PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI

Prof. dr. Janek Musek

I. letnik pedagogike
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI

Predavanje 11:
INTELIGENTNOST
 Pregled vsebine
Koncept sposobnosti in inteligentnosti
Bifaktorska teorija in g-faktor
Teorija primarnih (skupinskih) faktorjev
Nove teorije g-faktorja
Multidimenzionalne teorije inteligentnosti
Dejavniki inteligentnosti
Merjenje inteligentnosti
Individualne in skupinske razlike v inteligentnosti
 Pojem sposobnosti
- motivacija
- U (kaj ho em)
- S
- P znanje
- E (kaj znam)
- Š
dosežek
- N sposobnosti
- O (kaj zmorem)
- S
- T
-

SPOSOBNOSTI

telesne psihofizi ne duševne

stati ne gibalne utno zaznavne umske

inteligentnost
ustvarjalnost
 Definicije inteligentnosti
Inteligentnost kot sposobnost prilagajanja
– prilagajanje novim situacijam, iznajdljivost
Inteligentnost kot sposobnost mišljenja in reševanja problemov
– Binet: dobra presoja, dobro razumevanje, dobro razmišljanje
– inteligentnost kot sposobnost abstraktnega mišljenja (Terman)
Inteligentnost kot sposobnost u enja
Inteligentnost kot hitrost in to nost predelave informacij

Mera prilagajanja na nove situacije, iznajdljivost in u inkovitost pri

soo anju z njimi (Intelligence and its measurement, 1921; Sternberg &
Detterman, 1986).

Širjenje koncepta inteligentnosti

– prakti na inteligentnost, socialna inteligentnost, ustvena inteligentnost,
moralna inteligentnost, duhovna inteligentnost; toda tudi (še prej): umetna
inteligentnost

Kulturni kontekst pojmovanja inteligentnosti

– inteligentnost je to, kar v neki kulturi smatrajo za bistro (Gardner)
Biološki, psihometri ni in socialni
koncept inteligentnosti
Biološka inteligentnost (fiziološke, neposredne mere)
Psihometri na inteligentnost (testno merjena inteligentnost)
Socialni in prakti ni vidiki inteligentnosti (merjena z uspešnostjo v socialnih
odnosih in v življenju)
Npr. Hebb (A, B in C inteligentnost)
Prvi Thorndike (1920): abstraktna, mehanska in socialna inteligentnost (k temu se
vra ajo nekatere nove teorije inteligentnosti (Gardner, teorije EI)

genotip + kultura, vzgoja, + izkušnje, zdravje,

izobrazba, ekonomski navade, motivi,
status poteze…

fiziološke mere IQ (testni dosežki) testi socialne

inteligentnosti

BIOLOŠKA PSIHOMETRI NA SOCIALNA

INTELIGENTNOST
 Teorije inteligentnosti
Psihometri ne teorije
– Hierarhi ne in nehierarhi ne teorije
– Klasi na teorija: Spearman
– Konkurenca: Thurstone
– Integracija: Burt, Vernon
– Nehierarhi no: Guilford
– Prenova: Cattell, Horn, Carroll, Jensen
Razširitev: Gardner
Integracija: Sternberg
Funkcionalni pristop: kognitivni procesi intelekta
Biološki pristop
Spearmanova bifaktorska teorija
Charles Edward Spearman (1863-
1945)
teorija dveh faktorjev
– g faktor
– s faktorji
Charles Edward Spearman (1904,
1927)
– faktoriziral ve testov
– visoke korelacije med testi
– skupni faktor prisoten pri vseh
– pri vsakem ostaja nekaj neodvisne
variance
– vendar dolo eni testi korelirajo
med seboj više, kot korelirajo z
drugimi testi
kaj povzro a korelacije med testi
– je en g faktor edina možna
razlaga? s
– možnost metodološkega
artefakta?
Testne naloge, nasi ene z g
faktorjem
matri ni tip
PM, Domino test…
 Thurstoneov model
Louis L. Thurstone (1887-1955) teorija primarnih (skupinskih) faktorjev
Louis L. Thurstone – v
nekateri testi korelirajo med seboj, – w
medtem ko z drugimi ne korelirajo – n
drugi spet korelirajo med seboj, – p
medtem ko ne korelirajo s prvimi – s
prvotni zaklju ek: obstajajo skupinski – m
(primarni) faktorji inteligentnosti, ki so – i (r)
relativno neodvisni
revidirana slika: nekateri testi korelirajo
med seboj visoko, medtem ko so
korelacije z drugimi bistveno nižje
kon ni zaklju ek: skupinski faktorji
korelirajo med seboj – torej moramo
ra unati tudi na g faktor
– vendar v tem primeru g-faktor
pojasni bistveno manj variance kot v
Spearmanovem primeru
Testne naloge Ozna ite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirju
PRIHODNOST
a. starost b. preteklost c. bodo nost . upanje

Skupinski faktorji Napišite kar najve besed, ki za enjajo na rko k

Kateremu od desnih teles pripada plaš na levi strani?

Napišite vsote naslednjih vrstic:

17 + 84 + 29 =
64 + 17 + 6 =
13 + 26 + 18 =

Vpišite v prazne prostore tri rke, ki nadaljujejo niz:

abxccxdexfgx___
 Integracija
sir Cyrill Burt
(1883-1971)
(1949)
– afera
korelacije
Howard,
Conway
Philip E. Vernon,
sen. (1905-
1987) (1950)
 Nove teorije g-faktorja
Raymond B. Cattell, John
Horn, John Carroll (CHC)
Sekundarni faktorji
“seciranje” g faktorja
– kar 4 g faktorji
namesto enega
– Gf, Gc, Gv, F
– zadnja varianta (Horn):
9 in 10 generalnih
Carroll
– teorija treh plasti
– g, široke, ozke
sposobnosti
 Gf in Gc
Raymond B.
Cattell, John
Horn (1966,
1986)
Uganka:
razvojna
krivulja testnih
rezultatov
– Ni razložljiva
z g-
faktorjem, ki
po 16. letu
upade
Rešitev:
– Gf + Gc
Po sledovih Gf in Gc: Horn
Gf - fluidna inteligentnost – presojanje v novih situacijah
Gc - kristalizirana inteligentnost – širina in globina
splošnega znanja
Gq – kvantitativna sposobnost – zmožnost razumevanja
in ravnanja z numeri nimi simboli in pojmi
Gv – vizualizacijsko procesiranje – razumevanje
prostorskih odnosov
Ga – slušno procesiranje – razumevanje in razlo evanje
slušnih vzorcev in odnosov
Gs – hitrost procesiranja – zmožnost hitrega pozornega
reševanja in vzdrževanja pozornosti(pri relativno lahkih
nalogah)
Gsm – kratkoro ni spomin – zmožnost ohraniti in
uporabiti niz informacij v kratkem asovnem intervalu
Glr – dolgoro no pomnenje – zmožnost prenosa gradiva
v stalni spomin in poznejšega priklica
Grw – branje in pisanje – bazi na zmožnost branja in
pisanja in kompleksne zmožnosti branja ter pisnega
izražanja misli
CDS – hitrost pravilnega odlo anja – zmožnost hitrega
reševanja (pravilnega ali nepravilnega)

Gf - fluidna inteligentnost– presojanje v novih situacijah

Gc - kristalizirana inteligentnost– širina in globina splošnega znanja
Gq – kvantitativna sposobnost– zmožnost razumevanja in ravnanja z numeri nimi
simboli in pojmi
Gv – vizualizacijsko procesiranje– razumevanje prostorskih odnosov
Ga – slušno procesiranje– razumevanje in razlo evanje slušnih vzorcev in
odnosov
Gs – hitrost procesiranja– zmožnost hitrega pozornega reševanja in vzdrževanja
pozornosti (pri relativno lahkih nalogah)
Gsm – kratkoro ni spomin– zmožnost ohraniti in uporabiti niz informacij v kratkem
asovnem intervalu
Glr – dolgoro no pomnenje– zmožnost prenosa gradiva v stalni spomin in
poznejšega priklica
Grw – branje in pisanje– bazi na zmožnost branja in pisanja in kompleksne
zmožnosti branja ter pisnega izražanja misli
CDS – hitrost pravilnega odlo anja– zmožnost hitrega reševanja (pravilnega ali
nepravilnega)
 Carroll: CHC model
III najširše sposobnosti
g faktor
John B. Carroll (1993,
1996)
– reanaliziral 460 podatkovnih baz
– teorija treh plasti (treh stratumov) II široke sposobnosti
– g, široke, ozke sposobnosti Gf, fluidna inteligentnost

III najširše sposobnosti Gc, kristalizirana inteligentnost

II široke sposobnosti Gy, splošni spomin in u enje

Gv, široka vidna percepcija
I ozke sposobnosti
Gu, široka slušna percepcija
Gr, široka sposobnost priklica
npr. besedna fluentnost
Gs, široka kognitivna brzina
npr. hitrost to nega procesiranja
Gt, široka brzina procesiranja
npr. hitrost procesiranja (to nega in neto nega)

I ozke sposobnosti
npr. pri spominu: asociativni spomin, epizodni spomin, obseg spomina and
vizualni spomin
Gardner: multidimenzionalna
teorija inteligentnosti
Howard Gardner (1983,
1993, 1998, 1999)
teorija multiplih
inteligentnosti
– model 7 inteligentnosti
– model 8 inteligentnosti
– spiritualna/eksistencialn
a-9
– koliko še?
– so vse enako nujne?
Tony Buzan, Raymond
Keene
– 10 inteligentnosti
Multipli tipi inteligentnosti

# !

# ! "

ž
ž

ž
ž

ž
 MI - ocena, pro et contra
empiri na podpora za so vse MI neodvisne?
posamezne tipe – neodvisnost pravilo ali
inteligentnosti
izjema?
medkulturne študije
(navigacija) so enako pomembne za
preživetje?
možganske poškodbe
– prizadenejo dolo en arbitrarnost seznama MI
tip, drugih ne sposobnosti ali talenti?
razvitost kakega tipa pri ni procesnih analiz
umsko prizadetih – kaj npr. razlikuje ljudi z
– avtizem (npr. višjo in nižjo
matematika, spomin) sposobnostjo
– idiot savant
Postmodernizem: Buzan-Keene
Tony Buzan,
1. genialnost
Raymond Keene 2. besedna inteligentnost
– 10 inteligentnosti 3. numeri no-logi na
inteligentnost
4. inženirsko-prostorska
inteligentnost
5. utna inteligentnost
6. telesno-kinestetska
inteligentnost
7. ustvarjalna inteligentnost
8. intrapersonalna inteligentnost
9. interpersonalna inteligentnost
10. duhovna inteligentnost
 g faktor ponovno
Arthur Jensen (1994, 1998)
zavra anje kritik g-faktorja
– vedno ga najdemo na samem
vrhu hierarhije
dokazi, da g faktor obstaja
– psihometri ni
– statisti ni
– genetski
“Of more interest to the lay public is Howard Gardner's – fiziološki
popularized multiple intelligences. The seven
intelligences found by Gardner (and now I understand g faktor najve prispeva k
there is an 8th) are really just four that are accepted
within g, two (intrapersonal and interpersonal) which dedni komponenti
have no more credibility than anecdotal scientific
underpinnings that may be better located as personality
inteligentnosti
traits, and kinesthetics, which is really just athletic – g faktor razloži tudi 4 multiple
ability. Gardner's theory makes for a lot of feel-good
rationalizations for intelligence disparities, but lacks
inteligentnosti po Gardnerju
any scientific basis.” (ostale ne sodijo na podro je
umskih sposobnosti)
Sternberg: triarhi na teorija in
teorija uspešne inteligentnosti
Robert J. Sternberg (1985)
Triarhi na teorija
– strukturna (komponentna) subteorija
– kontekstna subteorija
– izkustvena subteorija
Teorija uspešne inteligentnosti
Zakaj testi inteligentnosti bolje
napovedujejo šolski uspeh kot uspeh na
delovnem mestu?
Je skrivnost v tihem, “mol e em”
znanju (tacit knowledge), ki ga
pridobimo z ustreznimi izkušnjami in
“investiranjem” inteligentnosti v
spretnosti in veš ine?
Testiranje tihega znanja izboljša
napovedljivost, vendar je vprašanje, e
imamo pri tem opraviti z
inteligentnostjo (bolj verjetno gre za
spretnosti in znanja, torej nekaj, kar je
ve ina raziskovalcev želela strogo lo iti
od inteligentnosti).
Triarhi na teorija: sestavine
inteligentnost, ki jo merijo testi

kognitivni procesi
kontekstualna
subteorija
metasestavine
(dolo a vedenje, ki se v neki kul- (strategije, nadzor,
turi ocenjuje kot inteligentno) vrednotenje)

performativne
sestavine
(izvedba, izvrševanje
izkustvena metastrategij)
sestavinska
subteorija
subteorija
sestavine pridobivanja
(odnos med iz- (kognitivni pro- znanja
kušnjami in umom) cesi kot podlaga (kodiranje, kombiniranje,
inteligentnega
vedenja)
primerjanje informacij)
Primer (Spearman - Sternberg)

!"
"#! $
$
%& !"'

! "

# $ % &
' ( ) &* )& + & , *
 Triarhi na teorija: izkustvo
zmožnost novega vpogleda
kontekstualna
adaptacija na nove situacije subteorija
v njej se sprožijo sestavinski procesi
(dolo a vedenje, ki se v neki kul-
turi ocenjuje kot inteligentno)
selektivno kodiranje kriti nih
informacij
(Fleming!)

selektivna kombinacija;
izkustvena
integracija informacij; “velika slika” sestavinska
subteorija
(Darwin!) subteorija

(odnos med iz- (kognitivni pro-

selektivna primerjava; kušnjami in umom) cesi kot podlaga
prenos izkušnje na drug problem inteligentnega
(Arhimed!) vedenja)
Triarhi na teorija: kontekst
bistrost, iznajdljivost, prilagajanje

socialni in kulturni kontekst

kontekstualna tiho znanje
subteorija
u enje iz okoljskega
(dolo a vedenje, ki se v neki kul- konteksta
turi ocenjuje kot inteligentno) (tacit knowledge)

znanje, ki ni ekspli-
citno nau eno, je pa
implicitno pridobljeno
izkustvena v doma em, delovnem
sestavinska
subteorija in drugem okolju
subteorija

(odnos med iz- (kognitivni pro- socialna in prakti na inteli-

kušnjami in umom) cesi kot podlaga gentnost, vklju enost oseb-
inteligentnega
vedenja)
nostnih lastnosti

ne korelira s testi
 Uspešna inteligentnost
Sternberg & Grigorenko, 2000
Analiti na inteligentnost
– Zmožnost analizirati in vrednotiti ideje,
reševati probleme in odlo ati
Ustvarjalna inteligentnost
– Zmožnost ustvarjati nove in zanimive ideje
Prakti na inteligentnost
– Zmožnost najti najustreznejše ujemanje med
lastnimi zahtevami in zahtevami okolja
 Biološki faktorji in mere
inteligentnosti
Hemisferne
študije
Možganski valovi
(EEG, EEP)
Prekrvavitev
možganov
Možgansko
slikanje
Reakcijski asi
Drugi biološki
faktorji
 Hemisferi
nezavedno
Hemisferne študije zavest
glasba, ples
R. Sperry govor
umetnost
J. E. Bogen branje
prostor
M. Gazzaniga pisanje
intuicija
ra unanje
domišljija
mišljenje
nadzor nad desno
sklepanje
polovico telesa
znanje
nadzor nad desno
polovico telesa
 Inteligentnost in možgani
Možganski valovi
(EEG, EEP)
– korelacije med EEG in EEP ter
testnimi dosežki (oblika krivulje)
(Hendrickson & Hendrickson, 1982:
0,80 z IQ)
– frekvenca alfa valov

Prekrvavitev
možganov
– korelacija med prekrvavitvijo
središ (starost!) in testnimi dosežki

Možgansko slikanje
– PET, MRI idr.
 Inteligentnost in možgani
(nadaljevanje)
Velikost možganov
– nezanesljivost zgodnjih študij
– zanesljivost novih (MRI, PET), korelacija z g-faktorjem najmanj 0,40
(Jensen, 1998)
Oblika in obseg glave
– v korelaciji z velikostjo možganov (bravo frenologi!)
Cerebralni metabolizem glukoze (Haier, 1988, 1992)
– inteligentnejši porabijo manj glukoze
– bistri možgani so u inkoviti možgani (manj napora in energije porabijo
za enak u inek)
Hitrost perifernega nevronskega prevajanje (Barrett in sod., 1990)
– korelira z IQ
– centralno prevajanje še ni raziskano
Arborizacija, diferenciacija in rast dendritov
– prim. nevroplasti nost, rast možganske mase skozi otroštvo in mladost
Gostota sive mase (možganskih celic) (še enkrat)
– korelira z mentalnimi dosežki in je gensko pogojena
Je hitrost procesiranja baza
inteligentnosti?
Inteligentnost kot funkcija hitrosti možganskega procesiranja
Reakcijski (odlo itveni) in inspekcijski asi
korelacije testnih dosežkov in reakcijskih asov naraš ajo s kompleksnostjo
reakcijskih nalog (-0,20 navadni R , -0,40 diferencialni R , 0,60 in ve
kompleksni R )
metaanalize korelacij z IQ:
R : -0,35 (Jensen, 1987)
I : -0,55 (Stough & Deary, 1996)

R paradigma

I paradigma
 Biokemija inteligentnosti
Hormoni (spolni hormoni)
– testosteron in prostorske sposobnosti (nelinearno)
– estrogen in verbalne sposobnosti (linearno)
iniciranje estrogena spremeni profil inteligentnosti pri moških
– homosekualci imajo profil, ki je bolj podoben ženskemu kot
heteroseksualnemu moškemu profilu
– obratno je pri maskulinih ženskah
– levi arji imajo podoben profil kot desni arji nasprotnega spola
Nevrotransmiterji
– nootropne substance (“droge za pamet”)
– acetilholin: u enje, spomin
– dopamin
– gen, ki naredi miši pametnejše (Tang in sod., 1999): gen, ki
producira receptorje za nevrotransmiter glutamat in ga imajo
samo mlade miši; genska manipulacija je povzro ila boljše u ne
u inke
Izvori in dejavniki inteligentnosti
Dednost, okolje, samodejavnost
Genetski faktorji
Biološki faktorji
Sociokulturni faktorji
lo
en
o
ra
sl

!
"
#
$
in
es
sk or
up od
aj ni
ki
ra
sl
in
es
ad or
op od
tiv ni
ni ki
st
ar
ši
in
ot
ro
ci
st
ar
ši
-o
tro
ci
lo
en
is
or
Razponi dedljivosti

sk oj
en
up ci
aj
ra
sl
is
or
oj
en
ci

D
D

lo
en
o
ra
sl
i
sk
up
aj
ra
sl
i ED
Dedljivost, starost in okolje
heritabilnost naraš a s starostjo
%
#
%
#
%
" %
!
%
!
% % &
%
%
%
%
 Vloga skupnega in deljenega
okolja
s starostjo upada vpliv
skupnega okolja
(skupno) družinsko
okolje ne vpliva veliko
na inteligentnost
&

Heritabilnost (h2) Skupno okolje (C2)

otroci 0.45 0.35

mlajši mladostniki 0.75 < 0.10

McCartney, Harris, & Bernieri, 1990; McGue, Bouchard, Iacono, & Lykken, 1993; Scarr &
Weinberg, 1978; Loehlin, Horn, & Willerman, 1989; Scarr, Weinberg & Waldman, 1993)
 Raziskovanje genoma
Inteligentnost v genomu
Plominov projekt (Robert
Plomin)
– kakšne so razlike med
stopnjami
inteligentnosti v
genomu
– 200 najbolj bistrih
otrok genetsko
primerjajo z 200
povpre nimi otroki
– analiza genoma
 Okolje in inteligentnost
Ekološki in sociokulturni vplivi
Hrana
– prehrana nose nic
– Lynn: hrana - možganska teža -
IQ
po tej tezi Flynnov u inek ni
artefakt
negativni u inki zelo slabe
prehrane so dokazani, sicer pa
korelacije med hrano in IQ niso
konkluzivne
Negovalne in vzgojne spodbude
Šolanje, izobrazba
Poklicno delo
Flynnnov u inek
Schmidt in sod., 1995: rast povpre ne višine rekrutov -
posledica boljše in bolj zdrave prehrane (Niz., Belg., Špa.)
 Drugi faktorji
' Prenatalni vplivi
( )
% $# – mo ni, trajni u inki
– prenatalni rizi ni dejavniki,
*+ # teratogeni (alkohol, nikotin, kofein,
druge droge, sevanje, polucija,
hranjenje…)
Teža ob rojstvu (Columbia Univ,
2002)
– 3000 otrok pri 7 letih: razlike v IQ
– prejšnje študije so pokazale u inek
predvsem pri novorojencih z nizko
$ težo
$ – u inek je ve ji pri fantih kot pri
deklicah
#
Venezuelska študija
– prenatalna in postnatalna
TRAJEN U INEK: po sedmih letih je glede na stimulacija mater
koli ino pija e razlika v IQ (WISC) okrog 6,7 – relativno trajni u inki
(Streissguth in sod., 1990)
Venezuelska študija (Beatriz
Manrique)
3 leta

Nancy Bayley Scale Stanford-Binet/McCarthy

•
6 let

Wechsler WPSSI
 Sociokulturni faktorji
Kaj vpliva na inteligentnost
– spodbudno okolje
– vzgojne spodbude ter
intervencije
za etni u inek, ki pozneje
pogosto preneha
– izobrazba, šolanje
usposabljanje za reševanje
problemov
– poklicno delo (kompleksnost)
Kaj ne vpliva
– vzgojni slogi, družinska vzgoja
(manj kot pri akovano: nujne
spodbude, vendar ne
zadostne za diferencialno
pove evanje dosežkov)
Vpliv inteligentnosti na:
– poklicni nivo
– dohodek
– SES
– inteligentnost je potrebna tako
za opravljanje dolo enih
poklicnih del kot za izšolanje
zanje
– izobrazba in šolanje
Problemi pri raziskovanju
medkulturnih vplivov na
inteligentnost
 Spodbude so pomembne
visoka heritabilnost ne pomeni nespremenljivosti IQ
– vpliv okolja je neizpodbiten
– pa pa heritabilnost zmanjšuje verjetnost za izena enje IQ
Flynnov efekt težko razložimo ne da bi upoštevali vplive okolja
(akceleracija spodbud, prehrana…)
šolske spodbude so pomembne (Cahan & Cohen, 1987)
– prenehanje šolanja pomeni upad IQ za do 0,4 SD (6 to k!) na leto
(Green in sod., 1964)
– nekatere šole tako malo u ijo/spodbujajo, da imajo starejši bratje/sestre,
ki se šolajo, sistemati no nižji IQ (Jensen, 1977)
– šolanje je pomembno zlasti za nekatere vidike inteligentnosti (Gc)
u inek spodbud in intervencij (obogateno okolje)
– je opazen, a kratkoro en
– dolgoro nejši je, e je intervencija intenzivna in dolgotrajna (Campbell &
Ramey, 1994 “Carolina Abecedarian Project”, od 2. do 15. leta, 1972-
1987)
Zaradi let starosti ali zaradi let
šolanja?
Sorel Cahan & Nora Cohen (1987)
– primerjala sta porast IQ glede na leta starosti in glede na leta šolanja
– razpon porasta zaradi starosti znotraj istega leta šolanja bistveno manjš
manjši kot razpon
porasta zaradi leta ve šolanja pri enako starih (krivulja za viš
višji razred se ne nadaljuje
kontinuirano, temve krepko presko i)
– TOREJ: u inek starosti je pomemben, a u inek let šolanja je še pomembnejš
pomembnejši
Carolina Abecedarian Project
Merjenje inteligentnosti
Testno (psihometri no)
– binetariji (IQ)
– verbalno, neverbalno
– g-faktor (PM…)
– multidimenzionalno
(WB, WAIS, WISC…)
– baterije sposobnosti
multipli faktorji
Netestno
– fiziološki kazalci (R ,
EEG, PET, MRI…)
Ocene, dosežki…
 Inteligentnostni testi
Binetariji
– Binet & Simon (1905)
– Terman in sod. (1916) : Stanford-Binet
Skupinski testi
– Yerkes (1917): Army Alpha, Army Beta
Besedni, nebesedni
Testi g-faktorja
– Raven: Progresivne matrice
Testi skupinskih faktorjev
Klini ni testi
– Wechsler (WB, WAIS, WISC...)
Pregledni (presejalni) testi
Množica novejših testov
Netestno merjenje inteligentnosti
– reakcijski asi
– evocirani potenciali
Razpon inteligentnosti
Razlike v inteligentnosti
Medosebne razlike 1932 1997
Skupinske razlike
Starost (ekstenzivno v
poglavju o razvoju
osebnosti)
generacije (Flynnov
u inek)
spol
SES
kultura
etni ne in rasne skupine
Uganka Flynnovega u inka
 Kategorije inteligentnosti (IQ)
Najgloblje u ne težave <20
Hude u ne težave 20-34
Zmerne u ne težave 35-49
Blage u ne težave 50-69
Nizko normalen 70-89
Normalen 90-109
Visoko normalen 110-129
Genialen 130+
Po Stanford-Binet: nad 140 genij, 120 - 139 zelo nadpovpre en, 110 - 119
nadpovpre en, 90 - 109 povpre en, 80 . 89 slabši od povpre ja, 70 - 79 omejen, 50
- 69 zaostal, 25 - 49 imbecilen, do 24 idiot.
 Nizka inteligentnost
Stopnje
Mentalna prizadetost
– biološki dejavniki (25%)
med drugim na ra un Downovega sindroma, PKU, fragilnega X-
sindroma
 Razlike med spoloma
Razlike v
skupinskih
faktorjih
Ž:
– razumevanje
pojmov (V)
– besediš e (W)
M:
– razumevanje
prostorskih
odnosov (S)
– mehanski
odnosi
Medrasne razlike in zvonasta krivulja
- hereditarni in miljejski pogled
Arthur Jensen (1968, 1969)
– u enec Symondsa in Eysencka,
sklicevanje na Burta
– študije razlik med rasnimi
skupinami
Rezultati študij
– nivo I (asociativno u enje) - ni
razlik
– nivo II (konceptualno u enje) - so
razlike
belci, rnci, Judje, Japonci
– teh razlik ne zmanjšajo niti
kulturno prilagojeni testi (“testi so
barvno slepi”)
Hereditarno tolma enje
rasnih razlik v inteligentnosti
– 80/20
Spor, ki še traja
Herrnstein & Murray (1994)
“Bell curve debate”
Vmeša se APA (APA Task Force
– Razlike so nedvomne in to tudi pri
povsem nepristranih testih
– Vzrokov za te razlike ni mogo e
definitivno ozna iti, ni jasno, koliko so
vpleteni genski in koliko miljejski
dejavniki – po vsej verjetnosti eni in
drugi
– “that there indeed was a huge gap
between whites and blacks in measured
IQ, that the tests were not in any way
biased, but the cause was still unknown”
IQ v razli nih državah (1)
Country City Mean IQ
Nekaj vprašanj in odgovorov
Je rasa dovolj dobro definiran pojem?
Holland Amsterdam 109.4
Rase se predvsem kulturno razlikujejo (?)
Germany Hamburg 109.3 – kaj bi k temu rekli biologi?
Poland Warsaw 108.3
Razlike v IQ korelirajo z razlikami v
Sweden Stockholm 105.8 socioekonomskem standardu
Yugoslavia Zagreb 105.7 Vendar: razlike med rasami ne korelirajo
Italy Rome 103.8 vedno z razlikami v SES in kulturi
Austria Vienna 103.5 e je inteligentnost mo no dedljiva, to
Switzerland Zurich 102.8 seveda še ne pomeni, da so tudi
Portugal Lisbon 102.6 skupinske razlike v inteligentnosti dedno
Great Britain London 102.0 pogojene
Norway Oslo 101.8 Vendar so druge razlage še manj
dokazane in prepri ljive
Denmark Copenhagen 100.7
O itno je del razlik kulturno pogojen, toda
Hungary Budapest 100.5 to ne more veljati za razlike med
Czechoslovakia Bratislava 100.4 skupinami, kjer miljejsko omejevalni
faktorji ne delujejo (npr. zakaj razlike
Spain Madrid 100.3 ostanejo kljub temu, da gre za enake ali
Belgium Brussels 99.7 celo boljše pogoje?)
Greece Athens 99.4
Ireland Dublin 99.2 From V. Buj, Person. & Individ. Diff., Vol. 2, pp. 168 to
Finland Helsinki 98.1
169, 1981
Bulgaria Sofia 96.3
France Paris 96.1
Subjects >16 yrs. old tested on the Cattell Culture Fair Test
3 (16 SD), standardized in the USA (IQ=100).
IQ v razli nih državah (2)
Inteligentnost v življenju
Kaj napoveduje inteligentnost?
Paradoks inteligentnosti
inteligentnost pomeni evolucijsko prednost
inteligentnost ne vpliva na uspešnost v življenju
(???)
Drugi zaklju ek je povsem napa en
Kdaj je inteligentnost dober prediktor?
Kdaj je inteligentnost slab prediktor?
Inteligentnost je prediktor
Inteligentnost bolj kot katerikoli drug dejavnik
napoveduje uspešnost v življenju
šolska uspešnost
kreativni dosežki
napredovanje v službi
dobro po utje, zdravje, psihi ne motnje, odvisnosti,
nagnjenost k nezgodam
delinkventnost, kriminalnost
zanemarjanje otrok
družinski problemi
revš ina
IQ in
življenje
Šolska uspešnost

IQ
naraš a
korelacija z IQ
! " #
upada
" $ #

%&'(
)* + , " - " + - .+
+. + + " .,
*+ /+ - " 0
* +* 1 *
2
, ++ 1 "

3" 4 " 45) 6*

07 $2
Inteligentnost ni prediktor
Inteligentnost slabše napoveduje posamezne
dosežke in dosežke na kratek rok
toda na istem podro ju dobro napoveduje povpre ne in
dolgoro ne dosežke
problem je torej v (ne)zanesljivosti kriterijev
Inteligentnost je razmeroma malo povezana z
neintelektualnimi vidiki osebnosti
Inteligentnost in poklic
Inteligentnost in druge
osebnostne lastnosti
Ni povezave z lastnostmi
temperamenta in zna ajskimi
lastnostmi
v asih nizka negativna
povezanost z mo jo nadjaza
(vestnostjo)
Dolo ene korelacije s
kognitivnimi stili in potezami
npr. miselna togost,
dogmatizem, odprtost
Kristalizirana inteligentnost
korelira z odprtostjo (visok O
pomeni ve interesa za
izobraževanje)
Mo nejša povezanost z
ustvarjalnostjo
Flynnov u inek: velika uganka
sodobne psihologije
James R. Flynn (1987) (NZ)
Flynnov u inek - generacijski
porast IQ
nove generacije opravijo
stare teste boljše kot
prejšnje generacije
3 enote na 10 let
del sekularnih trendov
(kako dolgo že?)
kateri del krivulje se
Oseba, ki je leta 1937 dosegla IQ
141, bi leta 1986 dosegla 125. Ali: spreminja?
oseba, ki ima 1986 125, bi na testu
iz leta 1937 dosegla 141.
 Povzetek
Koncept sposobnosti in inteligentnosti
Bifaktorska teorija in g-faktor
Teorija primarnih (skupinskih) faktorjev
Nove teorije g-faktorja
Multidimenzionalne teorije inteligentnosti
Dejavniki inteligentnosti
Merjenje inteligentnosti
Individualne in skupinske razlike v inteligentnosti
 Literatura
Bucik, T. (1997). Osnove psihološkega
testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Str. 175-212.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena
podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str.
240-282.
Musek, J. (2005). Psihološke in kognitivne
študije osebnosti. Str. 79-127.
Poga nik, V. (1995). Pojmovanje
inteligentnosti. Radovljica: Didakta. V
celoti.
 Druge reference
Brody, N. (1992). Intelligence (2nd ed.). San Diego, CA: Academic Press.
Campbell, L., Campbell, B., & Dickinson, D. (2004). Teaching and Learning Through Multiple
Intelligences (3rd ed.). Needham Heights, MA: Allyn and Bacon.
Cooper, C. (1999). Intelligence and Abilities.
Abilities. London: Routledge.
Fraser, S. (Ed.). (1995). The Bell Curve Wars: Race, Intelligence, and the Future of America
America.. New
York: Basic Books.
Gardner, H. (1983). Frames of Mind: The Theory of Multiple Intelligences.
Intelligences. New York: Basic.
Dostopno tudi v prevodu.
Gardner, H. (2000). Intelligence Reframed: Multiple Intelligences for the 21st Century
Century.. New York:
Basic Books.
Goleman, D. (1995). Emotional Intelligence. New York: Bantam. Dostopno Dostopno tudi v prevodu.
Herrnstein, R. J., & Murray, C. (1996). The Bell Curve: Intelligence and Class Structure in
American Life.
Life. New York: Free Press.
Jensen, A. R. (1998). The g Factor: The Science of Mental Ability.
Ability. Westport, CT: Praeger
Publishers.
Neisser, U. (Ed.). (1998). The Rising Curve: Long-Long-Term Gains in IQ and Related Measures.
Measures.
Washington, DC: American Psychological Association.
Sternberg, R. J. (1985). Beyond IQ: A Triarchic Theory of Human Intelligence. New York:
Cambridge University Press.
Wyer, Jr., R. S., & Srull, T. K. (Eds.). (1989). Social Intelligence and Cognitive Assessments of
Personality (Advances in Social Cognition, Vol. 2). Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum Erlbaum Associates.
 Spletni in drugi viri
Intelligence
Intelligence
http://www.tjhsst.edu/Psych/ch11/11.htm - An Introductory, interactive guide to intelligence and personality
personality assessment.
2. http://www.sciam.com/specialissues/1198intelligence/1198gottfred.html#link2
http://www.sciam.com/specialissues/1198intelligence/1198gottfred.html#link2 - chapter defending G as a measure of
general intelligence.
3. http://eqi.org/index.htm - good site on emotional intelligence
4. http://www.eiconsortium.org/ - EQ consortium and summary of research
5. http://www.connected.org/learn/school.html - emotional intelligence in schools
6. http://www.vanguard.edu/psychology/webintelligence.html - good web portal to info on intelligence
7. http://www.surfaquarium.com/im.htm - site on multiple intelligences
8. http://www.theatlantic.com/issues/99feb/intel.htm - Atlantic Monthly article by Howard Gardner on intelligence.
9.
Assessment
http://www.queendom.com/emotionaliq.html - online emotional intelligence test
11. http://www.queendom.com/iq2.html - online intelligence test
12. http://home8.swipnet.se/~w-
http://home8.swipnet.se/~w-80790/Index.htm - interesting site on the estimated intelligence of famous geniuses
geniuses
13. http://www.indiana.edu/~intell/map.html - an interactive map on intelligence theory, assessment and its development
development over
time.

Eugenics
http://www.eugenics.net - It’
It’s still happening today! Eugenics as a vehicle for academic/scientific
academic/scientific racism. Sad but true.
15. http://www.skeptic.com/03.3.fm-
http://www.skeptic.com/03.3.fm-sternberg-
sternberg-interview.html - article by Robert Sternberg in response to the controversial book
book
“The Bell Curve”
Curve”
http://www.prospect.org/print/V6/20/gardner-
http://www.prospect.org/print/V6/20/gardner-h.html - article by Howard Gardner on “The Bell Curve” Curve”
http://www.newswire.ca/releases/November1999/02/c0714.html a copy of the news release and a good timeline of events in
Alberta.
http://www.ferris.edu/htmls/othersrv/isar/homepage.htm - here's one of the better pages on eugenics. This institute
studies/monitors academic racism. It's still alive and well, by the way. Philip Rushton, mentioned on the first page, is
teaching at the U of Western Ontario. Scary stuff.