List 49.

Gospodarske stvari. da jim plodnost njihovih zemljišč ne zastaja? V vseh

kitajskih sporočilih najdemo edino to, da jim za vzdr­
ževanje zemljiške plodnosti služi človeški gnoj, s kte­
Vrednost človeškega gnoja. rim svoja polja gnojijo. Ves gnoj namreč, ki ga Ki­
Priobčil Fr. Schollmayr. tajci za obdelovanje svojih zemljišč potrebujejo, si dela
Da je zemlji, ki so jo rastline izmolzle in izpile, človek sam, in le marljivemu nabiranju in vporab-
novih redilnih moči dodajati treba, to v6 iz lastne Ijevanju človeških očedkov ima Kina zahvaliti, da jej
skušnje in iz lastnega prepričanja vsak, tudi tak kme­ že skozi več stoletij toliko gotovih in obilnih pridelkov
tovalec, ki nima o zemlji prav nobenega teoretičnega dohaja.
znanja. Pa ne samo v Kini, marveč tudi v J a p a n u je
Ako se namreč izmolzlej zemlji ne pomaga z do­ tako. Mak o n , ud vzhodno-azijske pruske odprave
(expedicije), nam pripoveduje, da je Japan dežela, ki
stojnimi sredstvi, postane zemlja na posled popolnoma
ima velikost včlike Britanije, in se zarad obilnega go­
slaba in nerodovitna. rovja ne more na vseh krajih primerno obdelati. Al
Zemlji je tedaj treba njene odvzete sestavke zopet čeravno komaj polovica japaneške zemlje služi polje­
povrniti. delskim namenom, vendar ondotnim prebivalcem, da si
To se pa zgodi po najbolj naravnem potu s tem, tudi jih je več nego v Britaniji, nikoli ne primanjka
ako to, kar nam z e m l j a dd in kar povžijemo, zemlja potrebnega živeža, kajti pridelki so jako obilni. Poleg
z o p e t n a z a j d o b i , in sicer v podobi trdih ali teko­ vsega tega pa vendar J a p a n c i ne potrebujejo živin­
čih človeških očedkov, to je, v podobi človeškega blata. skega gnoja, in si tudi ne kupujejo ne gvane (tičjega
Rodivnost zemlje po tem takem lahko vzdržu­ gnoja), ne koščene moke, ne Chilskega solitarja, ne Stras-
jemo, ako le človeške odpadke marljivo in pridno na­ burške soli. Toda to še ni vse. Med tem, ko Britanci za
biramo ter ž njimi svoja zemljišča gnojimo. nakupovanje živeža vsako leto mnogo milijonov potre­
Ce pa tega ne storimo, lahko se nam primeri to, bujejo, se iz J a p a n a , odkar mu so odprta morska
kar nam L i e b i g od starega slavnega mesta R i m a pristanišča, prav obilo živeža tudi izvozi v druge dežele.
pripoveduje, ko pravi: „Podzem8ki prekopi (kloake)
vsemu svetu znanega mesta R i m a so požrli v malo (Konec prihodnjič.)
stoletjih vso srečo in blagovitost rimskega kmeta, in ko
zemljišča niso več mogla z živežem zakladati rimskih
prebivalcev, utonilo je v ravno teh prekopih tudi obilo
premoženje nekdanje S i c i l i j e , S a r d i n i j e , kakor
tudi plodovitega a f r i k a n s k e g a primorja".
Mogoče j e , da tudi deželo A n g l e š k o enaka ne­
zgoda zadene, ki že zdaj za blizo 30 milijonov prebi­
valcev potrebnega živeža ne zmore. In Če se kaj ta-
tega primeri, krivi bodo tega Angleži sami, to pa zatega
del, ker skrbijo mnogo bolj za pridobitev oskrunkov
morskih tičev, živečih ob morskih bregovih, premečejo
in prerijejo rajše vsa bojišča in si tudi rajše gnoj kupu­
jejo iz vseh strani sveta, nego da bi skrbeli za nabi­
ranje človeškega gnoja, ki se po podzemeljskih vodo­
tokih odtaka v ondotne reke, ter se tako najbolji gnoj,
s kterim bi se dalo za milijone ljudi živeža pridelati,
brez vse koristi pogubi.
V K i n i , največem cesarstvu sveta, je pa temu
vse drugače. Rodivnost zemlje ostaja tu zmerom v
pravem razmerji in naj se ljudj6 še tako silno mno­
žijo, bati se jim vendar ni treba, da bi jim zemlja ne
dala toliko živeža, kolikor ga ljudstvo vsako leto po-
vžije, in nikjer v t«j ogromni državi ne ved6, da bi
se rodivnost zemlje manjšala in da bi se zemeljski pri­
delki ne pomnoževali. In kaj neki delajo slavni Kitajci,
 List 50.

Gospodarske stvari. kruha; nadalje nam je tudi znano, da 1 vagan rži, ki

tehta 75 funtov, veljd 2 gold., iz česar sledi, da bi se
Vrednost človeškega gnoja. z zgorej omenjenim človeškim gnojem prav lahko dalo
pridelati
Priobčil Fr. SchoUmajr. rži, ki bi bila vredna in bi se dalo
(Konec.) narediti kruha
Poljedelska kemija po mnozih in zanesljivih pre­ vaganov gold. funtov
iskavah nas uči, da trdo človeško blato obstoji iz ne- v Ljubljani 96.760 193.520 967.6000
prebavljih vžitnih tvarin, žolčnih snovi in različnih dru­ na ostalem
gih sestavkov, ki je izločuje človeška kri, kakor so, Kranjskem 1,984.000 3,968.000 1,984.000
na priliko, žlez, gnjilec, fosfornokisle soli itd. — Na Trdi in tekoči očedki skupnega prebivalstva kranj­
dalje nam je iz kemijskega razkroje vanj a in večletnega ske dežele bi po tem takem vrgli toliko dobrega in teč­
zaznamovanja o gnoji, ki nam ga daje scavnica in člo­ nega gnoja, da bi se ž njim dalo 2,080.760 vaganov
veško blato, še to-le znano: rži pridelati, tedaj trikrat toliko, kolikor se je pridela
Vsak posamesen človek naredi čez leto in dan okoli dandanes v naši deželi, kar bi zneslo 4,161.520 gold.
850 funtov človeškega gnoja, v kterem je 791 funtov Res žalostno je, ako pomislimo, kako se pri nas s
vodenea, 59 funtov trdih in 48 funtov organiških snovi; tem neprecenljivim gnojem ravnd; prav mnogo se ga
v teh pa je zopet 8 funtov gnjilca in 11 funtov različ­ raztresa po vseh kotih, ali se pa odceja v reke in vod6^
nih rudninskih stvari, ki imajo v sebi 1% funtov luž- da tako brez vse koristi za našo deželo popolnoma v
nika (alkalija), 7io apnenca in lojevca, in 274 funtov zgubo pride.
fosforne kisline. Ljudje, ki se čedalje bolj pomnožujejo, kakor tudi
Pa je tudi po skušnjah potrjeno, da 1 vedro zme- čedalje veče potrebščine, zahtevajo tudi večih in obil-
šanega človeškega gnoja tehta 95 funtov; po tem takem nejih pridelkov; zarad tega je sveta dolžnost vseh ta­
se nabere od enega samega človeka čez leto in dan 9 istih, ki jim je dana skrb za občno ljudsko blagostanje,
veder trdih in tekočih očedkov. da tudi na to panogo umnega gospodarstva obračajo
Obilnost in obstojni deli človeškega blata pa za­ vso svojo pozornost.
visi, kar se samo o sebi umeje, od človeške starosti,
njegovega zdravja, življenja in njegove hrane. Tudi
mi ni treba omenjati, da so očedki, ki pridejo od bo­
gatinov, za poljedelca bolji in zdatneji, nego očedki
ubozih ljudi, kar se že iz tega lahko sodi, da je hrana
v to vrsto spadajočih ljudi zel6 različna od prvih.
Kolike vrednosti je človeško blato v poljedelskem
oziru, to nam kažejo sledeče številke:
Ljubljansko mesto šteje 21.500, ostala ' Kranjska
dežela (brez Ljubljane) pa 452.000 prebivalcev, ki dad6
čez leto in dan
funtov gnjilca; funtov fosfor- funtov luž-
nokisline nika (alkalija)
v Ljubljani 172.000 46.583 39.416
na ^Kranjskem 3,616.000 1,017.000 828.665
Ce vzamemo, da velja 1 funt gnjilca 50 kraje, 1
funt fosforkisline 20 kr. in 1 funt lužnika 10 kr., znese
to samo v Ljubljani 99.257 goid. in na ostalem Kranj­
skem (brez ljubljanskega mesta) 2,094.266 gold.
To je gotovo velika vrednost človeškega gnoja, ki
se nam pokaže še tem bolj po naslednjem prevdarku:
Po mnogih skušnjah nam je namreč znano, da se
pri nas na Kranjskem potrebuje 40 veder zmešanega
človeškega gnoja, da se pridela na 1 oralu zemlje 18
vaganov rži, in da se iz 1*5 funta rži naredita 2 funta