Charles Ives

Eden izmed tistih pozabljenih ameriških skladateljev prve polovice 20. stoletja. Živel je med
letoma 1874 in 1954. Bil je izobražen, glasbo študiral na Yale-university in potem nekaj časa
deloval tako na glasbenem kot na ne-glasbenem področju. Bil je dirigent vojaške godbe
ameriške vojske med državljansko vojno pa potem se po diplomi zaposlil kot računovodja v
neki družbi za življensko zavarovanje. Komponiral je mimo glede na, vse do leta 1927, leta
1927 je nehal delat in ustvarjat. Leta 1946 je za 3. simfonijo ki jo je ustvaril že prej, leta 1904
prejel Pulitzerjevo nagrado. Gospod ki je posegal na najrazličnejša področja in ki je na nek
način razvil ameriško glasbo kot noben skladatelj poprej. Na Ivesa je zelo močno vplivala
glasba ki so jo igrali po majhnih mestih kot je bil njegov rojstni Danbury. Glavna sestavina
njegovega sloga so razglašeni zvoki - napačni toni. Z njimi je hotel izraziti takratni »ameriški
slog« izvajanja. Tako je prišlo do drznih harmonij, disonanc…lahko rečemo, popolna
atonalitetna glasba.
Ustvaril je predvsem na simfoničnem področju in povezal neke do takrat nepovezljive ideje.
Že okoli leta 1885 se v ZDA pojavijo prvi elementi tako imenovanega instrumentalnega jazza
ki je značilen predvsem za nekatere klavirske skladbe tega časa in posebej značilni ritmični
vzorci so močno vplivali na Ivesa. Eden tistih prvi skladateljev, še pred Gershwinom začel
kombinirat jazzovske vplive z klasično glasbo.
Napiše 6 simfonij. Tudi na področju komorne glasbe prispeva zelo izrazito. Sonata št.2
imenovana Concord, napisana za klavir leta 1915.

Leonard Bernstein

Rojen leta 1918, umrl leta 1990. Izhaja iz tega zadnjega obdobja velikih dirigentov ki so znani
po svojih izjemnih interpretacijah, on recimo po interpretacijah Mahlerovih simfonij. Leta
1939 diplomira na Harvardu in potem obiskuje Curtisov glasbeni zavod kot učenec Fritza
Reinerja. Po končanem študiju je bil postavljen za asistenta dirigenta v New Yorškem
simfoničnem orkestru kjer potem z velikim uspehom debitira leta 1943 in potem je šla
njegova dirigentska kariera samo navzgor. Dirigiral je večini svetovnih orkestrov.
Ni bil zgolj odličen dirigent pač pa tudi zelo dober skladatelj tako resne kot tudi malce bolj
zabavne glasbe. On je bil eden tistih najbolj uspešnih avtorjev Broadwaya sploh in je še
danes. Njegova dela so Nočna zabava, Čudovito mesto, Zgodba z zahodne strani.
Bil je den teh zelo znanih avtorjev zabavnih del klasične glasbe, mjuziklov. In napisal je
številne druge skladbe, recimo balet Nezaljubljenci, potem pa veselo in šaljivo malo opero
Zmešnjava na Tahitiju.
Na drugi strani so njegove tri simfonije ki kažejo skladatelja v bolj resnem duhu. Prva se
imenuje Jeremija, druga Čas stiske, tretja pa Čas.

AARON COPLAND (1900-1990)

SAMUEL BARBER (1910-1981)
 George Gershwin
Eden izmed tistih skladateljskih samoukov ki so najbolj pomembno zaznamovali razvoj
glasbe v ZDA. Rojen leta 1898 v Brooklynu umrl leta 1937 v Hollywoodu. Sin revnih
judovskih staršev, njegov oče in njegova mati sta imigrirala iz Rusije v ZDA in se poročila v
New Yorku. Njegov oče se je ukvarjal s prodajo cigaret in na splošno živil, zato se je cela
družina pogosto selila iz ene ulice v drugo ulico. Mladi Gershwin je tako bil prepuščen
samemu sebi. Ko je bil še mlad, je bil prvak v kotalkanju. Pa vendar o šoli ni imel pojma, kaj
šele o glasbi. Nekega dne je njegova mati pod ugodnimi pogoji po naključju kupila star
pianino, na katerem je mladi George kmalu pokazal svoj glasbeni talent (po posluhu je
improviziral melodije iz ulice). Kmalu je izrazil željo, da bi šel študirat glasbo in starša sta ga
podprla.
Ko je bil star 14 let je že izdal svojo prvo zbirko pesmi „Songs“ ki so ostale precej
priljubljene. Sicer pa ni imel tudi pri 14 še prektično nobene glasbene izobrazbe. Imel je srečo
da je najdel zlatnega sodelovca v svojemu starejšemu bratu.
Sicer se pa z 16 leti malce bolj poglobi v glasbeni svet. Takrat se zaposli pri newyorškem
trgovcu po imenu Remick kot igralec in pevec kje nastopa in zabavlja njegove goste. V
njegovo trgovino pa zahajajo najrazličnejši managerji, glasbeniki, pevci z Broadwaya in
Gershwin nekje naveže prvi stik z Broadwayem in kmalu mu potem te gospodje omogočajo
prvo bolj resno zaposlitev, dobi mesto korepetitorja na Broadwayu vendar zaradi teoretičnega
neznanja le za kratek čas. Zato poglobi svoje glasbeno znanje na privatnem študiju in se nato
po 2 letih že vrne na Broadway, tokrat že kot dirigent.
Nekega (lepega) dneva pa dobi laskavo ponudbo od dirigenta Paula Whitemana, da naj napiše
jazz skladbo za simfonični orkester. Tako nastane Otožna rapsodija oz. Rapsodija v modrem
(»Rhapsody in blue«). Skladba čez noč postane slavna in Gershwin postane skladatelj št. 1.
Nato kmalu napiše še Koncert za klavir in orkester v Fduru.
Leta 1928 odpotuje v Pariz, ki je takrat bil središče glasbenega dogajanja. Hotel je namreč iz
prve roke izkusiti, kaj se dogaja v novi glasbi. Želel se je učiti pri Ravelu, vendar ga je ta
zavrnil. Srečo je poizkusil še pri Stravinskemu, vendar je bil Stravinski preveč zaposlen za še
enega učenca. Ko pride nazaj v ZDA, napiše čudovit rapsodični balet Amerikanec v Parizu
(kasneje ga predela v simfonično pesnitev).
Naslednje leto začne delovati kot skladatelj filmske glasbe. Podpiše pogodbo s filmsko hišo
FOX. Njegova najbolj poznana filmska glasba je iz filma Shall we dance. Sicer pa se nekako
preživlja z potovanji po Ameriki, večkrat živi tudi sredi temnopoltih in njihovo življenje ga
tako impresionira da kot opseden pograbi snov Heywardovega romana z naslovom Porgy in
ga z pomočjo svojega brata Ire uglasbi in tako nastane opera Porgy and Bess, v kateri
opisuje življenje črncev. Gre za ljubezensko zgodbo me dvema predstavnikoma ras. Delo je
nastalo leta 1935. V operi pokaže zatiranost in suženjstvo črncev. S tem delom je bil
Gershwin pred svojim časom.
Rhapsody in blue delo ki ga je napisal leta 1924 , gre za eno najbolj znanih Gershwinovih del
v katerem je skladatelj uporabil številne nove kompozicijsko-tehnične pristope, že na samom
začetku klarinet z nekimi jazzovskimi elementi vstopi na sam začetek te kompozije. Gre za
povsem novo tehniko igranja na klarinet ki jo skladatelj razvije v povezavi z enim izmed
pomembnejših klarinetistov tedanjega časa, to je bil Ross Gorman.
Amerikanec v Parizu – leta 1928 napiše ta rapsodični balet, kasneje simfonično pesnitev.
Želel je naslikat neko podobo Pariza tedanjega časa in Amerikančevo domotožje ko se
sprehaja po pariških bulevarjih in razmišlja o svoji ljubljeni Ameriki, nekakšen patriotski
element dodal v to simfonično pesnitev.
 ANGLEŠKI SKLADATELJI 20. STOLETJA

Edward Elgar
Rojen leta 1857, umrl leta 1934. Lahko rečemo da je on eden tistih prvih angleških
skladateljev ki prispevaju k angleški simfonični glasbi 19. oziroma 20. stoletja na nekem
širšem evropskem okvirju.
Prvi uspeh doživi z variacijami Enigma in druga velika mojstrovina je njegov oratorij
Gerontijeve sanje. Zelo znan skladatelj predvsem po svojih koračnicah (Pomp and
Circumstance, gre za nekakšno drugo angleško himno).
Leta 1904 je postal plemič (dobil častni naziv Sir), postal je tudi častni član mnogih znanih
akademij in univerz. Za časa svojega življena je bil že precej cenjen.

Njegova glasba razmeroma tradicionalna izhaja po glasbeni poetiki iz tradicije Schumanna pa

Wagnerja. Gre za nekega skladatelja ki je precej tradicionalen v svojih pogledih vendar je
pisal svoje simfonije v drugi polovici 19. stoletja po nekje Schumannovem načrtu, načinu.
Čeprav nikoli ni poskušal nekaj novega v svojih simfonijah je njegova glasba polna čara v
najbolj znamenitem pomenu besede.

Na področju simfonične glasbe velja omenit Koncert za violončelo v e-molu, Violinski

koncert v h-molu ki sta prožeta z neko romantično gorečnostjo. Pa seveda variacije Enigma
iz leta 1899. Vse te variacije ki jih je napisal so posvečene neki osebi iz Elgarjevega življenja,
skupno gre za 14 variacij ki so portreti posameznikov iz njegovega življenja, prva je portert
njegove žene. Še pomembnejše delo ki ga velja omenit je že omenjena koračnica Blišč in
ceremonija (Pomp and circumstance). Leta 1901 je Elgar napisal zbirko šestih domoljubnih
vojaških koračnic za kronanje tedanjega angleškega Edvarda VII in svetovna znana postane
prva koračnica v D-duru. Leta 1911 po nastanku te koračnice je ona dobila še neko literarno
podlago ki se danes imenuje Land of hope and glory in to je zdaj neka neuradna angleška
himna.
Napisal 3 simfonije med katerim je najbolj zanana njegova simfonija v Es-duru, posvečena
spominu na Edvarda VII, sicer pa je ta simfonija nedokončana. Končal jo je njegov učenec
Anthony Payne.

V kraljevi operi Covent Garden je vsako leto organiziran festival z Elgarjevo glasbo.
 EDWARD BENJAMIN BRITTEN

Skladatelj rojen leta 1913 , umrl leta 1976. Eden izmed tistih bolj znanih angleških
skladateljev druge polovice 20. stoletja. Bil je izredno nadarjen glasbenik, ki je že pri 9 letih
napisal godalni kvartet. Pri 16 letih se vpiše na Kraljevi glasbeni kolidž (Royal College of
Music). Bil je skladatelj ki se za razliko od Elgarja zelo spogleduje z najnovejšimi
usmeritvami v resni glasbi. On je nekdo ki brez zadreg posega tudi po Schoenbergovom
12tonskem sistemu, čeprav ne moremo rečt da je napisal nekakšno skladbo ki bi bila povsem
dodekafona.
Predvsem na področju opere je zelo pomembno prispeval, sicer pa živi izmenično na otoku in
v ZDA. Med letoma 1939 in 1942 živi v ZDA in seveda ta menjava okolja se odraža v
njegovih skladbah. Ko se vrne, v Aldeburghu (tamo su vstanovili festival z imenom in
priimkom Benjamina Brittna) vodi ta festival vse do svoje smrti. Bil je tudi sostanovitelj
Angleške operne družbe. Eden izmed tistih skladateljev ki po praktično 300 letih, po Henryju
Purcellu, spet stopi na svetovno prizorišče kot operni skladatelj. Najbolj poznana opera je
Peter Grimes (1945), s katero se je uvrstil med vodilne operne skladatelje. Znane opere so
tudi Beraška opera (1948), Sen kresne noči (1960), Smrt v Benetkah (1973).

Na področju simfonične glasbe oziroma vokalno-instumentalne in simfonične glasbe napiše

Vojni rekvijem , pa seveda Vodnik po orkestru za mlade, ki je napisan kot nekakšen vodnik
za spoznavanje različnih inštrumentov.