Professional Documents
Culture Documents
MORALNI RAZVOJ
MORALA, PRAVILA IN MORALNI RAZVOJ
Morala je povezana s sklopom principov in idealov, ki se nanaajo na odnose z drugimi ljudmi. Za
preivetje posameznika in drube je nujno, da obstajajo pravila in standardi o odnosih med ljudmi, ki
doloajo, katera vedenja so zaelena, katera nezaelena in katera prepovedana oziroma sankcionirana.
Moralni standardi so lahko v razlinih kulturah tudi razlini. Bistvo moralnosti je ponotranjenje teh
standardov in pravil, ki tako postanejo notranji etini principi posameznika.
Funkcija moralnosti je:
da pomaga regulirati socialne odnose in
da nudi posamezniku orientacijo za delovanje v kulturi oziroma socialni skupini, ki ji pripada
(Lefrancois, 1990).
Nekateri (npr. Turiel in Tisack, 1988, nav. po Lefrancois, 1990) menijo, da se moralna pravila razlikujejo
od socialno konvencionalnih pravil. Socialno konvencionalna pravila se nanaajo na pravila obnaanja
v doloeni drubi: npr. pravila vedenja pri jedi, oblaenju, pravila komuniciranja (zahvaljevanje,
pozdravljanje ) itd. Gre torej za navade in pravila, ki so lahko od kulture do kulture zelo razlina in se
jih posameznik naui e relativno zgodaj v razvoju. Moralna pravila pa zadevajo pravice drugih ljudi,
kot so npr. vrednost ivljenja, pokodovanje drugega ali odtujitev tuje lastnine, zaupanje in odgovornost
do drugih Tudi ta pravila zmorejo upotevati e majhni otroci, vendar se po njih ravnajo predvsem zato,
da bi se izognili neodobravanju ali kazni s strani pomembnih odraslih, ele pozneje pa pride do njihovega
ponotranjenja, ki je, kot smo e rekli, bistvena znailnost moralnosti.
Psihologije ne zanima presojanje, ali je neko vedenje dobro ali slabo, ampak raziskuje in ugotavlja, na
osnovi katerih psiholokih procesov se posameznikov odnos, sodbe in vedenje do soljudi v procesu
razvoja spreminjajo, kako doivlja svojo moralnost in kako lahko vplivamo na dinamiko moralnega
razvoja (Zupani, 1991: 17). Zanima jo torej moralni razvoj, ki ga lahko definiramo kot proces, v
katerem posameznik osvoji (ponotranji) drubeno sprejete standarde o pravilnem oziroma napanem
ravnanju v drubi. Moralni razvoj najpogosteje pojmujemo kot enega od aspektov socializacije, ki v
najirem smislu predstavlja proces, v katerem se otroci nauijo prilagajanja kulturi, v kateri odraajo
(Thomas, 1992: 498).
Lefrancois (1990) pravi, da se psiholoko raziskovanje osredotoa na tri osnovne komponente
moralnosti:
emocionalno, npr. obutek krivde (psihoanaliza),
kognitivno, ki vsebuje prepoznavanje moralnih problemov, moralne sodbe in vrednote ter
razumevanje pravil (Piaget, Kohlberg),
vedenjsko, to je ravnanje posameznika v situacijah, ki zahtevajo moralno odloanje (teorije
socialnega uenja, Gilliganova).
V ivljenjskih situacijah, ki od nas zahtevajo moralno presojanje in vedenje, so prisotne vse tri
komponente. Od naih moralnih vrednot, socialne obutljivosti in kognitivne zrelosti je odvisno, kako
bomo presodili doloeno situacijo (kognitivna komponenta). Na osnovi te presoje potem ravnamo
(vedenje, akcija), eprav ne nujno vedno v skladu z osebnimi moralnimi standardi. V primeru, da
ravnamo v skladu z lastnimi moralnimi standardi, to sproa pozitivna ustva (samospotovanje), v
nasprotnem primeru pa doivljamo negativna ustva (obutki krivde).
1
POJMOVANJE MORALNEGA RAZVOJA V RAZLINIH TEORIJAH
PSIHOANALIZA
Freud1 pravi, da je posameznik ob rojstvu amoralen. Edina komponenta osebnosti, ki je prisotna e ob
rojstvu, je id, katerega osnovna funkcija je zadovoljevanje potreb. Kasneje se pojavi ego, ki skrbi za
usklajevanje zahtev ida z realnostjo. O zaetku razvoja moralnosti pa lahko govorimo ele v falinem
obdobju (od 3. do 5. leta), ko se izoblikuje superego, moralna komponenta osebnosti. Nastanek superega
je povezan z razreitvijo Ojdipovega kompleksa, to je identifikacijo z istospolnim starem, ki prinaa tudi
ponotranjenje njegovih moralnih standardov. Funkcija superega je, da v osebnosti deluje kot notranji in
moralni sodnik, iz katerega izvirajo obutki krivde ob neupotevanju moralnih pravil. Freudove
razlage, da se pri deklicah zaradi druganega naina razreitve Ojdipovega kompleksa razvije ibkeji
superego, noveje raziskave o moralnem razvoju ne potrjujejo (Shaffer, 1989: 529).
Erikson je v nasprotju s Freudom verjel, da otroci v starosti od treh do petih let (obdobju iniciativnosti
nasproti obutkom sramu) ponotranjijo moralne standarde obeh starev, ker si elijo njihovega
odobravanja in se hoejo izogniti izgubi njune ljubezni. Po njegovi teoriji sta za razvoj moralnosti
pomembna tako ego kot superego. Superego doloa egu moralno sprejemljive standarde obnaanja, ego
pa mora biti dovolj moan, da se upre tenjam ida (prav tam: 530).
KOGNITIVNE TEORIJE
Za te teorije je znailno, da prouujejo moralno razsojanje, to je odloanje in utemeljevanje posameznika
o pravilnosti oziroma napanosti dejanja. Njihovo izhodie je, da je moralno razsojanje v veliki meri
odvisno od kognitivnega razvoja posameznika.
Piaget se je ukvarjal z upotevanjem pravil pri igri. Na osnovi teh prouevanj je ugotovil, da se otrokovo
razumevanje pravil razlikuje od upotevanja teh pravil.
Slika 1: Piagetov opis razumevanja in upotevanja pravil pri igri (Lefrancois, 1990: 439)
Kohlberg, katerega teorijo bomo predstavili v nadaljevanju, je pri prouevanju moralnega razvoja izhajal
iz Piagetove teorije kognitivnega razvoja in iz teorij socialnega uenja (Krofli, 1997: 45). Na osnovi
svojih dognanj je postavil stadijsko teorijo moralnega razvoja.
RAZVOJ MORALNOSTI
1
Ve o tem glej v Teorije v razvojni psihologiji (Batisti Zorec, 1999: 12 - 15).
2
eprav se razlage razvoja moralnosti med teorijami razlikujejo, pa se glede nekaterih bistvenih
znailnosti moralnega razvoja, ki jih bomo opisali v nadaljevanju, precej ujemajo.
Vse teorije se strinjajo, da je otrok prvo leto po rojstvu amoralen (brez moralnosti) in tei predvsem k
zadovoljevanju svojih potreb. Prvih oblik socialnega vedenja, kot so nasmeh in druga odzivanja na ljudi
e ne moremo povezovati z moralnostjo (Zupani, 1991: 18). Kljub temu pa se e v tem obdobju
oblikujejo osnove za nadaljnji moralni razvoj, saj je od emocionalnega odnosa do otroka in odzivanja na
njegove potrebe s strani odraslih, ki zanj skrbijo, v veliki meri odvisno, kaken bo kasneji otrokov odnos
do sveta (npr. Erikson: bazino zaupanje).
O zaetkih moralnega razvoja lahko govorimo v obdobju od prvega do tretjega leta. Pri otroku so e
vedno v ospredju lastne potrebe (egocentrizem), vendar e upoteva tudi pravila in zahteve odraslih.
Pravila pa upoteva zaradi lastne koristi, da bo ljubljen, pohvaljen in ne zaradi notranje potrebe. e
ugotovi, da lahko brez neprijetnih posledic svoje potrebe zadovolji na nain, ki ni v skladu z normami
odraslih, bo to tudi storil (prav tam: 19).
Med tretjim in petim letom starosti e lahko govorimo o ponotranjenju moralnih norm (npr. psihoanaliza:
superego), kar povzroa, da ima otrok obutek krivde, kadar kri moralna pravila in norme. Vendar je v
tem obdobju vezan na konkretne izkunje oziroma situacije, zato e ni zmoen posploitve moralnih
pravil. Ui se zlasti s posnemanjem odraslih in vrstnikov ter na osnovi lastnih izkuenj, predvsem s
pomojo nagrajevanja oziroma neodobravanja kot posledicami doloenih vedenj. Moni vzroki za
nespotovanje drubenih pravil in norm so lahko v tem, da ne razume in pozna vseh vidikov situacije, da
ni zmoen predvideti vseh posledic svojega vedenja, se viveti v poloaj in stalia drugih oseb in
podobno. Ob koncu predolske dobe se je e zmoen odpovedati trenutni elji ali koristi na raun
doseganja dolgoronih ciljev. Zaenja razumevati, da pri ravnanju ni pomembna le posledica, ampak tudi
namen, lahko e razume tudi motive drugih in se zaveda, da so lahko drugani od njegovih. Upotevati
zane tudi olajevalne okoliine za neko vedenje (prav tam: 21).
V olskem obdobju do adolescence otrok spotuje norme in priakovanja socialne skupine in avtoritet. Za
otroke v tem obdobju je znailno, da pojmujejo pravila in zakone kot dane, nespremenljive in absolutne 2.
Razvoj abstraktnega miljenja v adolescenci omogoa, da mladostnik posplouje, si oblikuje in zagovarja
bolj splona moralna naela.
2
e otroke v tej starosti vpraamo, ali lahko voznik, ki pelje v bolninico hudo ranjeno rtev nesree, prekorai
dovoljeno hitrostno omejitev, bodo najpogosteje odgovorili, da ne, ker se zakonov ne sme kriti.
3
stalno (medkulturno neodvisno), vsebina utemeljitev in dele oseb 3, ki doseejo posamezni stadij, pa so
razlini med kulturami (Thomas, 1992).
3
Na to vpliva dominanta moralna stopnja drube, ki pa jo posameznik lahko seveda presee (Thomas, 1992: 505) .
V veini kultur sta dominanta 3. in 4. stadij moralnega razvoja (Shaffer, 1989: 537).
4
Povzeto po: Shaffer (1989), Lefrancois (1990), Thomas (1992), Krofli (1997).
5
Otroku povemo naslednjo zgodbo. Mojca je mamici pomagala brisati posodo, pri tem pa ji je po nesrei na tla
padlo pet kronikov. Urka je bila jezna, ker ji mamica ni hotela kupiti nove punke. V besu je iz pulta vzela kronik
in ga vrgla na tla. Katera deklica je po tvojem mnenju naredila veji prekrek?. Otroci, ki e ne upotevajo namena
dejanja, ampak le njegove posledice, bodo odgovorili, da je bolj kriva Mojca, ker je razbila ve kronikov.
4
Posamezniki, ki doseejo ta stadij, se zavedajo, da lahko pravila in zakone s socialnim dogovorom
tudi spreminjamo (zavedanje fleksibilnosti pravil), pri emer je potrebno demokratino dogovarjanje
in upotevanje individualnih pravic. V utemeljevanju odgovora na zgodbe z moralno dilemo
poudarjajo relativnost vsake odloitve in splono drubeno koristnost.
6. stadij: univerzalni etini princip
Pri utemeljitvah na tem stadiju je poudarjena odloitev po lastni moralni (za)vesti. V ospredju ni ne
lastna korist, ne zakoni, ampak upotevanje vijih, univerzalnih etinih principov, ki zadevajo
spotovanje pravic in individualne integritete posameznika. Ko pride do konflikta med zakonom in
lastnim naelom, posameznik upoteva lastno naelo.
LITERATURA
HORVAT, L., MAGAJNA, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
KROFLI, R. (1997). Med poslunostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Zaloba Vija.
LEFRANCOIS, G R. (1990). The Lifespan. Belmont, California: Wadsworth Publishing Company.
SHAFFER, D. R. (1989). Developmental Psychology. Pacific Grove, California: Brooks/Cole Publishing
Company.
THOMAS, M. R. (1992). Comparing Theories of Child Development. Belmont, California: Wadsworth
Publishing Company.
ZUPANI, M. (1991). Moralni razvoj v predolski dobi. V: Educa, let I, t. 1, 17 21.
Priloga 1
PRIMER ZGODBE Z MORALNO DILEMO8
Neka enska je umirala za posebno obliko raka. Zdravniki so menili, da obstaja eno samo zdravilo, ki bi
jo lahko reilo. lo je za obliko radia, ki jo je odkril farmacevt v istem mestu. Izdelava zdravila je bila
8
Povzeto po: Shaffer (1989: 534, 536, 537).
6
draga, vendar je farmacevt zanj zahteval 2000 $ (dolarjev), kar je desetkrat ve, kot ga je stala izdelava
zdravila. Heinz, mo bolne ene, si je sposodil, kolikor je mogel, vendar je zbral le 1000$, torej polovico
zahtevanega denarja. Farmacevtu je povedal, da mu umira ena, in ga prosil, e mu proda zdravilo po
polovini ceni ali pusti, da preostanek plaa kasneje. Farmacevt ni sprejel nobenega od predlogov. Rekel
je: Odkril sem zdravilo in hoem z njim tudi zasluiti. Heinz je v obupu vdrl v lekarno in ukradel
zdravilo.
Ali je storil prav? Zakaj?