsaki novi razliici je oitno vse manj tega
... Ena izmed trdovratnih nadlenosti, ki se
nekako kar noe in noe odpraviti, je odso-
tnost monosti referenciranja objektov. Po-
stavim sceno in namesto da bi jo napolnil
z objekti, jo napolnim z referencami, ki ka-
ejo na posamezne datoteke na disku, e- ku COFFEE, ki je poleg tega zaradi nekate-
prav se prikaejo kot elementi scene. Ko se rih lastnosti bolj pisan na koo programer-
pokae, da je treba kaken objekt spreme- jem kot veini navadnih 3D-uporabnikov.
niti, si naloim le njega, ga obdelam, shra- Odsotnost pravega skriptnega jezika po-
nim, spremenjena razliica pa se pokae leg tega dodatno omili odlien in izredno
na sceni. V tem trenutku je v Cinemi 4D uporaben grafini urejevalnik pogojnih po-
e vedno tovrsten proces neposredno ne- vezav, Xpresso.
izvedljiv, teavo pa delno omili monost, da
imamo hkrati odprtih ve projektov, med Sklep
katerimi lahko prenaamo objekte s pomo- Tako kot pri vsaki prejnji novi razliici pro-
jo obiajnih funkcij Copy & Paste. Druga grama Cinema 4D sem tudi tokrat prisiljen,
zadeva, ki sicer ni pomanjkljivost ali nadle- da na tem mestu ponovim: Eden izmed
nost, vendar se je vsekakor ne bi branili, bi vodilnih 3D-programov je postal e bolji.
bila monost simulacije mnoic (Crowd). Neizogibna in alostna resnica pa je, da ve-
To e dobro poznajo nekateri konkurenni ina velikih softverskih hi e vedno vztra-
programi in prav tako nekateri specializira- ja na bolj tradicionalnih, uteenih meto-
ni. Uporabniku pa omogoi, da na temelju dah in pajplajnih, vendar lahko zdaj e z
ene ali ve animiranih figur in nekaj ume- mirno vestjo zatrdimo, da je to le posledi-
tne inteligence zapolni 3D-sceno z razli- ca konservativnosti in inertnosti na kapitalu
nimi, navidezno samostojnimi, animiranimi zasnovane industrije ter delno zakoreninje-
figurami idealno za razline mnoine nih predsodkov in nima ve nobene zve-
scene, bitke, veje skupine ivali ipd. Tretja ze z dejansko zmogljivostjo programa. Ta
zadeva, ki jo e vedno akamo, je monost se sicer vse bolj uspeno prebija tudi v vi-
preprostega, a uinkovitega skriptiranja sokoprofesionalne vode, a je napredek e
podobno kot MEL ali Python ipd. Monosti vedno nesorazmeren z izboljavami oz. s
skriptiranja sicer so, a so, al, namesto na tistim, kar program ponuja tako posame-
BASIC-u zasnovane na e zastarelem jezi- zniku kot skupini.
 gorazd rajh archicad tnt

priljubljeni objekti
Eden izmed po krivici skritih draguljev ArchiCAD-a je uporaba palete Priljubljenih
(Favorite palette), zelo uinkovitega orodja, ki mono pospei nae delo in pred-
vsem v vejih birojih pripomore k standardizaciji projektov. Omogoa nam hitro
uporabo pogosto uporabljenih objektov z vsemi nastavitvami, ki
smo jih pri njihovem ustvarjanju uporabili.

Upodobitev: Piskovski Roman, Recepcija

1 | Vklop palete
Na zaslonu jo prikaemo z izbiro v meniju Window/Palet-
tes/Favorites. Po prikazu jo lahko prosto prestavljamo po
zaslonu, e najbolje pa je, e jo prilepimo ob Navigator
ali orodjarno, da jo imamo vedno pri roki.
2 | Dodajanje obstojeih objektov v paleto 3 | Dodajanje novih objektov v paleto
Najpreprosteje dodamo v paleto neki e obstojei objekt Medtem ko nastavljamo parametre za neki nov objekt, ga
iz trenutnega projekta. Izberemo npr. zid in v paleti z izbiro imamo monost poimenovati in shraniti med priljubljene
ikone trikotnika na vrhu prikaemo meni, v katerem nato tudi v oknu z nastavitvami. Kliknemo na gumb Favorites/
izberemo Save current selection. V dialog vpiemo ime, Save current settings as favorite.
pod katerim bomo ta zid med priljubljenimi hitro spoznali.

4| Prestavljanje objektov iz palete v projekt
Ko zdaj v paleti s priljubljenimi dvakrat kliknemo na elen
objekt, se vkljui orodje za risanje tega objekta in e lahko
vleemo zid, vstavimo okno, vrata ... e je pred izbiro v pa-
leti na projektu neki objekt e izbran, njegove nastavitve z
dvoklikom v paleti spremenimo. Tako lahko npr. izberemo
ve vrat in vsem hkrati z dvoklikom spremenimo obliko,
videz, barve ...
5| Nastavitve prikaza palete 6| Zapis in nalaganje palete
Ko v orodjarni izberemo neko orodje, se nam v paleti prika- Tako organizirane priljubljene seveda lahko shranimo v da-
ejo le tiste priljubljene, ki so istega tipa kot izbrano orodje. toteko in jo pozneje uporabimo pri novih projektih. Poleg
e tega ne elimo in e hoemo imeti ves as prikazane tega, da nam mono pospei projektiranje, jo lahko delimo
vse, spremenimo nastavitve (klik na trikotnik na paleti in tudi s sodelavci in tako sasoma izdelamo hine standar-
izbira Favorite/Preferences). Ravno tako lahko izklopimo de, katerih se je preprosto drati.
spremembo posameznih parametrov na objektih pri dvo-
kliku (viina, nadstropje, plast ...).

maj 53
solidworks tnt roman satoek

visoki tisk na valj v drugo

Konni izdelek je enak, kot je bil v tevilki 85 to
je izdelava visokega tiska na valj. Tokrat bomo
izdelali model s pomojo povrin. Povrine so
pogosto tiste, ki nam odprejo pot do cilja. Zato
sta e posebno pomembna poznavanje povrin
in njihova pretvorba v ali iz solidov.

1 | Z aktivacijo ukaza Surface-Extrude (Insert/Surfa-
ce/Extrude) zanemo povrinsko modeliranje. Izberemo
ravnino, na katero postavimo risalno povrine, in nariemo
krog s premerom 100 mm. Podamo e dolino valja in
tako dobimo pla.
2 | Naslednji korak je izdelava zunanje povrine rk. Tokrat 3 | Sledi ponovitev korakov iz TNT-ja v tevilki 85 (2., 4. in
bomo uporabili ukaz Surface-Offset (Insert/Surface/ 5.), le da tokrat na novi risalni ravnini izdelamo e Offset
Offset). S tevilno vrednostjo podamo viino visokega obrisa. Za osnovno rtovje izberemo prej izdelan obris (z
tiska. desnim gumbom potrdimo eno rto in v novem oknu iz-
beremo Select Chain). Izbrani rti naredimo vzporednico
navznoter. Velikost odmika je odvisna od elenega kota.
Postopek ponovimo za vse rte. Da nas plaa ne motita
pri obrisovanju, ju lahko izkljuimo naredimo nevidna.

54 maj

4 | Tudi ta korak je podoben korakoma 7 in 8 v 85. te-
vilki Klika. Razlika je le v nainu projiciranja obrisa na pla
valja (Scribe). Pozorni smo le, da projiciramo veji obris
na notranji pla in manji obris na zunanjega. Postopek
ponovimo za vse rte.
7 | e ponovimo postopek v koraku 5, vidimo, da je zdaj
izbira povrine veliko laja.
10 | eljo iz prejnjega koraka uresniimo z ukazom Knit
(Insert/Surface/Knit). Izberemo vse povrine v drevesni
strukturi in poenemo ukaz.
5 | Tako narejene povrine poveemo s Surface-Loft (In-
sert/Surface/Loft). Pri tem pazimo na pravilno postavlje-
ni toki linije povezave med obema povrinama.
8 | e enkrat uporabimo ukaz Delete in izbriemo vse
povrine rk na notranjem plau valja.
11 | Ostane nam le e dodajanje debeline (volumna)
ustvarjeni povrini. Pri tem si pomagamo z ukazom
Thicken (Insert/Boss/Base/Thicken). Poleg povrine je
treba doloiti e smer in debelino. V drevesni strukturi se
izdelek iz povrine prelevi v solid.
solidworks tnt
6 | Izbiranje nam lahko povzroa tudi teave. Da si olaj-
amo delo, izbriemo zunanji pla valja. To naredimo, e
uporabimo ukaz Delete (Insert/Face/Delete) in potrdi-
mo monost Delete.
9 | e si zdaj ogledamo drevesno strukturo, opazimo, da
imamo devet povrin. A naa elja je izdelava solida. Zato
bomo vse povrine zdruili v eno.
12 | Za konec pa je treba povedati, da obstaja e ena
zanimiva monost. V koraku 3 izpustimo ukaz Offset.
Namesto tega isti obris projicirajmo na notranji in zunanji
pla. Potem sledimo vsem korakom, na dobljenem solidu
pa uporabimo ukaz Draft. S tem lahko nekoliko preproste-
je dobimo elen kot visokega tiska.
maj 55
photoshop tnt matic kos

digitalno ozadje
Tokrat si bomo ogledali, kako lahko s pomojo
Photoshopa naredimo digitalno ozadje, primerno
za spletno stran, ali ozadje vaega namizja.

1 | Odpremo novi dokument elene velikosti s rno barvo 2 | Postopek ponovimo e trikrat, dokler ne dobimo po- 3 | Odpremo meni Filter/Artistic/Plastic Wrap in nasta-
za ozadje. Prek menija Filter/Render/Lens Flare doda- dobne slike. vimo, kot kae slika.
mo prvo lu.

56 maj
4 | Spremenimo v rno-belo s pomojo zasienosti: Ima-
ge/Adjust/Desaturate.
6 | ...
8 | Podoben, vendar hitreji in preprosteji nain spremi-
njanja barve pa je prek orodja Hue/Saturate. Namesto 5.,
6. in 7. koraka lahko po 4. koraku odpremo orodje Image/
Adjustments/Hue Saturation in sliko preprosto pobar-
vamo. Nastavimo na eleno barvo ali kot kae slika.
5 | Nae ozadje je e videti zanimivo, vendar ga bomo
e malo spremenili. S pomojo orodja Color Balance
(Image/Adjustments/Color Balance) lahko spremeni-
mo barvo temnim, srednjim in svetlim tonom. Nastavimo,
kot kaejo slike.
7 | ...
9 | Naa slika je konana. Seveda pa jo lahko e dodatno
obdelamo, dodamo dodaten filter ali spremenimo barvo
... Po elji.
coreldraw tnt matic kos
pajkec ...
Danes si bomo ogledali, kako z nekaj preprostimi
koraki nariemo drobnega pajka.
1 | S pomojo orodja Ellipse nariemo dva kroga, enega
vejega in drugega manjega. Pri risanju krogov drimo
tipko Ctrl, da ohranimo proporcionalnost kroga.
4 | Dvakrat kliknemo na na objekt, da dobimo toke za
vrtenje. Izberemo eno, drimo tipko Ctrl in vrtimo tako dol-
go, dokler objekt ni pokonci.
58 maj
2 | Kliknemo na veji krog in izberemo orodje Shape. Na
vrhu kroga se pojavi en nod. Kliknemo, drimo tipko Ctrl
in povleemo, dokler ne dobimo oblike, kot je prikazana
na sliki.
5 | Ponovno kliknemo na na objekt, izberemo zgornjo
sredinsko toko, povleemo malenkost proti dnu, klikne-
mo desni gumb mike (da objekt podvojimo) in spustimo.
3 | Odpremo meni Windows/Dockers/Shaping. Izbe-
remo manji krog in v orodju Shaping izberemo zavihek
Weld. Monosti pustimo odkljukane, kliknemo na gumb
Weld To in ponovno kliknemo na veliki krog. Dobimo obli-
ko, kot je prikazana na sliki.
6 | Ponovno odpremo meni Shaping. Novi objekt pusti-
mo oznaen, v orodju Shaping izberemo orodje Trim (mo-
nosti pustimo odkljukane), kliknemo gumb Trim in nato
e na prejnji (prvotni) objekt. Pobarvamo s rno barvo
in osnovni pajkec je konan. e elimo, lahko osnovnega
pajkca podvojimo, malenkost raztegnemo v viino in skri-
mo v dolino ter tako naredimo dodaten par nog.
 voyhup{lwylkuvz{
}t
wyluvzuprp

u k}
k
vkwvyupuhwvsp}huql

puwhkjltpl

{:
:
}t

W

t{}
uWk}k

wylk}hqhsuprpkp}
wk}kW
k

nyhmpul{hispjl
t:

pO
wuOzOn:sm

uk}k{
rpssipssp

o{{w~~~tvup{vyzp
Rok za prijavo del: 27. april(ni`ja prijavnina za dela,
prijavljena do 16. aprila)