Professional Documents
Culture Documents
BED INGLISH - Darko Mitrevski PDF
BED INGLISH - Darko Mitrevski PDF
napi{al i nacrtal:
Darko Mitrevski
UVOD
BALKONE MOJ
KAPAK NA SE!
SAFARI 1743
MIRISI
HAQIVUD!
HABIBI
KURO
GLAVATA GORE!
E {o, da ne ne e?
Koga }e gi pogledne ~ovek ovie nejzinive kole{ki, mu se slo{uva
kolku glumataat, preglumuvaat, se trudat da ostavat vpe~atok...
Za razlika od niv, Ej`a seto toa si go odrabotuva so nasmevka. Kroce,
pedantno, od srce... qubi se i glavata gore!
Ako taa mo`e da zadr`i nasmevka po onakva burna biografija - koi
sme pa nie Makedoncite da bideme nam}ori?
15
NARODNI HEROI
ALAN FORD
XEZ
KARLO
AMERIKAN DRIM
BESOT NA LARI
Pred nekoj den na parkingot pred mojata zgrada kako nevina gazela na
poilo me na~eka kom{ijata Lari. Go gledal v~era intervjuto na Keti Kjurik
so Sara Pejlin, pa sega bara `rtva so koja{to seto toa bi go spodelil.
- Ja vide li? Nevidena glupa~a! Taa `ena se gubi vo sopstvenata
re~enica kako malo dete vo supermarket... - se gu{e{e Lari vo
o~ajni~ki bes.
Jas go napraviv najpogre{niot mo`en poteg - go prifativ muabetot!
- Znam, sosede, no spored anketite taa u`iva golema popularnost vo
odredeni... kako bi gi narekol... socijalni miljea.
Po ovie moi zborovi na Lari pena na usta mu nadojde, o~ite mu
ispadnaa od le`i{te, a teloto mu se nafrli so sitni plikovi.
- Kakvi miljea? Toa se redneks, fa{isti, moroni, poremeteni idioti
{to pet re~enici ne pro~itale vo `ivotot, lu|e {to ja dr`at
ovaa zemja vo zalo`ni{tvo verno glasaj}i za onaa retardirana
budala {to ve}e osma godina sedi vo Belata ku}a... Znae{ li kako
svetot gleda na Amerika denes? Znae{ li kolku e ni~kosan na{iot
ugled? Znae{ li kolku ni se smeat vo Evropa?
- Pa dobro, znam... Sum slu{nal takvi prikazni duri i vo mojata
Makedonija...
Na ovie zborovi Lari preblede!
- Duri i vo Makedonija?
- Pa... da.
- A {to zborat vo Makedonija?
Jas se najdov malce vo nebrano, ama sega mi nema{e nazad:
- Pa ne znam, lu|eto se generalno gnevni na Amerika i na ulogata na
svetski xandar {to si ja prezema... Eve, duri i nie morame da
u~estvuvame vo amerikanskata avantura vo Irak, iako nikoga{ vo
svojata istorija ne sme pratile vojnik na tu|a teritorija...
- Ja nateraa Makedonija da prati vojska vo Irak? Kopiliwa!
Prokleti kopiliwa...
Lari ova go ka`a niz gor~liva nasmevka i so izraz na ~ovek vo ~ie ime
e napravena stra{na nepravda... iako jas ne bev siguren dali voop{to znae
kade e Irak, a kade Makedonija.
- Tuku, ka`i mi... ova... {to drugo se zbori tamu vo... vo Makedonija?
- Ni{to osobeno, isto kako i vo ostatokot od regionot... Lu|eto so
potsmev zboruvaat za Amerika, pravat grubi {egi na smetka na
amerikanskata demokratija, ja ismevaat naivnosta i
neinformiranosta na amerikanskiot narod...
Lari nemo klima{e so glava, obiduvaj}i se da go zadr`i
dostoinstvoto na amerikanskiot narod.
- Taka... taka zboruvaat za nas vo Makedonija?
Be{e o~igledno deka vo nego se odigruva te{ka bitka...
24
KALIMERO
Na siot svet ne postoi grad taka golem, a taka glupav kako {to e toa
Hjuston vo Teksas.
Kade i da odi{ - nema ni{to, kade i da zastane{ - ti si nikade.
Desetici i desetici milji na isti pejza`i {to cikli~no se
povtoruvaat kako zdodevna pozadina na niskobuxetni crtani filmovi.
Vo centarot na toj grad se izdigaat ogromni zgradi bez izlozi. Tamu
kade {to bi trebalo da ima staklo - ima mermerni ili betonski yidovi.
Okolu tebe vozat isklu~itelno qubezni, veseli i polni~ki lu|e so
kaubojski {e{iri, koi vedna{ bi ti izlegle vo presret koga bi im se
obratil - no ti ne znae{ ni kade bi trgnal ni do kade bi stignal.
Nivnite ulici se sostojat od avtopati{ta.
Nivniot svet se sostoi od {oping-molovi.
Nivniot vozduh e lepliv i vla`en.
Hjuston e grad na nafta. Bu{otinite i lu|eto `iveat zaedno, vo
celosna sloga i harmoni~en so`ivot.
Hjuston e grad pokraj more, koe{to nemav `elba da go vidam. Velat
deka ima ubavi edrilici, so zdravje da si gi edrat!
Vo Hjuston e lociran onoj slaven i skap medicinski centar vo koj{to
e izvedeno prvoto presaduvawe na ~ove~ko srce. Tuka se pravi prv (nekomu i
posleden) remont na bogatata Amerika. Mislam deka i na Tito mu nudea tuka
da se operira, ama Mar{alot odbi i otide da si umre vo klini~kiot centar
vo Qubqana. Vo pravo be{e ~ovekot: boqe grob nego hjustonski snob!
Vo Hjuston se nao|a i centarot na NASA. Kako i s# drugo vo Amerika,
taka i ovoj centar ima svoj entertejnment del: turistite se redat vo redici
ne bi li videle avtenti~ni spejs-{atlovi, astronautski odela i skafanderi,
haj-tek kurci-palci i sli~ni trakatanci.
Ima{e eden del vo koj{to simuliraa letovi na Mese~inata.
Jas bev spremen i da poletam ako treba, samo da kurtulam od ovoj grad.
27
LEND OF PLENTI
PESNA ZA AMERIKA
MIKA
- I?
- Pa ni{to, me pra{a dali jas se zanimavam so takvo ne{to...
- I?
- Pa rekov deka se zanimavam, a taa mi pobara vizit-karta...
- I?
- Pa ete, ne izdr`av...
- [to ne izdr`a?
- Pa morav da ja pra{am...
- [to da ja pra{a{?
- Pa ona, znae{, {to site nas n# interesira...
- [to be n# interesira?
- "Izvini, Paris, ka`i iskreno: kako si pomina vo zatvor lani?".
Ete {to ti e na{ ~ovek: golem merak po uspeh i slava, ama u{te
pogolem po jadewe burek.
33
VIDOJE-SPOT
FUDBAL
AUTKAST BILI
(Bili...)
MONSTERS
Bil Maer e omilen gostin vo na{iot dom. Sekoj petok vo osum nave~er
zatvorame vrati, gasime svetla, isklu~uvame telefoni i go gledame negovoto
{ou. A vo {outo Bil so neviden {arm, duhovitost i sarkazam mama ebava na
siot mo`en regres i represija, maloumni predrasudi, retardirani zabludi,
politi~ka podlost, javna zloupotreba, masovna glupotija... odnosno, so site
krivi Drini na ve~no pravata Amerika.
Politi~ki, Bil ne pripa|a nikade: za konzervativcite e no}na mora, a
za liberalite e preradikalen. Negoviot re~nik e daleku od ne`en, negovata
misla e ostra kako `ilet, negovata logika e nenadjebiva, a toj e bezobrazen
bez pardon. Jas i Bil se soglasuvame re~isi vo s#, osven vo edna rabota: toj
smeta deka neodamna treba{e da ja vikne Keri Vo{ington kako gostin vo
svoeto {ou, dodeka jas mislam deka toa treba{e porano da mu tekne i
po~esto da mu teknuva, barem do promenata na vlasta (vo Bu{oviot re`im
Keri e luta opozicionerka, a lutinata preubavo $ stoi).
Denovive go gledav negoviot dokumentaren film "Relixilus", vo
koj{to Bil re{il bez strav em sram da mu izleze na megdan na najgolemiot
naroden opium: religijata! Ima{e vo taa negova zapr{ka razni luti za~ini:
eden debel kamionxija {to se zakanuva sekomu {to ja osporuva istoriskata
vistinitost na negovata vera, eden |oa-nau~nik {to gi u~i decata deka
lu|eto i dinosaurusite se sozdadeni vo ist den, edna zgodna devojka {to
smeta deka Bog gi mrazi pederite, eden pastor {to namlatil debeli pari od
proda`ba na svoite molitvi na DVD, eden amerikanski senator {to veruva
vo doa|aweto na Sudniot den koj }e potepa pola ~ove{tvo, eden
protestantski propovednik {to e ubeden deka homoseksualnosta e bolest,
eden rabin {to go tolkuva Holokaustot kako zaslu`ena nebesna kazna za
negoviot narod, eden arapski muzi~ar {to se zalaga za verskite prava na
muslimanite vklu~itelno i pravoto na likvidacija na blasfemi~arite, edna
majka {to gi ubila svoite deca zatoa {to Bog taka $ naredil, eden oxa {to
popuva deka sveta zada~a na negovata religija e istrebuvawe na nevernicite,
nekolku mormoni {to veruvaat deka lu|eto so poinakva boja na ko`ata se
gre{ni, razni islamski ma~enici {to vr{at samoubistveni akcii, koloni
hristijanski fanatici {to pa|aat vo fanati~en trans, nekolku Evrei {to
treskaat glava od yid, nekolku pretsedatelski kandidati {to ne veruvaat vo
teorijata na evolucijata...
Moram da priznaam deka ni zbor ne razbrav od stavovite i
argumentite na Bilovata vesela religiozna mena`erija. Potoa za promena
gledav nekoi stari epizodi na "Mapet [ou". A tamu: em mapet, em {ou: edna
nakaza pee "Manamana", opkru`en so dve su{testva {to mu pravat "Tutu-
tutu-tu!". Gi gledam, se smeam, a s# mi e jasno od prva.
E kako e mo`no da razbiram tri apsurdni kreaturi {to mrmorat na
izmislen jazik, a da ne razbiram `ivi lu|e {to zboruvaat za religiozni
u~ewa i tradicii stari so vekovi?
Verojatno estetskata komponenta nadvladuva nad kognitivnata: ovie
mapetovski yverovi mi se nekako poubavi od ~ove~kite.
38
CACI
XONI BI GUD
A Xoni, seqak kakov {to Bog go dal, nema respekt za taa semejna
intima, pa ni go ebe muabetot so svoite stihovi, koi odeknuvaat nekade vo
mene:
Nije va`no odakle sam, sve dok znadem kuda putujem,
Deralo me sedam mora, gorka kora qute nevoqe,
To {to brodi ne mogu da prevale - ~ovjek umije...
Meni se, du{o, od tebe ne rastaje.
41
OBAMA
KAZALI[TE
VA[INGTON
GEJ IZ OKEJ
- No, ko {to sekoja zmija si ima svoj mungos, taka i sekoja dogma naebuva
od svoja nauka. Pa taka, so razvojot na naukata (pred s# medicinata)
homosapiensite zapo~nuvaat da `iveat bajagi podolgo, te odedna{
siot toj versko-bra~en koncept se doveduva pod znak pra{alnik.
Mislam, okej e ti da `ivee{ so nekoj anti~ki faraon ili
srednovekovna princeza dodeka smrtta ne ve razdeli vo ~etirieset i
pettata godina, ama aj probaj da `ivee{ so nekoj penzioniran
zastavnik na koj{to na sedumdeset godini mu otka`uva be{ikata, a
ima namera da tera do sto i edna?
Poradi sevo ova, na mnogumina heteroseksualci {to se davat vo
bra~nite vodi homoseksualniot merak po brak im izgleda kako stavawe trn
vo zdrava noga. Zaboravaat pritoa deka homoseksualnite vrski, nezagadeni
od bladaweto na religijata pod nivnoto krzno od oposum, s# u{te si se
baziraat na onie zdravi osnovi od koi{to heteroseksualcite se odviknaa:
biznis em ple`r.
Moite poznanici Majkl i Kori (homoseksualen par {to stapi vo brak
vo tekot na kratkiot liberte-egalite period na Vajmarskata Republika
Kalifornija) mi navedoa samo nekoi od pravata {to im se uskrateni so
izglasuvaweto na Osmata sednica, odnosno Propozicija:
- Dokolku ima vrska so stranski dr`avjanin, homoseksualecot ne mo`e
na svojot partner da mu obezbedi legalen prestoj vo Amerika - {to na
heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku stapat vo brak.
- Dokolku edniot partner ne ostvaruva prihodi, homoseksualnoto
doma}instvo nema pravo na namaluvawe na danokot - {to na
heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku `iveat vo bra~na zaednica.
- Dokolku edniot od partnerite nenadejno po~ine i ne ostavi testament
zad sebe, drugiot partner nema tretman na legalen naslednik - {to na
heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku `iveele vo brak.
- Dokolku sakaat da apliciraat za zaedni~ki kredit za kola, stan ili
semeen biznis, homoseksualnite parovi ne gi ispolnuvaat uslovite -
{to na heteroseksualcite im e dozvoleno... aj da ne se povtoruvam.
Se obiduvam da gi ute{am Majkl i Kori objasnuvaj}i im deka od lo{o
ima i polo{o. Eve na primer, vo regionot od koj{to poteknuvam
homoseksualcite imaat prava otprilika kolku i hristijanite vo rimskite
areni: vo Zagreb gej-paradite se odr`uvaat pod policiska pridru`ba, vo
Belgrad gej-paradata zavr{i so javen lin~ na u~esnicite, dodeka pak vo
Skopje i Pri{tina ne pomisluvaat da pravat ni matine, a kamoli parada. Vo
taa sredina zborot "peder" se tretira kako navreda, zborot "lezbejka" kako
medicinska dijagnoza, a sekoj obid za debata zavr{uva so tezata deka
homoseksualnata qubov e neprirodna. Klu~en dokaz e toa {to nitu eden
`ivotinski vid takvo ne{to ne praktikuva... kako pa za s# drugo da sme
identi~ni so `ivotnite: pieme kafe ko `irafi, igrame {ah ko foki,
surfame po Internet ko dvogrbi kamili, te cepime atom ko mladi majmuni.
Eh... tolku li e te{ko da se `ivee raat i da se ostavi drugiot na raat?
Pa biznis em ple`r, majka mu stara...
49
Ili {to bi rekol Zoki na Frosina: "[to poi{e pederi, toa poi{e
slobodni `enski!".
50
ZAKA^KI
VIKEND
RU@A
DINASTIJA
BO@I]
MIKI I MINI
PERZISTENS
MILICA
NEVERLEND
THE END
Vremeto leta.
Godinata vo koja vlegovme e polna so nade`i.
Nade`i i `elbi {to se tolku blisku na dofat {to prestanav da gi
izgovaram za da ne gi ispla{am i nabrkam.
A se se}avam na svoite po~etoci pred godini, koga go snimav mladiot
Minhen Muaremov, vo rozov fustan i crna perika na glavata, kako recitira
edna stihotvorba {to toga{ ja smislivme i ja krstivme "Pesna za
Holivud"...
Istata pesni~ka sega mi se vra}a kako bumerang, pa eve, vo ova toplo
zimsko sabotno popladne jas bi se prostil od vas so nejzinite budalesti
stihovi:
Pesna za Holivud
Sjaj i beda!
Suzan Hejvort, Klerk Gejbl, Du{ko Dolgou{ko.
BELE[KA ZA AVTOROT