[IFRA NA KANDIDATOT

ZALEPI TUKA
Sektor za vrednuvawe na
DR@AVNA MATURA

postigawata na u~enicite
MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA

MAKEDONSKI JAZIK
I LITERATURA

Vreme za re{avawe: 240 minuti

juni, 2008 godina

[ifra na PRVIOT ocenuva~ [ifra na VTORIOT ocenuva~

Zapi{i
tuka:

ZALEPI TUKA
SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

UPATSTVO ZA KANDIDATOT

Vnimatelno pro~itaj go upatstvoto. Ne ispu{taj ni{to.

Zalepi ja ednata {ifra na ozna~enoto mesto na testot ("[ifra na kandidatot”), a drugata
Biro za razvoj na obrazovanieto

{ifra na ozna~enoto mesto na listot za odgovori.

Ne vrti stranici i ne po~nuvaj so re{avawe na zada~ite s¢ dodeka ne ti ka`e nadgleduva~ot.
Testot sodr`i zada~i.
Na zada~ite se odgovara na eden od slednite na~ini:
- so zaokru`uvawe na bukvata pred to~niot odgovor;
- so dopolnuvawe na re~enicite vo ponudenite odgovori;
- so podvlekuvawe delovi vo prilo`enite tekstovi (zborovi, grupa zborovi, re~enici, pasusi).
Vnimavaj na jazikot i na pravopisot vo odgovorite. Pi{uvaj ~itlivo. Ne~itlivite odgovori,
nejasnite popravki i zaokru`uvaweto na pove}e od predvideniot broj opcii se vrednuvaat so
nula (0) poeni.
I vo testot i vo listot za odgovori pi{uvaj isklu~ivo so penkalo. Odgovorite na
zada~ite napi{ani so moliv se vrednuvaat so nula (0) poeni.
Pokraj sekoja zada~a e daden brojot na poenite za to~niot odgovor.
Zada~ite se odgovaraat prvo vo testot. Otkako }e zavr{i{ so odgovaraweto na pra{awata vo
testot, odgovorite na zada~ite prenesi gi na listot za odgovori, spored Upatstvoto za
popolnuvawe dadeno vo nego.
Ti posakuvame mnogu uspeh!
© BRO 2008
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA DR@AVNA MATURA
PRAZNA STRANICA

01010108
3 8
1 Pro~itaj go vnimatelno izvadokot od deloto „Ilijada” od Homer i
odgovori na postavenite pra{awa.

Ilijada od Homer (izvadok)

Brziot Ahil gonej}i go Hektor napa|al vezden.

Kako {to pes koga vie vo gorata elen~e mlado,
{tom }e go istera nadvor od mekoto leglo,
posle niz dolovi nego i preseki gorski go tera –
ona, pak, za da se skrie pred pesot, se zbralo zad grmka,
tuku nadu{uva ovoj tr~aj}i po tragata vezden;
vaka i Hektor ne se skril pred brziot sinok Peleev
kolku {to pati }e nabli`el toj do Dardanskite porti
onamu silno brzaj}i pod zdravo gradenite kuli,
za da mu pomognat nemu od gradot trojanskite strelci,
sekoga{ Ahil }e stignel i Hektor }e go vratel
v bojnoto pole, no ovoj ednostojno letal kon gradot.
Kako {to ne mo`e{ v son da dostigne{ drug koga bega
ta nito mo`e da izbega ovoj, ni ti da go stigne{;
taka ni Ahil da stasa ni Ahil da pobegne mo`el.
No kako }e mo`el Hektor da g‘ izbegne smrtnite sudbi
ako za posleden pat ne pomogne Fojbo Apolon,
prv {to mu razbudil smelost vo duhot i brzite noze?
Divniot Ahil & daval na vojskata znaci so glava,
da gi frlaat tie na Hektora lutite streli,
da ne go pogodi nekoj i slavata prv da ja stekne
toj, a Ahila, pak, da go ostavi na vtoroto mesto.
Koga po ~etvrti pat ve}e do kladencite pristignaa
Najsetne otecot Zevs terezijata zlatna ja krena,
vo nea sudbite dve od pe~alnata smrt im gi klade:
edna od Ahil, a drugata kowokrotecot Hektor.
Toj terezijata zlatna ja krena fa}aj}i ja srede:
Potoa pretegna v ~as sudbonosniot denok na Hektor;
Otide v ad, za{to Fojbo Apolon go napu{til nego.
Toga{ do sinot na Peleev Atena sjajnooka dojde,
zastana sosema blizu i prozbori krilatni zboroj
„Sega se nadevam, Zevsov mileni~e, Ahile svetli
}e ja dobieme nie golemata ahajska slava,
{tom go ubieme pokraj korabite Hektora edna{
{to e nenasitliv toj i neumoren vezden na bojot.“

prepev: M. Petru{evski

01010108
4 8
 1 poen
(1.1) So koj epitet e opredelen likot na Ahil vo gorenavedeniot izvadok?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(1.2) Koj nastan e raska`an vo deloto „Ilijada”?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. potragata po zlatnoto runo

B. podvizite na Herakle
V. krajot naTrojanskata vojna

1 poen
(1.3) Koj junak, koj e opfaten od lutina, otsustvuva od borbata
na po~etokot na epot?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(1.4) Kako Homer gi opi{uva bogovite vo deloto „Ilijada”?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. kako sovr{eni su{testva

B. kako natprirodni su{testva so ~ove~ki belezi
V. kako apstraktni pojavi

1 poen
(1.5) Koj e najhrabriot junak od stranata na Trojancite?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. Agamemnon
B. Patroklo
V. Hektor

1 poen
(1.6) Deloto „Ilijada” spored svoite `anrovski karakteristiki e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. roman
B. epopeja/ep
V. epska pesna

01010108
5 8
2 Vnimatelno pro~itaj go izvadokot i odgovori na postavenite pra{awa.

Na sredina od mojot `ivot zemen

vistinskiot go izgubiv jas pat:
se najdov v {uma sam, sred guste` temen.

A taa {uma, diva, ~uden kat

- {to da re~am? - vo trwe, v bue` seta,
sred srce ra|a spomen, strav i lad.

Pogor~liva odvaj e smrtta kleta!

No za bla`enstvoto {to sum go pil,
}e raska`am za s# {to tamu sretnav.

Podno`jeto {tom po~nav da go se~am,

vo srceto go setiv stravot sal,
i pred da po~nam po rid da se vle~am.

Jas krenav pogled. Vidov: sonce-al

ogrealo vo taa rana zora
vrz ple}ite na ridot strmen mal.
prepev: G. Stalev Popovski

1 poen
(2.1) Navedenite stihovi se od deloto:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. Bo`estvena komedija (Pekolot)

B. Kanconier
V. Dekameron

1 poen
(2.2) Avtorot preku stihot „A taa {uma, diva, ~uden kat“ simboli~no go
pretstavuva:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. `ivotot na ~ovekot
B. qubovta na ~ovekot
V. smrtta na ~ovekot

1 poen
(2.3) Strofite vo izvadokot se:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. katreni
B. tercini
V. pentini

01010108
6 8
 1 poen
(2.4) Vo koe lice se govori vo navedeniot fragment?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(2.5) Na koj literaturen period od istorijata na umetnosta mu pripa|a
deloto ~ij izvadok e naveden?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

01010108
7 8
3 Pro~itaj go izvadokot od romanot „^i~ko Gorio“ od O. de Balzak i
odgovori na postavenite pra{awa.

- Ah da bev bogat, da go so~uvav mojot imot, da ne bev im go dal, tie

}e bea ovde, }e mi gi vla`nea obrazite so svoite bakne`i! ]e `iveev
vo palata, }e imav ubavi sobi, slugi, ogan {to sam sum si go platil;
}e pla~ea obleani vo solzi zaedno so svoite ma`i i so svoite deca.
]e go imav seto toa. No, vaka ni{to. Parata dava s#, duri i }erki.
Of! Kade se moite pari? Da imav da im ostavam bogatstvo, tie }e me
zavivaa vo oblogi, }e me neguvaa: jas }e im go slu{av glasot, }e gi gle-
dav. Ah! Moe milo dete, moe edinstveno dete, pove}e ja sakam ovaa
moja osamenost i beda! Koga nesre}nikot e sakan, barem e sosem sigu-
ren oti go sakaat. No, bi sakal da sum bogat, toga{ }e gi videv. Boga-
mi, kojznae? Obete imaat srce od kamen. Premnogu gi qubev jas niv,
zatoa tie nemaat qubov za mene. Tatkoto treba sekoga{ da e bogat,
treba da gi dr`i svoite deca za uzda kako podmolni kowi. A jas kle-
~ev na kolenici pred niv. Kletnici, dostojno go krunisaa svoeto de-
setgodi{no povedenie sprema mene.
prevod: V. Hristova

1 poen
(3.1) Svoite razmisluvawa, vo ovoj izvadok, likot gi iska`uva preku:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. monolog
B. dijalog
V. monolog-dijalog

1 poen
(3.2) Vo ovoj izvadok, preku likot, avtorot go pretstavuva do`ivuva-
weto na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. negovata smirenost
B. negovata razo~aranost
V. negovata bezdu{nost

1 poen
(3.3) So koi zborovi avtorot slikovito go pretstavuva odnosot na
}erkite kon tatkoto?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

01010108
8 8
 1 poen
(3.4) Vo ovoj izvadok, a i vo celinata na romanot, osnovnata tema e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. raspa|aweto na semejstvoto
B. istoriskite nastani vo Francija
V. otu|enosta na ~ovekot

1 poen
(3.5) Ovoj roman e pretstavnik na literaturniot period na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. romantizmot
B. klasicizmot
V. realizmot
G. simbolizmot

1 poen
(3.6) Kakvi vidovi zborovi spored morfol{kata klasifikacija se
upotrebenite zborovi „Of“ i „Ah“?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. svrznici
B. izvici
V. prilozi

01010108
9 8
4 Vnimatelno pro~itaj go izvadokot od pesnata „T'ga za jug“ od K. Miladinov
i odgovori na postavenite pra{awa.

T'GA ZA JUG

Orelski krilja kak da si metneh,

i v na{i st'rni da si preletneh!
Na na{i mesta ja da si idam,
da vidam Stambol, Kuku{ da vidam,
da vidam dali s'nce i tamo
mra~no ugrevjat, kako i vamo.

Ako kak ovde s'nce me stretit,

ako pak mra~no s'nceto svetit;
na p't dale~ni ja }e se stegnam,
i v drugi st'rni }e si pobegnam,
k'de s'nceto svetlo ugrevjat,
k'de neboto yvezdi posevjat.

Ovde je mra~no, i mrak m'obviva;

i temna m'gla zemja pokriva;
mrazoj i snegoj, i pepelnici,
silni vetri{~a, i vijulici,
okolu m'gli i mrazoj zemni,
a v gr'di studoj, i misli temni.

Ne, ja ne mo`am ovde da sedam,

ne, ja ne mo`am mrazoj da gledam!
dajte mi krilja ja da si metnam
i v na{i st'rni da si preletnam;
na na{i mesta ja da si idam,
da vidam Ohrid, Struga da vidam.

Tamo zorata greit du{ata,

i s'nce svetlo zajdvit v gorata;
tamo darbite prirodna sila
so s'ta rosko{ gi rasturila:
bistro ezero gleda{ beleit,
ili od vetar sinotemneit;
pole pogledni{, ili planina,
segde bo`eva je hubavina.

Tamo po s'rce v kaval da sviram,

s'nce da zajdvit, ja da umiram.

01010108
10 8
 1 poen
(4.1) Vo istoriskiot razvoj na makedonskata literatura, Konstantin
Miladinov se pojavuva kako pretstavnik na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. klasicizmot
B. romantizmot
V. realizmot

1 poen
(4.2) Nabroj dva klu~ni belezi koi go karakteriziraat odnosot na
avtorot kon tvore{tvoto soglasno so periodot na koj mu pripa|a.

1. ___________________________________________________________________ 1 2

___________________________________________________________________

2. ___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

1 poen
(4.3) Vo tretata strofa poetot gi iska`uva svoite do`ivuvawa na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. nemo}
B. zadovolstvo
V. po`rtvuvanost

1 poen
(4.4) Pesnata „T'ga za jug“ e napi{ana vo:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. osmerec
B. deseterec
V. dvanaesterec
G. {esnaeseterec

1 poen
(4.5) Koi simboli (zborovi) gi koristi avtorot so namera da sozdade
aluzii na MRAKOT povrzan so tu|inata kade prestojuva dodeka ja
sozdava pesnata?
1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

01010108
11 8
5 Pro~itaj go izvadokot od „Serdarot“ na G. Prli~ev i odgovori na
postavenite pra{awa.

Ti ostana detence, uteha vo edna `alost,

bujna ko fidanka v gora,
za podvigot tatkov so voshit ti, iako malo,
saka{e jas da ti zboram.

[tom slu{a{e ti za negovoto ubistvo, tvojot

pogled plamnuva{e v u`as;
i, vcrven od lutina, kletva ti dade vo svojot
gnev - deka odmazda ru`a{.

Begaj}i od {umot na tvoite vrsnici, ~esto

ne{to vo misli te vle~e
vo sonot gi gleda{e bitkite, a najave mesto
igra~ki - ima{e me~oj.

So opa{an, te`ok me~ ~esto te gledav da {eta{,

plameno ne{to {epnej}i.
za ubistva `eden te gledav kaj viorno leta{,
nevidliv boj ti vodej}i.

No, otkako porasna napravi dela od koi

du{manski plemiwa v strava
se stresoa... za tebe slu{nav od du{mani tvoi
falbi {to tebe te slavat.

[tom tatko ti zagina, sabjata tvoja

povtor ja prerodi Reka
ko pile {to pi{tela vo orlovi nokti, vo koja
Gega ja navredil seka
doma}inska ku}a... Ti brza{, moj sine, da zeme{
venec od lavri vo krajot
na bla`enstva, kaj {to ne se znae za bolka i vreme,
kade {to tamu, vo rajot,
od prikazni mo`e{ da sretne{ zadovolstva tolku...

01010108
12 8
 1 poen
(5.1) Spored `anrot, deloto „Serdarot“ na koe mu pripa|a gorenavede-
niot izvadok e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. poema
B. balada
V. elegija
G. roman vo stihovi

1 poen
(5.2) Na koj literaturen period od istorijata na kni`evnosta mu
pripa|a deloto „Serdarot“ na G. Prli~ev?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(5.3) Koj lik govori vo navedeniot izvadok?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(5.4) Govorot vo izvadokot se odnesuva na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. Kuzman
B. Marija
V. Gegite

1 poen
(5.5) Pri sozdavaweto na „Serdarot“, Prli~ev bil inspiriran od:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. Biblijata
B. narodnata pesna za Kuzman Kapidan
V. makedonskata povoena istorija
G. selskiot `ivot

01010108
13 8
6 Pro~itaj gi slednive izvadoci od romanot „Pustina“ od \. Abaxiev i
odgovori na postavenite barawa.

Arso ostana sam, svitkan i pomra~en. Mo`e li i kade da se izbegne

A sovesta, toj neobi~en tiranin? Drugarite ja ispolnija svojata obvr-
ska i nivnite tela se trpeza na crvite. A `iviot Arso ja odbegna
smrtta ostana me|u lu|eto, na koi saka{e da im poka`e kako dostoj-
no mo`e da se `ivee i da se zagine zaradi dostoinstvo. ]e im se
poka`e na lu|eto bez ~esnost i dostoinstvo. Toa ne }e bide! Site
mostovi se urnati. Ima samo edna vrvica {to vodi kon nepovratno-
to. Na heroite likot im e ~ist samo koga se mrtvi. @ivite heroi ne
se heroi. Tie go izneverile golemoto i va`noto {to gi pokrenalo.
Arso gi izneveri svoite drugari i sebesi.

Nie ne sme se oslobodile od kletvata, taa n# zadol`uva. Drugarite

B koi zaginaa go ispolnija svojot dolg. Nie treba da go ispolnime
na{iot.
- Jas nema {to da svr{uvam. S# e prazno vo mene, jas nemam cel.
- Ne, ne mo`e{ da go zafrli{ `ivotot vo kakva i da e jama. Neprav-
data postoi, postoi{ i ti, borecu protiv nea. Vo ovaa smrdliva
dupka me zafa}aat soni{ta za `ivotot na slobodnite lu|e. Zad ovoj
yid se istegnuva pustinata........ I, ako zaginat vo peso~nata bura, niv-
nata smrt ne e smrt na o~ajnici, tuku samo smrt na lu|e koi so seta
sila se stremele da go izvle~kaat `ivotot od smrtta.

1 poen
(6.1) Romanot „Pustina“ od \or|i Abaxiev, spored `anrot e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. psiholo{ki roman
B. bitovo-socijalen roman
V. quboven roman

1 poen
(6.2) Koj istoriski nastan pretstavuval osnova za sozdavaweto
na romanot „Pustina“?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(6.3) Od izvadokot A mo`e{ da zaklu~i{ deka likot Arso bil:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. pesimist, ~ovek so moralni dilemi

B. optimist, ~ovek so ideali
V. realist, adaptiran na `ivotnite okolnosti

01010108
14 8
 1 poen
(6.4) Navedi edna odlika {to mo`e{ da ja izvle~e{ za drugiot lik,
Gligor, od izvadokot B.

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

1 poen
(6.5) Koj ideal gi povrzuva dvata lika vo romanot, Arso i Gligor?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(6.6) Dopi{i gi sprotivnite zna~ewa na dolunavedenite kategorii
vrz koi se temeli romanot „Pustina“:
1 2
ropstvo - ________________________________

`ivot - ________________________________

01010108
15 8
7 Pro~itaj go prviot del od pesnata „Vezilka“ od B. Koneski i odgovori
na pra{awata.

VEZILKA
Vezilke, ka`i kako da se rodi
prosta i stroga makedonska pesna
od ova srce {to so sebe vodi
razgovor no}en vo trevoga besna.

- Dva konca paraj od srceto, dragi

edniot crn e, a drugiot crven,
edniot budi morni~avi tagi,
drugiot kopne` i svetol i strven.

Pa so niv vezi ednoli~na niza,

pesna od kopne` i pesna od maka,
ko jas {to vezam na lenena riza
rakav za bela nevestinska raka.

Sudbinsko ne{to se plelo za veka

od dvete ni{ki dva sozvu~ni zbora,
ednata budi temnica {to {treka,
drugata budi vkrvavena zora.

1 poen
(7.1) Koja stilska figura e upotrebena vo prvata strofa?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. slovenska antiteza
B. epifora
V. retorsko pra{awe

1 poen
(7.2) Pesnata „Vezilka” e inspirirana od:

_____________________________________________________________________
1 2
_____________________________________________________________________

1 poen
(7.3) Simbolikata na crniot i crveniot konec, spored avtorot,
poka`uva dve strani na `ivotot:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. kopne` i maka, temnina

B. vistinita i la`na strana
V. minatoto i idninata na `ivotot

1 poen
(7.4) Kakov tip rima upotrebil poetot vo dadenite stihovi:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. paralelna
B. vkrstena
V. pregrnata

01010108
16 8
8 Dopolni ja dadenata klasifikacija: 1 poen

Spored trepereweto ili miruvaweto na glasnite `ici soglaskite vo makedon- 1 2

skiot standarden jazik se delat na: zvu~ni, bezvu~ni i _____________________.

(dopolni ja re~enicata)

9 Podvle~i go pogre{no napi{aniot zbor: 1 poen

zdravstvo vzaemno sram stravotnost

1 2

10 Imenkite: zable, vle~ko, u{lo, budaletinka pretstavuvaat: 1 poen

(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. augmentativi
B. deminutivi
V. pejorativi

11 Dopolni ja slednava definicija: 1 poen

Opisnite pridavki imaat dve formi za stepen:

1 2

_______________________________________

_______________________________________

12 Zamenskata forma upotrebena vo dadenava re~enica: Ovoj ~ovek ne go 1 poen

poznavam; pretstavuva:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. li~na zamenka
B. pokazna zamenka
V. li~no-predmetna zamenka

01010108
17 8
13 Prvata glagolska forma upotrebena vo dadenata re~enica zameni ja so 1 poen

zapovedna glagolska forma:

1 2
Da pi{uva{ dobro, te molam!

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

14 Dopolni ja klasifikacijata: 1 poen

Spored zavr{okot vo treto lice ednina na sega{noto vreme, glagolite vo

1 2
makedonskiot jazik se delat na tri osnovni grupi:

_______________________________________

_______________________________________

_______________________________________

15 Zaokru`i ja bukvata pred glagolskata pridavka: 1 poen

A. vikawe
B. vikaj}i
V. viknat

16 Glagolite vo dadenava re~enica stavi gi vo minato opredeleno 1 poen

nesvr{eno vreme:
1 2
Sekoe utro stanuva vo sedum ~asot i odi na pro{etka pokraj rekata.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

17 Vo koja grupa leksi~ki zborovi }e go stavite zborot azno? 1 poen

(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. neologizmi
B. anglizmi
V. turcizmi

01010108
18 8
18 Napi{i tekst na tema: 13 poeni

„Lu|eto ne se gladni samo za leb, tuku i za qubov i za vnimanie“

(Majka Tereza)
Tekstot treba da ima 300-350 zbora.
Vo tekstot:
- iska`i go svoeto mislewe po~ituvaj}i gi pravilata na standardniot jazik;
- po~ituvaj gi pravilata za oblikuvawe na kompozicijata (voved, glaven
del/razrabotka na problemot ili temata, zaklu~ok);
- opfati go predvideniot broj zborovi;
- iska`uvaj se so jasni i povrzani misli, koristi argumenti, odnosno fakti
i dokazi.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

01010108
19 8
___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

01010108
20 8
___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________ jazik

___________________________________________________________________________
1 2
kompozicija na tekstot

___________________________________________________________________________
1 2
___________________________________________________________________________ sodr`ina

___________________________________________________________________________ 1 2

01010108
21 8
19 Napi{i pismo do prijatelot vo Zagreb so koe }e go izvesti{ za tvojot 8 poeni

prestoj vo negoviot grad.

Pismoto treba da ima 50-60 zbora.

Vo sodr`inata na pismoto vnesi gi podatocite za:
- celta na tvojata poseta;
- vremeto na pristignuvaweto;
- dol`inata na prestojot.

Vnimavaj na:
- formata za pi{uvawe pismo;
- pismoto da bide oblikuvano so vgraduvawe na delovite na kompozicijata;
- pismoto treba da gi sodr`i podatocite za koi go izvestuva{ tvojot pri-
jatel;
- upotrebuvaj gi pravilata na standardniot jazik;
- po~ituvaj go dozvoleniot broj na zborovi.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________
jazik

___________________________________________________________________________
1 2
___________________________________________________________________________ kompozicija na tekstot

___________________________________________________________________________ 1 2

01010108
22 8
20 Napi{i vest za promocijata na noviot u~ili{ten vesnik. 4 poeni

Tekstot treba da ima 40-50 zbora.

Vesta treba da gi sodr`i slednive informacii:
- naslov na u~ili{niot vesnik;
- imeto na promotorite;
- vremeto i mestoto na odr`uvawe na nastanot.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________ jazik

___________________________________________________________________________ 1 2

01010108
23 8
21 Pro~itaj go sledniov tekst i odgovori na pra{awata.

POIM I ZNA^EWE NA MENTORSTVOTO

Terminot mentorstvo ne e nov i pove}e lu|e znaat za nego. Negovite koreni
poteknuvaat od gr~kata mitologija od kade {to poteknuva i terminot. Mentor
bil prijatel na Odisej koj mu go doveril sinot Telemah da go vospituva i da se
gri`i za negovoto osamostojuvawe so prenesuvawe na negovoto iskustvo dodeka
toj bil otsuten zaradi mnogute patuvawa.
Vo stru~nata literatura i edukativnata praktika mentorstvoto ima pove}e-
zna~na dimenzija i sodr`ina, a se identifikuva so slednive obele`ja: niz kon-
tinuirana prisutnost „vozrasnata“ li~nost & dava poddr{ka, pomo{, znaewe i ja
vodi „mladata“ li~nost koja se soo~uva so novi predizvici, se osposobuva nau~no
i stru~no vo odredena oblast, re{ava odreden problem, pominuva niz te`ok peri-
od i pravi korekcii na porane{nite problemi.
Novata mentorska paradigma koja se dol`i na promenite koi postojano se
slu~uvaat glasi: Dene{nite mentorirani se podobro obrazovani, no nim s# u{te
im e potreben mentor, nekoj koj ima prakti~no znaewe i mudrost, vrednosti koi
se steknuvaat samo preku iskustvo.
Mentorite obi~no se povozrasni i iskusni lu|e koi imaat golemi poznavawa i
prakti~no iskustvo za svetot vo celost, kako i vo to~no opredelena oblast ili
nauka. Nekoi lu|e se vistinski mentori po priroda i tie nemaat neophodna potre-
ba od instrukcii. Tie poseduvaat vrodena mentorska sposobnost i niz nekakvo
sekojdnevno odnesuvawe i komunicirawe so lu|eto koi gi okru`uvaat, prirodno
gi razvivaat svoite sposobnosti. Se razbira, toa ne zna~i deka tie ne mo`at da
nau~at ne{to pove}e za mentorstvoto. Najgolem predizvik }e bide kako tie vro-
deni sposobnosti da se usovr{at u{te pove}e i da se primenat vo rabotata na eden
struktuiran, organiziran i dobro osmislen na~in.
Su{tinata na sekoe mentorstvo e vrskata pome|u mentorot i mentoriraniot.
Iako ~esto mentorstvoto e fokusirano vrz mentorot: {to pravi toj, kako toa go
pravi, kade nego mo`eme da go najdeme itn., mora da postojat i sledbenici koi toj
gi vodi kon postignuvawe na odredeni celi. Glavnata zada~a na sekoe mentorstvo
treba da bide kako da & se pomogne na li~nosta koja{to e mentorirana. Za licata
koi{to se obu~uvaat se upotrebuvaat pove}e termini: obu~uvan, mentoriran,
u~enik, student, sledbenik i drugi. Iako ovie imiwa se upotrebuvaat naj~esto vo
vospitno-obrazovnite institucii, sepak terminite mentoriran, obu~uvan, sled-
benik se najsoodvetni i naj~esto upotrebuvani i na rabotnite mesta.
Mentorstvoto ne nudi gotovi re{enija, bidej}i ne postojat takvi. Tie se edin-
stveni i zaedni~ki, a gi gradat i re{avaat vo tekot na rabotata mentorot i men-
toriraniot. So mentorstvoto, istovremeno mentoriraniot se osposobuva kako vo
idnina da pronao|a re{enija za problemite so koi{to }e se sretnuva.
Prezemeno od
DETRA CENTAR,
INSTITUT ZA MENAXMENT
(Proekt za modernizacija na obrazovanieto)
Skopje, 2007-2008 godina

01010108
24 8
 1 poen
(21.1) Koj bil Mentor spored gr~kata mitologija?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

1 poen
(21.2) Dene{noto zna~ewe na mentorstvoto vo stru~nata literatura i
edukativnata praktika se odnesuva na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. podu~uvawe na po~etnik od strana na iskusno

stru~no lice
B. zaedni~ko re{avawe na raboten problem
V. realizacija na zaedni~ki proekt

(21.3) Novata mentorska paradigma glasi: 1 poen

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

1 poen
(21.4) Koi lu|e obi~no se mentori?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. mladi so najvisoka stru~na podgotovka

B. vozrasni so dolgo prakti~no iskustvo
V. vozrasni so kratko prakti~no iskustvo

1 poen
(21.5) Vo {to e su{tinata na sekoe mentorstvo?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

1 poen
(21.6) Koi termini naj~esto se koristat vo vospitno-obrazovnite insti-
tucii za licata koi se obu~uvaat?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

01010108
25 8
22 Vnimatelno pro~itaj go tekstot i odgovori na postavenite pra{awa.

DA GO POSTAVIME POVTORNO SVETOT NAOPAKU

Vev~anskiot karneval e eden od najinteresnite i najunikatnite
manifestacii vo Makedonija, nastan koj se slu~uva samo edna{ vo
godinata i koj go slavi doa|aweto na Novata godina spored stariot ka-
lendar i e spoj me|u paganskoto i sovremeniot na~in na proslava. Ovoj
karneval spored svoite specifi~ni osobini se izdvojuva od drugite
karnevali vo svetot, toj se izdvojuva so svojata arhai~nost, tradicio-
nalnost, tainstvenost i unikatnite maski. Vev~ani ve}e odamna e
~lenka na Svetskata asocijacija na karnevalski gradovi ~ij pretse-
datel e golem obo`avatel tokmu na vev~anskata zabava pod maski.
Vev~anskiot karneval, star pove}e od 1 400 godini, e interesen spoj
na paganskoto i sovremenoto. Se odr`uva na 13 i 14 januari (vo pres-
ret na prviot den od Novata godina spored stariot kalendar). Mesto-
to na karnevalskoto slu~uvawe e seloto Vev~ani koe za vreme na ne-
govoto odr`uvawe se pretvora vo svoeviden teatar bez granici, vo
nego sekoja ku}a i ulica se scena na koja maskiranite gi izveduvaat
svoite igri kako vistinski akteri.
Postojat tri vida tradicionalni maski: zet i nevesta, Glupav Av-
gust i muzi~ari. Drugite u~esnici, vo su{tina, se pomali ili pogo-
lemi karnevalski grupi koi so kostimite i dvi`ewata obi~no gi
ismejuvaat i `igosuvaat pojavite i li~nostite od op{testveniot `i-
vot. Osobeno karakteristi~na e maskata vrzana za ulogata na Glupa-
viot Avgust. Ovaa maska obi~no ja nosat mladi lu|e polni so energi-
ja, a koi so publikata komuniciraat so nevoobi~aeni dvi`ewa i
gestovi, no i so karakteristi~en vresok. Slu`beno, vo karnevalot ne
u~estvuvaat `eni. Tie, sepak, se maskiraat, no na krajot ne gi simnu-
vaat maskite kako drugite u~esnici. Vo 1993 godina Vev~anskiot kar-
neval, odnosno Vev~ani, stanuva ~len na FECC - asocijacijata na svet-
skite karnevali i gradovi vo koi Vev~ani, na golemo negoduvawe na
Grcija, ja vnese Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Vedna{ potoa
se o`ivotvoruva inicijativata na Vev~ani za nacionalna karnevals-
ka asocijacija vo koja vleguvaat i Strumica, Prilep i drugi mesta
kade se nastojuva da se o`ivee karnevalskata tradicija.
Na Vev~anskiot karneval, svoeviden „Teatar bez yidi{ta“, ne mu se
slu~ilo da ja odlo`i pretstavata. Toj od godina vo godina s# pove}e i
pove}e go predizvikuva interesot na javnosta, kako vo zemjata, taka i
vo svetot. Za vreme na karnevalot vev~anci od celiot svet se pribi-
raat doma za da u~estvuvaat vo edinstvenata „pretstava“ obilno zalea-
na so vino, vo koja ima mesto i za sekoj dobronamernik so karneval-
ski duh. Toga{ maskiranite ja imaat seta sloboda i „zanes“ vo „posta-
vuvawe na svetot naopaku“, sloboda vo koja do izraz doa|aat kreativ-
nosta i duhot, smislata za improvizacija, kritika i ironizirawe.
TEA MODERNA
(fevruari, 2007)

01010108
26 8
 1 poen
(22.1) So {to se izdvojuva Vev~anskiot karneval od ostanatite
karnevali vo svetot?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

1 poen
(22.2) Vev~anskiot karneval e spoj me|u:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. religiskoto i paganskoto
B. sovremenoto i paganskoto
V. umetni~koto i paganskoto

1 poen
(22.3) Vo {to se pretvora Vev~ani za vreme na odr`uvaweto na
karnevalot?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(22.4) Osobeno karakteristi~na maska na karnevalot e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. zet i nevesta
B. Glupav Avgust
V. muzi~ari

1 poen
(22.5) Koi drugi gradovi vleguvaat vo nacionalnata karnevalska asoci-
jacija?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(22.6) [to doa|a do izraz vo slobodata na izrabotkata na karnevalskite
maski?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

01010108
27 8
23 Vnimatelno pro~itaj go tekstot i odgovori na postavenite pra{awa.

^len 15
Brak mo`at da sklu~at dve lica od razli~en pol so slobodno izjavena volja pred
nadle`en organ, na na~in opredelen so zakon.

^len 16
Ne mo`e da sklu~i brak lice koe ne napolnilo 18 godini od `ivotot.
Nadle`niot sud mo`e, vo vonprocesna postapka, da dozvoli sklu~uvawe na brak
na lice koe napolnilo 16 godini od `ivotot ako utvrdi deka toa dostignalo te-
lesna i du{evna zrelost potrebna za vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nas-
tanuvaat vo brakot, a po prethodno pribaveno mislewe od zdravstvena ustanova i
uka`ana stru~na pomo{ vo centarot za socijalna rabota.

^len 17
Ne mo`e da sklu~i nov brak lice dodeka porano sklu~eniot brak ne mu prestane.

^len 18
Ne mo`at da sklu~at brak lica koi poradi manifesna forma na du{evno zabolu-
vawe so prisustvo na psihoti~ki simptomi ili rezidualni znaci od bolesta ne se
vo sostojba da go sfatat zna~eweto na brakot i obvrskite {to proizleguvaat od
nego, a koi se istovremeno nesposobni za rasuduvawe.
Ne mo`at da sklu~at brak i lica koi zaostanuvaat vo mentalniot (psihi~kiot)
razvoj, a pripa|aat vo grupata na lica so te{ka i najte{ka mentalna zaostanatost
IQ pod 36.
Licata koi se rasporedeni kako lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj,
kako i lica koi imaat te{ki nasledni zaboluvawa vo familijata, mo`at da
sklu~at brak po prethodno pribaveno mislewe za genetska konstrukcija izdadeno
od Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci - Skopje ili druga soodvetna
institucija koja se zanimava so vr{ewe na genetski istra`uvawa.

^len 19
Brakot ne e polnova`en koga soglasnosta za sklu~uvawe na brak e dadena pod
prisila ili vo zabluda.

^len 20
Ne mo`at me|u sebe da sklu~at brak krvni rodnini vo prava linija (dedo, baba,
majka, tatko i vnuci), kako ni rodeni bra}a i sestri, brat i sestra po tatko, odnos-
no po majka, striko i dete od brat, vujko i dete od sestra, tetka i dete od brat,
tetka i dete od sestra, nitu prvi bratu~edi.
Ne mo`at da sklu~at brak i lica ~ie srodstvo od prethodniot stav e zasnovano so
posvojuvawe.

01010108
28 8
 1 poen
(23.1) Dadeniot tekst spored stilot e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. deloven
B. op{testveno-politi~ki
V. zakonodavno - praven

1 poen
(23.2) Koi vidovi tekstovi se pi{uvaat so ovoj stil?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(23.3) Koj mo`e da dozvoli sklu~uvawe na brak na lice koe nema
18 godini?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(23.4) Brakot ne e polnova`en spored:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. ~len 18
B. ~len 19
V. ~len 20

1 poen
(23.5) Koga liceto ne mo`e da sklu~i brak po vtorpat?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

01010108
29 8
24 Pro~itaj go sledniov tekst i odgovori na postavenite pra{awa.

KAKAOTO E PIJALAK ZA GOLEMI I ZA MALI

Koga [pancite vo Meksiko najdoa kakao, vedna{ se zainteresiraa
za ovoj dragocen plod. Nivniot voda~ Kortez go oceni od vojni~ko
gledi{te. Toj vo pismoto do carot Karlo podvlekuva deka {olja od
ovoj neobi~en pijalak na vojnikot mu dava dovolno sila za da mo`e
cel den da mar{ira.
Meksikancite kakaoto go varele so voda, a go zasladuvale so med
ili so sladok javorov sok. Siroma{nite lu|e dodavale p~enkarno
bra{no (zaradi pogolema hranlivost) i crven piper! Ovoj pijalak se
vikal „shokolati“ {to zna~i „voda od kakao“. Taa „voda“ bila mnogu
ceneta, a zrnata kakao slu`ele kako pari. So niv se pla}ale i dano-
cite. Gradot Tabago mu daval na carot Montezumi po 160 milioni
zrna kakao godi{no. [panskite istori~ari od ona vreme tvrdat deka
Montezumi sekoj den varel 50 filxani ~okolada (sigurno za nego i za
negovata familija) i 2000 filxani za dvorjanite.
Vo po~etokot na 16 vek, [pancite ispratile kakao vo svojata zemja
kade {to vo prvo vreme ne bilo mnogu ceneto. Najmnogu protiv ovaa
novost se bunele sve{tenicite. No, koga [pancite zgotvile toplo
kakao i mu dodale {e}er, toga{ ni Svetata inkvizicija ne mo`ela da
go spre~i {ireweto na kakaoto vo Evropa. Od [panija, kakaoto pri-
stignalo vo Francija kako podarok na francuskiot kral, a potoa se
pojavilo vo avstriskiot dvor, kade go vovela Marija Terezija.
^okoladata, {to tolku mnogu bila po volja na avstriskata carica,
ne bila onakva kakva {to ja pieme deneska. Prvo se varelo kakao od
pe~eni zrna, pa taka se dobivala mnogu mrsna i gusta masa. Za da se
ubla`i gor~inata na ~okoladata, prvite fabrikanti kakaoto go me-
{ale so skrob i taka gi napravile prvite plo~ki ~okolada. Vo taa
~okolada s# u{te imalo mnogu mrsnotija, a malku aroma. Duri vo
po~etokot na 19 vek, Holan|anecot Van Hoten pronao|a na~in kako na
kakaoto da mu se otstrani mrsnotijata, a pritoa da se za~uva miriz-
liviot teobromin, koj e najdragoceniot del na kakaoto.
Teobrominot prijatno go vozbuduva ~ovekot i mu ja vra}a silata, a
li~i na teinot (vo ~ajot) i na kofeinot (vo kafeto). Van Hoten prv
proizvel kakao vo dene{niot vid, kakao vo prav koe se rastopuva vo
vodata i ne ostava talog. Ottoga{, od toj prav, lu|eto po~naa da pod-
gotvuvaat ~okolada dodavaj}i {e}er, a potoa i mleko.
(Ekologija, fevruari 2004, br. 82)

01010108
30 8
 1 poen
(24.1) Pijalakot od kakao prvi go upotrebuvale:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. [pancite
B. Meksikancite
V. Francuzite

1 poen
(24.2) Zrnata od kakao vo Meksiko se upotrebuvale:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. za podgotovka na zdrav pijalak {to daval sila

B. kako pari
V. za magiski obredi

1 poen
(24.3) Kako se podgotvuvale prvite plo~ki ~okolada?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

1 poen
(24.4) Koja sostojka e najdragoceniot del na kakaoto?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(24.5) Vo koe glagolsko vreme se upotrebeni glagolite vo prvata
re~enica od tekstot?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. minato opredeleno nesvr{eno vreme (imperfekt)

B. minato opredeleno svr{eno vreme (aorist)
V. predminato vreme (pluskvamperfekt)

1 poen
(24.6) Kakov vid zavisno-slo`ena re~enica e prvata re~enica vo tekstot?

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

01010108
31 8
25 Pro~itaj go sledniov tekst i odgovori na postavenite pra{awa.

SPORTOT NA MODERNITE TITANI

Krevaweto tegovi e sport vo koj natprevaruva~ite se obiduvaat da krenat kol-
ku {to e mo`no pogolem tovar staven na kraevite na metalna pra~ka. Za da se pos-
tigne uspeh vo ovoj sport potrebno e da se ima dobra kombinacija na sila, flek-
sibilnost i tehnika. ^esto ovaa disciplina se narekuva so neformalniot termin
„trening so tegovi“.
Olimpiskiot na~in na krevawe te`ina go trenira sportistot za steknuvawe
vistinska funkcionalna sila podobruvaj}i gi glavnite muskulni grupi na telo-
to na sportistot. Zatoa olimpiskite na~ini na krevawe, poznati i kako rauer
sne~ i pauer klin, maksimalno se koristat vo treninzite za drugite sportovi,
osobeno tie kako ragbito i amerikanskiot fudbal {to baraat golema sila od
sportistite.
Krevaweto tegovi datira 3 000 godini pred na{ata era. Podatocite se najdeni
vo kineski tekst {to gi opi{uva vojnicite koi krevaat razni predmeti pred da &
se pridru`at na armijata. Vo Egipet na faraonskite grobnici ima crte`i na
sportisti koi se natprevaruvaat vo krevawe torbi polni pesok. Skulpturite vo
Anti~ka Grcija poka`uvaat natprevaruva~i kako krevaat tegovi. Na Olimp e
pronajden kamen na koj pi{uva deka bil podignat od sportistot Bibon, a natpisot
poteknuva od 600 godina pred na{ata era.
Prviot {ampionat vo krevawe tovar se odr`al vo 1981 godina vo London, a na
nego u~estvuvale sedum kreva~i od {est dr`avi. Angli~anecot Levi Lorens go
osvoil prviot zlaten medal na svetskite {ampionati. Pet godini podocna
sportot stanal del i od olimpiskite igri vo Atina. Toj natprevar se sostoel od
dva nastani, krevawe so edna i krevawe so dve race. Lan~eston Eliot od Velika
Britanija go osvoil zlatoto vo krevawe so edna raka, a Vigo Jensen od Danska go
osvoil zlatoto vo krevawe te`ina so dve race.
Za ispravnosta na krevaweto se gri`at trojca sudii koi odreduvaat dali spor-
tistot pravilno go krenal tegot. Koga natprevaruva~ot }e gi zadovoli kriteriu-
mite na sudiite, sekoj od niv pali belo svetlo. Dovolni se barem dve svetla za
krevaweto da bide proglaseno za uspe{no, a kreva~ot mo`e da go vrati tegot na
platformata ili da go pu{ti na podot. Od momentot koga }e bide daden znak do
maksimum edna minuta tegot mora da bide krenat barem do visina na kolenata ili
vo sprotivno toa nema da se broi kako va`e~ko krevawe. Ako natprevaruva~ot
pravi dve posledovatelni krevawa, za vtoroto toj period e dve minuti.
Ovoj sport e isklu~itelno popularen vo nekoi evropski zemji iako vo svetski
ramki ima mal pad vo popularnosta. Naporite {to gi pravat sportistite baraat
nat~ove~ki sili i ogromna psihi~ka i fizi~ka podgotvenost za da se krene
tovarot {to dostignuva i dvapati pove}e te`ina od sopstvenata. Kolku za spored-
ba, vo klasata ma`i do 56 kilogrami rekordot e 305 podignati kilogrami, a vo
klasata nad 105 kilogrami maksimalnata te`ina e 472, 5 kilogrami.
(Dnevnik, 2007)

01010108
32 8
 1 poen
(25.1) Krevaweto tegovi e kombinacija od:

_____________________________________________________________________
1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(25.2) [to podobruva kaj sportistot olimpiskiot na~in na krevawe
te`ina?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

1 poen
(25.3) Prvite podatoci za krevaweto na tegovi se pronajdeni vo:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. egipetski tekst
B. japonski tekst
V. kineski tekst
G. starogr~ki tekst

1 poen
(25.4) Prviot zlaten medal na svetskite {ampionati vo krevawe tovar
go osvoil:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)

A. Levi Lorens
B. Lan~eston Eliot
V. Vigo Jensen

1 poen
(25.5) Kolku svetla od sudiite se dovolni za krevaweto da bide pro-
glaseno za uspe{no?

_____________________________________________________________________ 1 2

_____________________________________________________________________

01010108
33 8
PRAZNA STRANICA

01010108
34 8
PRAZNA STRANICA

01010108
35 8
PRAZNA STRANICA

01010108
36 8