1

2
Recenzenti: d-r Kalina Maleska-Gegaj, asistent
Filolo{ki fakultet ‚Bla`e Koneski,‛ Skopje
Barbara Dragovi}

Copyright © 1981 by Linda Gray Sexton and Loring Conant, Jr, executors of the will
of Anne Sexton
© 2011 za makedonskoto izdanie: Kristina Zimbakova
Prepevite se raboteni spored Anne Sexton: The Complete Poems, izdanie na
Houghton Mifflin.

Fotografijata od En Sekston e objavena so dozvola na: Center for Creative

Photography, University of Arizona Foundation, © Rosalie Thorne McKenna
Foundation.

CIP- katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka ‚Sv. Kliment Ohridski,‛
Skopje

SEKSTON, En
Izbor pesni / En Sekston; (izbor, prepev od angliski i bele{ki: Kristina
Zimbakova). Skopje: Akademski pe~at, 2011

Izdanieto e pomognato od “Soloprom”- Skopje.

3
 EN SEKSTON

IZBOR PESNI

Izbor, prepev od angliski i bele{ki:

Kristina Zimbakova

AKADEMSKI PE^AT
Skopje, 2011

4
5
 SODR@INA:

NEJZINA SORTA ..............................................................................................10

MU RE^E POETOT NA PSIHOANALITI^AROT ................................11
ZA XON, KOJ ME MOLI DA NE SE RASPITUVAM POVE]E ...........12
DUPLA SLIKA ...................................................................................................14
MOVTA OD NEGOVATA KO@A .....................................................................22
OD MILOSRDIE ZA DR^NITE ....................................................................23
VO DLABOKIOT MUZEJ .................................................................................25
CRNATA UMETNOST .......................................................................................27
DOMA]INKA .....................................................................................................28
BEGAJ NA MAGARETO .....................................................................................29
DRU@BA SO ANGELITE.................................................................................37
VO KRAJBRE@NATA KU]A ..........................................................................39
SAKATITE I DRUGI PRIKAZNI ..............................................................41
NIE .........................................................................................................................44
KLU^OT OD ZLATO ..........................................................................................46
JOVAN^E I MARIKA ......................................................................................48
EDNOOKATA, DVOOKATA, TROOKATA ..................................................53
PTICATA NA AMBICIJATA ......................................................................59
SNOVIDENIE ZA GRADITE ........................................................................61
ISUS CICA.........................................................................................................63
ISUS BUDEN .......................................................................................................64
ISUS VO SON .....................................................................................................65
ISUS UMIRA ......................................................................................................66
GOVORI AVTOROT NA ZAPISITE ZA ISUS .......................................68
VESLAWE .............................................................................................................69
TRESKA .................................................................................................................71
KOGA MA@ ]E VLEZE VO @ENA ................................................................72
BOGOVI .................................................................................................................73
JAROSTA NA ZAJDISONCATA ..................................................................75
O VIE JAZICI ...................................................................................................76
BESEDI PRED OVCI .......................................................................................83
KRT-YVEZDONOS ...............................................................................................86
RAZVODE, IMETO TI E @ENA ....................................................................87
PRESVETATA MAJKA .....................................................................................89

6
 POUKI ZA POSEBNA LI^NOST ...............................................................91
QUBOVNO PISMO VO KU]A VO PLAMEN NAPI[ANO ...............93
GLASOT NA POETESATA ..................................................................................96

KORISTENA LITERATURA ..............................................................................99

7
En Sekston

8
9
NEJZINA SORTA

Nadvor sum izlezena, ve{terka obzemena,

koja crniot vozduh go opsednuva, no}e posmela;
svetlo po svetlo, od zli sni{ta vodena,
po skromnite ku}i svoeto sum go sklepala:
samotni~ka, dvanaesetprsna, od umot skrenata.
Takvata `ena ne e `ena sosema.
Jas sum nejzina sorta.

Vo gorata najdov topli pe{teri,

gi na~i~kav so tavi, rezbi, polici,
svili, plakari, kakvi li ne stvari;
ve~era gotvev za seni{ta i crvci:
ja~ev, go mestev raspr~kanoto.
Takvata `ena ne e sfatena.
Jas sum nejzina sorta.

Majstore, vo kolata sum ti se vozela,

na pomin niz selata mavtav so golite race,
zadnite svetli patje gi u~ev, sum pre`iveala
a tvojot gore` i sega bedrata mi gi kine
i pod tvoite trkala mi pukaat rebrata.
Takvata `ena ne se srami da izgine.
Jas sum nejzina sorta.

1960

10
MU RE^E POETOT NA PSIHOANALITI^AROT

Mene mi se rabota zborovite. Zborovite se ko etiketi,

ili pari~ki, ili u{te poto~no, kako roj p~eli.
Priznavam, janya me jade samo za izvorot na ne{tata;
nebare zborovite se brojat ko na tavan mrtvi p~eli,
otpetleni od `oltite o~i i suvite krilja.
Sè mora da izumuvam oti eden zbor drug da bele`i
mo`e, drug da kroi, sè duri ne dojdam do ne{to
{to mo`ev da go re~am…
no ne e re~eno.

Tebe ti e rabota da mi gi posmatra{ zborovite.

No ni{to ne priznavam. Da ka`eme, najdobro mi odi
koga za avtomatot za komar pofalba pi{uvam,
onaa no} vo Nevada: i za magi~nata premija glagolam
{to stigna {tom tri yvona sripaa, vrz sre}niot ekran.
No ako mi re~e{ deka ova e ne{to {to ne e,
svenuvam, i mi teknuva kako moite dlanki
se ~inea i ~udni i sme{ni so prsipleva
veroqubni pari.

1960

11
ZA XON, KOJ ME MOLI DA NE SE RASPITUVAM POVE]E1

Neoti be{e ubavo,

no tamu ima{e, kone~no,
nekakov uset za red;
ne{to {to da se nau~i vredi
vo tesnogradiot dnevnik na mojot um,
vo sekidnevicata na ludnicata
kade puknatoto ogledalo
ili sopstvenata smrt sebi~na
me stol~ija so pogled.
I koga bi se obidela
da ti ponudam ne{to drugo,
ne{to {to ne e od mene del,
ti ne bi znael
oti najlo{oto kaj sekogo,
mo`e da se stori, na kraj,
nade`en slu~aj.
Si ja tapkav glavata;
be{e staklena, prevrtena kugla.
Sitna rabota bilo
da besnee{ vo svojata kugla.
Prvo be{e intimna.
Posle ne{to pove}e od mene stana;
stana toa {to si ti, ili tvojot dom
ili tvojata kujna.
1
Pesnata e obra}awe do poetot Xon Holms, prviot mentor na En Sekston, koja
ovde preku govornikot ja iznesuva svojata ars poetica. Naslovot e tesno povrzan so
epigrafot na zbirkata ‚Do ludnicata i nazad do polpat,‛ ~ij sostaven del e i ovaa
pesna, a koj glasi: ‚Filozofot se izdvojuva po hrabrosta otvoreno da ja ka`uva
vistinata vo vrska so sekoe pra{awe. Toj mora da bide kako Edip od Sofokle, koj,
vo potraga po rasvetluvawe na svojata u`asna sudbina, neumoren e vo svojot raspit
duri i koga kobi deka vo odgovorot go o~ekuva grozomora {to zaprepastuva. No
najgolemiot del od nas v srce ja nosime Jokasta, koja go moli Edip vo imeto na boga
da ne se raspituva pove}e…Od pismo na [openhauer do Gete, noemvri, 1815.‛

12
A ako grb svrti{
za{to tuka nema pouka
ovaa tersene kugla }e ja grabnam,
so site nejzini napuknati yvezdi
ko zamrsena laga blesnati,
i nova ko`a }e & nadenam
bo`em portokal oblekuvam
ili ~udno sonce.
Neoti be{e ubavo,
no tamu najdov nekoj red.
Verojatno krie ne{to posebno
za nekogo
vakvata nade`.
Nikoga{ ne }e sretnam vakvo ne{to,
mili moj, na pomagi~no mesto,
makar {to tvojot strav e stravot na sekogo,
pome|u site nas ko nevidliv prevez …
i ponekoga{ nasamo,
mojata kujna, tvojata kujna,
mojata lika, tvojata lika.

1960

13
DUPLA SLIKA

1.

Trieset sega vo noemvri gi polnam.

Ti u{te si male~ka, ja tera{ ~etvrtata.
Stoime i se pulime kako ~udni stanuvaat `oltite lisja,
na zimskiot do`d se pavtaat,
spleskani i izmieni pa|aat. I si spomnuvam
voglavno za trite eseni koga ne `ivee{e tuka.
Zborea ne }e te imam kraj sebe ve}e nikojpat.
Ti go velam ona {to vsu{nost ne }e go sfati{ nikoga{:
site lekarski pretpostavki
{to mozokot mi go tolma~ea nikoga{ ne }e se vistinski
ko lisjava otkinati {to se predavaat zasekoga{.

Jas, koja da se ubijam izbrav

vo dva navrata, te vikav po prekar taka
vo mesecite na cimolewe koga sefte stasa;
sè duri vo grloto ne te strefi
treska pa nad glava ti se motav
bo`em pantomima. Grdi angeli mi govorea. Vinata,
gi ~uv kako rekoa, e moja. Kako zeleni
ve{tici vo glavata mi lomotea, i da lie
ko rasipana ~e{ma, kobata ja imaa pu{teno;
~ini{ kobata mevot mi go ima{e potopeno ta krevet~eto
tvoe napolneto, star dolg {to mora na grb da mi padne.

Smrtta izleze poprosta odo{to sum mislela.

Denta koga `ivotot dobra i zdrava mi te donese
gre{nata du{a si ja predadov na ve{ticite.
Se prepravav deka sum su{testvo mrtvo
duri ma`ite vo belo otrovot ne mi go ispumpaa,
pa bez race i isprana me tutnaa na tormozewe
so zvu~ni kutii i elektri~no leglo.

14
Se smeev koga doma{nata pegla ja vidov vo toj hotel.
Denes ~udni stanuvaat
`oltite lisje. Me pra{uva{ kaj odat. Denot
vo sebe veruval, velam, vo sprotivno padnal.

Denes, detence moe, Xojs,

svoeto jas sakaj si go tamu kade prebiva.
Nema poseben bog kogo bi go povikala; a ako ima,
zo{to dozvoliv na drugo mesto
da rasne{. Ne go poznava{e mojot glas
koga si dojdov i se javiv. Ne }e ima polza
od panegiricite za utre{nite imela i belo drvo
oti ne }e gi seti{ odmorite od koi li{ena be{e.
Toga{ koga ne se sakav sebesi,
ti naminuvav po is~istenite pateki;
rakavicata mi ja stega{e. Potem nov sneg vrne{e.

2.

Pisma mi ispra}aa so novosti za tebe

i mokasinki pravev {to i~ ne mi zatrebale.
[tom se izarniv tolku kolku sebesi
da se trpam, `iveev so majka mi. Za `ivot so majka ti,
predocna e, predocna, ve{ticite velea.
No ne si zaminav. Namesto toa moj portret
bev nara~ala.

Od Ludnicata nazad do polpat

pristignav vo Gloster, Masa~usets,
vo ku}ata na majka mi. I taka do toa dojde
da se zaka~am za nea; i ete taka ja zagubiv.
Samoubistvoto ne mo`am da ti go prostam, be{e rekla.
I ne mo`e{e nikoga{. Namesto toa moj portret
be{e nara~ala.

15
@iveev ko naapan gostin,
ko ne{to popraveno navrapito, iz`iveano dete.
Majka mi sè od sebe dava{e, pomnam.
Vo Boston me odnese kade nova frizura mi bea stokmile.
Nasmevkata ti e ko maj~inata, slikarot ka`a.
Se ~ine{e ne mi be{e gajle. Namesto toa moj portret
bev nara~ala.

Kaj{to izrasnav ima{e edna crkva

so beli kredenci kade pod klu~ ne dr`ea,
red po red, ko puritanci ili mornari
vo eden glas raspeani. ^inijata ja podava{e tatko mi.
Za pro{ka e predocna, velea ve{ticite.
Neoti mi prostija. Namesto toa moj portret
bea nara~ale.

3.

Celo leto prskalki se izvivaa

nad krajbre`noto zelenilo.
Za su{ata zboruvavme
dodeka livadata od solta spr`ena
si ja vra}a{e sladinata. Za vremeto
da mine, da ja kosam trevata probav
a nautro za portretot pozirav,
so nasmevka namestena duri ne se vko~ani.
Ti prativ edna{ slika od zaja~e
i razglednica so prviot Motiv,
nebare e normalno da si
majka a da te nema.

Pri ledena severna svetlina

portretot mi go zabesija, moja lika
i prilika {to }e me krepi.
Arno ama se razbole majka mi.

16
Se trgna od mene, ko smrtta da ja stignala,
ko smrtta da se prenesla,
ko moeto mreewe da ja razjalo odvnatre.
Toj avgust ti be{e dve, no somnitelno gi broev dnite.
Na prvi septemvri taa me pogledna
i re~e, zaradi tebe rak zaka~iv.
Gi otsekoa nejzinite sla~ni ridje
a jas odgovor na toa nemav.

4.

Taa zima majka mi nazad

se vrati do polpat
od sterilnata svita
lekari, rentgenot
so krstosuvaweto vrtoglavo,
razjarenata aritmetika
na kletkite. Operacijata polovi~na,
rakata podlokana, prognozata jalova,
toa go imav za~ueno.

Za vreme na morskite buri

sopstven portret nara~a
da & naslikaat.
Ogledalo-pe{tera
na yidot svrten kon jug postaveno;
istite crti, istata nasmevka.
I ti na mene li~e{e; ne ti be{e poznat
mojot lik, a na sebe go nose{e. Pa moja be{e
kone~no.

Prezimiv vo Boston,
bes~edna nevesta,
ne pru`a ni{to arno
so ve{ticite kraj nea.

17
Najranoto detstvo ti go propu{tiv,
vtor obid za samoubistvo imav,
vo zape~ateniot hotel bev ve}e vtoro leto.
Na aprilili ti me izmami. Dobro be{e
{to ima{e smev.

5.

Na prvi maj odjavena

bev za posleden pat;
diplomka za psihijatriski slu~ai,
so odobrenie od psihoanaliti~arot,
mojata kniga polna pesni so rima,
ma{inata za pi{uvawe i moite kuferi.

Stasana pak vo sedumte moi sobi

celo leto za `ivotot uznavav,
na lebedovite ~amci se vozevme,
na pazar odev, na telefon se javuvav,
slu`ev kokteli ko {to na sopruga & li~i,
qubov vodev srede kombinezonite

i avgustovskiot pek. I ide{e ti

sekoj vikend. No laga e.
Retko ide{e. Te zamisluvav samo,
prasence, peperut~e,
devoj~e so obrav~iwa-bonboni,
trigodi{no zadori~e, moe prekrasno

tu|in~e. I da uznaam morav

zo{to poprvo bi umrela
otkolku da sakam, deka }e boli
nevinosta tvoja i oti vina
plastam ko mlad sta`ist
simptomite, nepobitnite dokazi.

18
Koga otidovme do Gloster
eden oktomvriski den, crvenite brda
me potsetija na kaputot od crveno lisi~jo
krzno {to mi be{e detska igra~ka; vkopana
bev kako me~ka ili pak {ator,
golema iscerena pe{tera ili lisica so crveno krzno.

Pokraj ribnikot projdovme,

butkata kade se prodavaat jadici,
Pixn Kouv, Skvols Hil, klubot
edrili~arski, do ku}ata {to prostum stoi,
nad moreto visoko gore,
a dva portreta na sprotivni yidovi visat.

6.

Pri severna svetlina, nasmevot mi e stokmen,

senkata mi gi ocrtuva koskite.
Za {to li sum sonuvala vaka sednata,
so grst is~ekuvawa vo o~ite,
nasmevkata, mlade{kiot lik,
lisi~jata stapica.

Pri ju`na svetlina, nasmevot & e stokmen,

obrazite svenati ko suvarliva orhideja;
mojata pobedena qubov, moe podbivno ogledalo,
moja prva slika. Yuri vo mene so likot nejzin,
skamenetata glava na smrtta
{to ja imam nadminato.

Slikarot na krstopat nè fati;

vo na{iot dom od platnoto nasmeani
pred da odbereme odvoeni predodredeni patje.
Kaputot od lisi~jo krzno e skroen za da izgori.

19
Na yidot gnijam, mojot li~en
Dorijan Grej.

A toa be{e ogledaloto-pe{tera,

duplata `ena {to se vtren~ila vo sebesi,
bo`em vo vremeto smramorena –
dve dami na temnokafen stol sednati.
Ti ja bakna baba ti
i taa zaplaka.

7.

Ne mo`ev da te vratam kaj sebe

osven za vikendite. Koga ide{e vo ra~eto
sekoga{ ja stiska{e slikata so zaja~e {to
ti ja imav prateno. Ti gi raspakuvam stvarite
za posleden pat. Se dopirame od navika.
Pri prvata poseta pra{a kako mi e imeto.
Sega za navek si tuka. ]e zaboravam deka
ko marioneti na konci edna od druga
se ~ukavme. Toa i qubovta ne bea isto,
na vikendite im dadovme da ne potomorat.
Kolenoto ti e izgrebeno. Mi go u~i{ imeto,
se teteravi{ po trotoarot, vika{ i pla~e{.
Mamo me vika{ i na majka mi pak mi teknuva,
kako nekade vo okolinata na Boston umira.

Pomnam te krstivme Xojs

da mo`e da te vikame Xoj.
Ko nesmasen gostin stigna
prviot pat, seta zamotana i mokra
i ~udna, na boskata mi nabreknata.
Ti mi treba{e. Ne sakav ma{ko dete,
samo devoj~e, momi~e-mle~no gluv~e,
ve}e sakano, ve}e glasovito vo domot

20
na samoto sebe. Te krstivme Xoj.
Jas, koja nikojpat ba{ na~isto ne bev
so toa deka sum devojka, potreba imav
od drug `ivot, druga slika za da me potseti.
I toa mi e najstra{nata vina; ni mo`e{e da ja isceli{
ni da ja utalo`i{. Te stvoriv za da se najdam sebesi.

1960

21
MOVTA OD NEGOVATA KO@A
Devoj~iwata vo stara Arabija ~esto bile zakopuvani
`ivi do svojot mrtov tatko, se ~ini kako `rtva za
bo`icite na plemiwata…
Harold Feldman, ‚Deca na pustinata‛
Psihoanaliza i psihoanaliti~ki razgledi, esen 1958

Bitno be{e samo

da se nasmeam i da krotam,
da se ispru`am do nego
i na ~as da odmoram,
da sme zamotani zaedno
nebare sme svila,
od maj~ini o~i da potonam
i zbor da ne re~am.
Crnata soba nè zede
ko pe{tera ili usta
ili skrita utroba.
Ne di{ev ve}e
a tamu be{e tate,
so krupniot ~erep, palcite,
zabite, kosata mu raste{e
bo`em e pole ili {amija.
Kraj movta od ko`ata
mu bev legnata duri ~udna
ne stana. Nikoga{ sestrite
ne }e uznaat oti sum skraja
od sebesi pravej}i se
oti Alah ne }e zdogleda
deka tate go imam gu{nato
kako staro kameno drvo.

1960

22
OD MILOSRDIE ZA DR^NITE
Za drugarka mi Rut, koja me tera
da zaka`am obred za ispoved

Vo vrska so pismoto od tebe vo koe

me moli{ pop da viknam i vo koe
me moli{ da go nosam Krstot {to e vnatre;
krstot tvoj li~en,
krstot tvoj razjaden,
od palec ne e pogolem,
mal i drven, ovaa ru`a, bez trwe -

Na senkata & se molam,

sivoto mesto
kade le`i na pismoto...dlaboka, dlaboka.
Grevovite si gi pizmam i vo Krstot probuvam da veruvam.
Lomnata polovina mu ja dopiram, liceto, smrknato, vili~esto,
jakoto grlo, me~tatelnata po~ivka.

Vistina. Ima
Isus, koj e prekrasen.
Ko par~e govedsko smramoren e do koska.
Kolku o~ajno hoti race da pribere!
Kolku o~ajno vertikalni i horizontalni oski mu dopiram!
No ne mo`am. Potreba ne zna~i ba{ i vera.

Celo bo`jo utro

na mene be{e krstot,
na vrvka od konop okolu vratot mi vise{e.
Me tupka{e leko ko {to mo`e srce detsko,
tupkaj}i polovno, krotko ~ekaj}i da bide rodeno.
Rut, go cenam pismoto prateno od tebe.

Dru{ko moja, dru{ko moja, jas sum rodena

tokmej}i zapisi za grevot, i rodena

23
ispovedaj}i go. Toa se pesnite:
od milosrdie
za dr~nite,
tie se kar{ilakot na jazikot,
grneto na svetot, yvezdata na staorecot.

1962

24
VO DLABOKIOT MUZEJ

Koe e ova bizarno duvlo, Bo`e mili, Bo`e mili?

Pa neli umrev, krvta razleana po stolbot,
gradi zabrevtani, za grevot na site neli
umrev, i blatnata mi usta go trati duhot?
Stvarno li so teloto e gotovo? Stvarno li umrev?
A sepak, tuka sum, znam. Koe e ova mesto?
Ladno i bizarno, od `ivot `egam. La`ev.
Da, la`ev. Ili nej}e{e da me predade teloto
od proklet kukavi~luk. Fino platno
so race dopiram a studeni mi se obrazite.
Ako e ova pekol, pekolot ne e koj znae {to,
ni tolku poseben ni grozen ko {to mi rekle.

[to li e toa, sumti i grepka, slu{am,

i kon mene ide? So jazikot kam~e ko{ka
i se mu{ka, velmo`a. Kako da se molam?
Zbiva; mirizba e, i kako magare{ka
ko`a surat ima. Gi li`e moite jazvi.
Glav~eto mu go fa}am, ~inam oti e povredeno.
Krvari. Prosteno im e na ubijci i bludnici
i sega ko stariot Jona mora da ~ekam, ni mrtvo
bitie ni `ivo, i nesmasno `ivotno da galam.
Staorec. So zabi mi yveka; ko dobar gotva~ ~eka,
i si ja znae rabotata. Toa mu go prostuvam,
ko {to na Juda mu prostiv {to parite gi zema.

Na usni mi e mekata mu vinova rana sega,

a bra}ata navalija, vlaknesti angeli, i dar si
zemaat. Brazda mi se glu`dovite. Bedra
i zglobovi gubam. Vo ime na qubovta, tri dni
drugava smrt ja blagoslovuvam. O, ne vo vozduhot –
vzemi. Pod gnilite damari na korewata,

25
pod pazarite, pod ov~ite legla kade ridot
e hrana, pod so~nite plodovi na lozjata,
odam. Proro{tvoto i stravot gi zave{tuvam
na stomacite i vilicite od staorcite.
Dlaboko pod Krstot, manite mu gi istavam.
^udoto go odr`avme. Nema da sum ovde.

1962

26
CRNATA UMETNOST

@ena {to pi{uva premnogu ~uvstvuva,

kakov samo zanes i zlokoba!
Nebare mese~arkite i decata i ostrovite
ne se dosta; nebare u`alenite i muabetite
i zarzavatite nikoga{ ne se dosta.
Si misli yvezdite mo`e da gi opomene.
Pisatelkata e vsu{nost {pionka.
Mili moj, jas sum takva tipka.

Ma` {to pi{uva premnogu znae,

kakva ma|epsanost i opsednatost!
Nebare erekciite i sednicite i stokite
ne se dosta; nebare ma{inite i galiite
i vojnite nikoga{ ne se dosta.
Od star mebel - `ivo drvo sozdava.
Pisatelot e vsu{nost apa{.
Mili moj, ti si takov ma`.

Sebesi nikoga{ ne se sakame,

ta i kondurite i {e{irite si gi mrazime,
a dvajcata se qubime, ~udesno, ~udesno.
Dlankite ni se svetlosini i kibarni.
Od o~ite ni brzgaat grozni ispovedi.
No koga }e se zememe,
begaat decata za{to im se zgaduva.
Premnogu hrana a `iva du{a ne ostanala
da go izede tainstvenoto izobilie.

1962

27
DOMA]INKA

Nekoi `eni se ven~aat so domot.

Inakov vid ko`a e toa; ima
srce, usta, crn drob i stolica.
Yidovite se trajni i rozovi.
Glej ja cel den kleknata sedi,
i predano si se izmiva.
Ma`ite nasila vleguvaat, ko Jona
pak se butaat vo mesestite im majki.
@enata e nejzinata majka.
Toa e su{tinata.

1962

28
BEGAJ NA MAGARETO
Ma faim, Anne, Anne,
Fuis sur ton âne... Rembo1

Za{to drugo mesto nema{e

za da se pobegne,
dojdov pak vo popri{teto na rastroeni umovi,
dojdov pak sino}a na polno},
pristignav vo ugarnata junska no},
nemav nitu kuferi nitu ~uvari,
gi predadov klu~evite od kolata i parite,
zadr`av samo kutija ‚Salem‛ cigari
ko {to dete igra~ka ne ispu{ta od raka.
Se potpi{av kaj{to lice novodojdeno
iksovi stava so mastilo –
oti ova e du{evna bolnica,
a ne igra za deca.

Deneska sta`antka po kolenata mi ~uka,

refleksite mi gi ispituva.
Porano trepkav i za ap~e molev.
Stra{no sum strpliva deneska.
Deneska na stetoskopot
vranite blek-xek igraat.

Site race krenaa od mene

no ne i mojata muza,
gri`livata sestra.
Vo dlankata mi sedi,
ne`no belo gluv~e.

Zavesite, leleavi i fini,

1
‚Glad moja, En, En, begaj na magareto‛ - od pesnata Gozbi na gladta (1872) od
francuskiot poet Artur Rembo. Vo pesnata na Sekston, âne (magare) e i igra na
zborovi za imeto na govornikot: Anne (En).

29
se nabiraat i se veat i pa|aat
ko viktorijanskite zdolni{ta
na moite dve tetki nema`eni
{to dr`ea antikvarnica.

Pu{tile str{leni.
Na mre`ata zbrani ko cvetni aran`mani.
Str{lenite, tenkite osila si gi vle~at,
nadvor visat, sè si znaat,
i saskaat: str{lenot znae.
Go zau{iv toa kako dete
no {to li saka{e toj da ka`e?
Str{lenot znae!
So Xek i Dok i Regi {to bidna?
Koj pomni {to se pritajuva vo srceto ~ove~ko?
[to saka{e da re~e ‚Zeleniot str{len,‛ toj znae?
Ili krivo sum skop~ala?
Da ne e ‚Senkata‛ {to me videla
od radioto ovde do legloto?

Sega tin~i Din, Din, Din!

duri vo sosednata soba damite se prepiraat
i zabite si gi ~epkaat.
Gore devoj~e ko pol`av se sviva;
vo druga soba eden se obiduva ~evel da jade;
vo me|uvreme po hodnikot mom~e
{ava kroce vo beli sportski ~orapi.
Nov lekar na vizita odi
i trubi za tableti za smiruvawe, insulin ili
{ok terapija za neupatenite.

[est leta vakvi sitni gajliwa!

[est leta de dojdi de pojdi od ova mesto!
O glad moja! Glad moja!
Dosega svetot }e go obrnev dvapati

30
ili drugi deca }e rodev – site ma{ki.
Dolg pat be{e, poln drebni denovi
a bez mesta novi.

A tuka,
istata stara raja,
istoto urnisano popri{te.
Alkoholi~arot so palkite za golf stiga.
Samoubiecot stiga so fazla ap~iwa
vo postavata na fustanot pri{ieni.
Ni{to novo nemaat storeno redovnite gosti.
Facite im se mali sè u{te
ko na bebiwa so `oltica.

Vo me|uvreme,
majka mi ja iznesoa,
vo ~ar{afi zaviena, nebare ne~ija kukla,
so vilica prevrzana i praznini popolneti.
I tatko mi. Ja skina so krvta mu pogana
{to na `eni od Sredniot Zapad ja spiska.
Izle~en zakoraven pijanica, ja skina
so krivi stapala i jalovi dlanki.
Ja skina duri tatka si go bara{e,
koj odamna ugul sam po~ina –
debel bankar vo ludnica {utnat,
so genite zape~ateni bo`em dolari,
vo svojata tajna zavien,
vo luda~ka ko{ula sigurno stegnat.

No ti, moj doktore, moj zaneseni~e,

od Hristos podobar be{e;
ti nov svet mi veti
za da mi ka`e{
koja sum.

31
Vo najgolem del od vremeto
bev tu|inka,
prokolnata i vo trans – maloto duvlo,
{turoto mesto so sini {trafti,
o~ite zatvoreni vo matnata ordinacija,
o~i zatrkalani niz detstvoto,
o~i so drug pogled.
Sortirani godini
od znaci – istorija na slu~aj vo prodol`enija –
trieset i tri godini istoto dosadno rodoskvernuvawe
{to i dvajcata nè krepe{e.
Ti, moj ne`enet psihoanaliti~are,
{to rabote{e na ulicata ‚Marlboro,‛
i ordinacija so majka ti dele{e
i sekoja Nova godina cigarite gi tresnuva{e,
ti noviot Bog be{e,
urednikot na Gideonovata biblija1.

Ti bev tretooddelenkata
so sina yvezda na ~eloto.
Vo trans mo`ev da sum sekoja doba,
glas, dvi`ewa – sè nanazad svrteno
kako ~asovnik vo apteka.
Budna, gi zapamtuvav sni{tata.
Sni{tata vo ringot }e vlezea
nebare bora~i tretotimci,
site do eden lo{ oblog
za toa koj }e pobedi
za{to nema{e drug.

Vo niv zjapav
1
Biblija uredena od evangelskata hristijanska organizacija ‚Gideonova biblija,‛
osnovana vo 1899 vo Viskonsin, SAD, i posvetena na delewe primeroci od
Biblijata nasekade vo svetot, po hoteli, bolnici i dr..

32
sosredoto~ena na bezdnata
ko {to ~ovek dolu vo kamenolom gleda,
prudolu bezbroj kilometri,
racete kako kuka~ki razmavtani
sonovite da gi izvle~at od kafezot.
O glad moja! Glad moja!

Edna{,
pred tvojata ordinacija,
se ni~kosav vo klasi~no bessoznanie
me|u vozilata nepropisno parkirani.
Se frliv na zemja,
i mrtva se pravev osum saata.
Mislev oti sum zaginala
vo sne`na viulica.
Nad glavata
sinxiri mi ~krtaa nebare zabi
{to go prtea snegot na ulicata.
Dole bev legnata
kako kaput
od nekogo xitnat.
Ti vnatre me vnese,
so nelagodnost, so dikat,
so pomo{ na crvenokosata sekretarka
koja ima{e snaga na spasuva~.
^evlite,
pomnam,
vo sne`niot nanos mi bea izgubeni
bo`em sum naumila ve}e nikojpat da ne stapnam.

Be{e toa zimata

koga majka mi po~ina,
od morfium polu~alnata,
najposle poduena
kako stelna sviwa.

33
Matnoto uroklivo oko & bev.
Vsu{nost,
vo ~anti~kata no` ~uvav –
dobriot lovxiski no` L.L. Bin od ma` mi.
Ne bev na~isto guma li da izdup~am
ili {kembeto na nekoj son da go odre`am.

Ti me nau~i
da veruvam vo sonovi;
i taka jas bev sitoto.
Niv ko starica so artriti~ni prsti gi dr`ev,
gri`livo vodata im ja cedev –
slatki mra~ni igra~ki,
i pred sè, tainstveni
duri ne stanat ta`ni i ni{to`ni.
O glad moja! Glad moja!
Jas bev taa
{to topliot o~en kapak go otvori
hirurg nebare
i devoj~iwa na svet donese
{to ja~ea kako ribi.

Ti rekov,
ka`av –
no la`ev –
oti za majka mi e no`ot…
i potoa ja porodiv.

Zavesite nanadvor se veat

i vrz re{etkite plesnuvaat.
Tie se dvete moi vitki dami
Blan{ i Rouz krsteni.
Nadvor dvorot
stokmen e ko imot vo Wuport.
Vo dalninata, vo poleto,

34
botee ne{to `olto.

Minatiot mesec li be{e ili lani koga

ambulantnata kola ita{e ko mrtove~ka
so sirenata na samoubistvo predupreduva{e –
Din, din, din! –
pladnevna svirka {to po `ivot peka{e
po celiot pat na semaforite?

Eve me pak ovde

no rastrojot ne e ona {to be{e.
Mi ja snema majstorijata!
Naivnosta vo seto toa!
Pacientot so cilinderot na glava
so `estokata {ega, luda~kata nasmevka –
duri i toj se ~ini zamaglen, bled i siten.
Eve me pak ovde,
pak zarobena,
na yidot prikovana ko otnuvalka za bawa,
dr`ana nebare zatvorenik
koj bil beden do toj stepen
{to vo zatvorot se vqubil.

Kraj stariot prozorec stojam

i na supata se `alam,
dvorot go razgleduvam,
si dopu{tam prokockan `ivot.
Skoro ko belo zname }e si go krenam likot,
i koga Bog vo kreposta }e vleze,
ni }e mu pluknam ni }e mu blujam vrz prstot.
]e mu go lapnam kako da e belo cve}e.
Toa li e starata majstorija, ar~eweto,
~erepot {to si ja ~eka dozata
elektri~na struja?

35
Ova e ludilo
no eden vid glad.
[to mi vredat pra{awata
vo ovaa skala na smrtta
kaj tin~at zemjata i kamewata
Din! Din! Din!
Te{ko ova da e gozba.
Stomakot pri~inuva da stradam.

Skr{nete, gladovi moi!

Barem edna{ donesete promislena odluka.
Ima umovi {to skapuvaat tuka
nebare prezreani banani.
Srca {to ploskati stanale ko ~inii.
En, En,
begaj na magareto,
begaj od hotelov `alosen,
letni mu ja na nekoj kosmat liot,
bodinaj i napinaj nazade~ki
so zadnikot nakaj grivata svrten,
sedni nekako sproti nesmasniot od.
Letni mu ja
kade i da e po tvoja volja!
Tuka sekoj na svojata usta & govori.
Toa zna~i da si lud.
Onie {to najmnogu gi sakav od toa umrea –
bolesta na budalata.

juni 1962

36
DRU@BA SO ANGELITE

Mi be{e sma~eno da sum `ena,

sma~eno od tie la`ici i tavi,
sma~eno od mojata usta i gradi,
sma~eno od {minki i svili.
Na trpeza u{te si imav ma`i,
okolu ponudenata ~inija sednati.
^inijata be{e crno grozje polna
i muvite po mirizbata }e se zaletea
duri i tatko mi ide{e so belata koska.
No sma~eno mi be{e od rodot na ne{tata.

Sno{ti son soniv

i mu ka`av…
‚Odgovorot si ti.
]e go nad`ivee{ ma` mi i tatko mi.‛
Vo sonot ima{e grad graden od prangi
so Jovanka vo ma{ka ruba na smrtna presuda
i kaj prirodata na angelite nerazjasneta mina,
site do eden vo drug vid sozdadeni,
eden so nos, eden so uvo v dlanka,
eden yvezda `vaka i orbitata & ja bele`i,
sekoj ko pesna {to na sebe se povinuva,
i bo`jata povela ja sproveduva,
svoeviden svet.

‚Odgovorot si ti,‛
rekov, i vlegov,
legnata pred gradskite porti.
Potem prangite gi pritegnaa na mene
i op{tiot rod i kone~niot lik gi zagubiv.
Adam be{e levo od mene
a Eva be{e desno od mene,

37
so svetot na razumot sosem nespoivi.
Race si isprepletovme
i pod sonceto ezdevme.
@ena ne bev ve}e,
ni ednoto, ni drugoto.

O }erki na Erusalim,
carot vo negovata odaja me vnese.
Crna sum i prekrasna.
Otvorena sum i rasoble~ena.
Nitu race nitu noze imam.
Seta sum edna ko`a ko riba.
@ena ne sum pove}e
od Hristos {to bil ma`.

fevruari, 1963

38
VO KRAJBRE@NATA KU]A

Se otvoraat vratite
i `e{tinata se rasoblekuva,
site se rasoblekuvaat,
site goli odat.
Dvajca od niv odat po masata.
Ne se pla{at od negoduvaweto na Boga.
Si nemaat ala{veri{ so angelot
{to brodskata sirena za magla ja sviri
i nadvor okeanot go treska vrz spilite.
Edniot na pervazot od krevetot sedi.
Drugiot okolu nogarkata se izviva
a obajcata po podot topotat.

Cela bo`ja no} slu{a

vnatre mojata kolipka –
i pokraj razja~eniot okean,
i pokraj site zamandaleni vrati,
dopu{teno im e ne{toto da go izvi{at,
na lula{kata da si se namestat.
Vo mojot zatvor od bor i krevetna pru`ina,
nad simsot od xamot, pod ra~kata od vratata,
o~igledno e deka tie se
na kralsko kam{ikuvawe.

Milost imaj, perni~e,

bidi nemo i nebre`no,
da ne si ~ulo ni zbor od taa nepogoda!
Bidi mi blisku, malo kiselo perduv~e,
drugar~e sol prepolno.
Moite sakani si gi mrsat koskite
i posle gi osloboduvaat so zvuci neizre~ivi
{to gi raznesuvaat navaka-nataka

39
a letoto vlezi-izlezi nabrzina pravi,
nanovo i nanovo,
vo nivnata soba.

15 juli, 1965

40
SAKATITE I DRUGI PRIKAZNI

Moj doktore, zevzek

tebe sekojpat te narekuvav
i ti dojde da se skine{ od smea
koga sme{nava rima ja napi{av…

Koga i da dr`am predavawa

ili da `neam stipendii
vo internat me pra}a{
vo volneni peleni.

Da mu se snevidi, doktore-tate.
Trieset i {est gi imam bogami.
Vo klozetot gledam mrtvi staorci.
I jas sum edna od ovie ludaci.

Besna, majka mi na nok{irot

me ~u~nuva{e. Dobro i ode{e toa.
A tatko mi debeli{te od viski.
Mu {ika{e od sekoja {uplina.

Oh klizmite na detstvoto,
na nu`nici i rezil bazde{e!
Sepak v race me ni{ate
i na nadimak mi {epkate.

Ili pak me dr`ite za dlankata

i na qubov me u~ite predocna.
A toa e dlankata od rakata
{to se obidoa da ja otkinat.

Iako skoro sedum godini imav

bev deti{te stra{no brlivo.

41
Vo presata za ali{ta si ja vdenav.
Ispadna ra~e li~no i spleskano.

Nebi~as se storiv sakata

od ramoto dole do prstite.
Pera~kata lipa{e i se ni~kosa.
Majka mi da ja pridr`i mora{e.

Svesna bev deka sum sakata.

Normalno, od prva mi stana jasno.
Tatko mi ja grabna }uskijata
i na presata & go skr{i srceto.

Hirurzite vrtea so glavite.

Ne znaeja navistina –
Dali sakatata vo mene
}e e sakata prepoznatliva?

Tatko mi be{e sovr{en,

~ist i bogat i debel.
Majka mi ne{to genijalno.
Nejze dobro & ode{e.

Ti v pregratka me dr`i{.
Ba{ ~udno, dobra du{a ima{!
Ovaa `ena-dete pred tebe,
misli{ mo`e{ da ja sredi{.

A kolku za rakata,
taa za nesre}a porasna.
Iako mama ka`a so isu{ena raka
vo Koj e koj }e stasam.

Opisi & rede{e so godini.

Vo himna ja vospeva{e.

42
Ve}e go obo`ava{e moeto
smaleno ~korlosano ra~e.

Sano} yve~kaa kletkite na tatko mi,

revnosni za pravewe pari.
A kolku za moite kletki,
za med me~taeja, maticite mali.

I za fraeri, {to si e pravo,

i cigari i avtomobili.
Mama se mr{te{e na `ivotot
moj proar~en. Tate pu{e{e puri.

Obrazite mi bea buknati od larvi.

Gi buckav nebare se biseri.
So te{ka pudra gi prekrivav.
Si ja vitkav kosata vo kadrici.

Tatko mi ne me razbira{e
a ti me baknuva{ vo mojava treska.
Majka mi me razbra vo dva navrata
a potoa morav da si zaminam otkaj nea.

No ovie se samo prikazni dve

a u{te imam za raska`uvawe
od nu`nikot, plastenikot
kade me spasuva{ od pekolot.

Tatko, trieset i {est gi imam,

a ti le`am tuka vo krevet~eto.
Odnovo se ra|am, Adame,
duri me bode{ so rebroto.

oktomvri 1965

43
NIE

Nagrnata bev vo crno

krzno i belo krzno
i ti me otkop~a i potoa
vo zlatna svetlina me stavi
i potem me krunisa,
duri snegot pred pragot
pa|a{e vo popre~ni navevi.
Dodeka dvaeset i pet santimi
sneg ko yvezdi vrne{e
so sitni kalciumski zgruvci,
vo svojata plot si bevme
(sobata {to }e ne zakopa)
i ti vo plotta mi be{e
(sobata {to }e ne nad`ivee)
i prvo stapalata so krpa
ti gi bri{ev oti
jas ti bev robinka
i posle me nare~e princeza.
Princeza!

Oh potoa
so zlatnata ko`a zastanav
i psalmite gi mavnav
i oblekata ja mavnav
i ti ja otpregrna uzdata
i gi otpregna dizginite
i gi otpetlav petlicite,
koskite, zabunite,
od Nova Anglija razglednicite,
no}ta januarska vo deset,
i ko `ito se nakrenavme,
niva do niva zlato,

44
i `neevme,
`neevme.

1969

45
KLU^OT OD ZLATO

Vo slu~ajot govornikot
e sredove~na ve{tica, jas –
na dvete dolgi race spru`ena,
so lice v kniga
i usta podzinata,
orna prikazna il dve da vi ka`e.
Tuka sum da ve potsetam,
site vas:
Alis, Semjuel, Kurt, Elinor,
Xejn, Brajan, Meriel,
elate vamu site:
Alis,
so tvoite pedeset i {est, pomni{ li?
Pomni{ li koga ti
~itaa kako dete?
Semjuel,
so tvoite dvaeset i dve, zaboravi li?
Gi zaboravi li sni{tata vo deset no}e
kade ogin go zbri{a
zoliot kral?
Vo koma li si?
Pod voda li si?

Vnimanie,
mili moi,
da vi go pretstavam ova mom~e.
[esnaeset godini e, i bara odgovori.
Toa e sekoj od nas.
Mislam na mene.
Mislam na vas.
Ne e dovolno Hese da se ~ita
i ribja ~orba da se srka,
mora do odgovorite da dojdeme.

46
Mom~evo klu~ od zlato na{lo
i po ona {to }e se otvori traga.
Ova mom~e!
Edna banka da najde
po portofel }e traga.
Ova mom~e!
@ica da najde
po harfa }e traga.
Zatoa klu~ot go stiska jako.
Mu kvi~at tajnite
ko pes na omarnina.
So klu~ot svrtuva.
Abrakadabra!
Knigava so ~udni prikazni se otvora
{to se preobrazba na Bra}ata Grim.
Preobrazba?
Uveli~ena spojuvalka bo`em
skulptura mo`e da stane.
(A mo`e.)

1971

47
JOVAN^E I MARIKA

Slivi~ko,
mu re~e majkata na sin~eto,
sakam da te grizam,
sakam da te xvakam,
sakam da te lapnam.
Milo detence,
milo axami~e,
slatko ko karamela,
kr{ pravam so tebe.
Eve ti pu, pu protiv uroci
oti od parite si povredno.
Vrat~eto ti e mazno
ko jajce tvrdo vareno;
mekite obrazi, moi kru{ki,
daj na vrat~eto da ti uknam
i od nego da apnam.
Tepsija imam {to ti pasuva.
Ko kokov~e samo kreni gi kolenata.
Daj pulsot da ti go napipam
i furnata na 200 da ja roknam.
Ela, moj palavko, moe pohuvano mevce,
moe vodoskok~e, moe pilence!
Oh so~no dete,
samo edna krivina na patot ima
i ete me vo ~ovekojadec pretvorena!

Jovan~e i Marika
i nivnite roditeli
gi bea sna{le neoli vremiwa.
Pesot go imaa zgotveno
i ko jagne{ki kotleti servirano.
Samo edna vekna leb im ostana.
Re{enieto krajno,

48
majkata mu ka`a na tatkoto,
e decata da se izgubat vo {umata.
Leb za nas ima dovolno
no za niv nema ni{to.
Jovan~e toa go slu{na
i so sebe kam~iwa ponese
vo {umata.
Na sekoj petti ~ekor kam~e pu{ta{e
i otposle, otkako roditelite gi napu{tija,
po kam~iwata odea i doma si dojdoa.
Den potoa majka im na dvajcata
po eden komat leb im dade
nebare stranica od Biblijata
i pak gi prati v {uma.
Sega Jovan~e ronki leb pu{ta{e.
No pticite lebot go izedoa
i kone~no tie se zagubija.
Slepi bea bo`em crvi.
Kako mravki vo rakavica se vrtea
i ne znaeja vo koj pravec da trgnat.
Sonceto be{e vo Lavot
i blika{e voda od lavjata glava
no i pokraj toa tie ne go znaeja patot.

Odea taka dvaeset dni

i dvaeset no}i
i na rokoko ku}a naidoa
celata od hrana napravena
od xamovite do ~okoladniot oxak.
Vo ku}ata `ivee{e baba roga
i taa vnatre gi pribra.
So obilna ve~era gi nagosti
za da gi izgoi,
i posle si legnaa,
i zzz od ustite im zue{e ko muvi.

49
Potoa Jovan~e,
pobistriot, pogolemiot,
poso~niot, vo ambarot
go vnese i go zaklu~i.
E`ednevno so drob od guska
go tove{e za da go izgoi,
salo za da natalo`i
ko buckast ko~ija{,
toj vitez na kam{ikot.
So nakana be{e da go zgotvi
a potem da go iskrka
kako na gozba
po sveta vojna.

Na Marika & se obrati,

velej}i & oti brat & }e bide
od ov~o meso povkusen;
deka od vozbuda }e treperi
{tom aromata mu ja seti duri go gotvi;
deka masata }e ja namesti
i no`evite }e gi naostri
i na site vkusovi }e se nasladuva.
Marika
koja dotoga{ ni zbor ne be{e rekla
so glavata kima{e i solzi rone{e.
Taa koja ni kam~iwa ni ronki pu{ta{e
svoite pet minuti gi ~eka{e.

Baba roga so drugi o~i

ja opuli i si pomisli:
A {to fali ova slatko mome
da mi e za predjadewe?
Na Marika & objasni
oti mora da se ka~i vo furnata
za da vidi dali & e po merka.

50
Marika najposle progovori:
Ja, Fräulein1, samo daj poka`i mi kako.
Baba roga misle{e ova e iskreno
i se ka~i da poka`e kako treba.
Pra{awe e na gimnastika.
Marika,
go skonta istoriskiot moment za nea,
furnata brgu ja zatvori,
rezeto brgu go povle~e,
brgu kako Hudini,2
i furnata ja vklu~i da pe~e.
Baba roga se vcrvi
ko japonskoto zname.
Krvta fati da & zovriva
kako Koka kola.
O~ite fatija da & se topat.
Svr{eno be{e so nea.
Sè na sè, sobitie za pametewe.

A Jovan~e i Marika,
izbegaa i doma pri tatko im si pojdoa.
Majka im, milo }e vi e da ~uete,
be{e po~inata.
Samo na ve~erata
dodeka pile{ki kopani jadea
na{ive deca si spomnaa
za jadovite na furnata,
za mirisot na baba roga dur se kr~ka,
troa nalik na ov~o meso,
{to samo so vino burgundiec odi
i ~ar{af fin bel lenen
kako ne{to versko.
1
‚Da, gospo|ice‛ - od germanski.
2
Hari Hudini (1874-1926) - amerikanski iluzionist so ungarsko poteklo, svetski
poznat po trikovite za begstvo od nevozmo`ni situacii.

51
1971

52
EDNOOKATA, DVOOKATA, TROOKATA

U{te vo rozevoto krevet~e

onie vaka ili onaka fali~ni,
onie vaka ili onaka ulogavi,
si imaat, se veruva,
posebna nitka do tainstvenoto,
matniot miris na natprirodnoto,
golemo uvo do rogot na Boga.

Kako i da e,
roditelite se so zabegani misli,
misli kako pila na struja.
Vinovnik baraat: Dedo ti,
gnasnata ti sperma, gadniot ti jajnik.
Si mislat: Kusiot nè zel na pusija.
No po nekoe vreme
se dopituvaat do yvezdo~atecot
i si se voshituvaat na peharot.
Trupkata vo rubin ja pretvoraat.
Velelepna proslava spremaat.
Za svoite ulogi se zagreani.
So pozitiven elan se nosat.
Pticata {to ne mo`e da leta
ja ostavaat nebare lebarka.
Ma~eto so tri noze za {ija
go vle~at i vo vizbata
vo soyidana dupka go xitkaat.
Nakaznoto `drebe ne go dojat.
Prirodata se gri`i za prirodata.

Poznavav edna{ edno dete

so mozok na kokov~e.
Od decata be{e najgalena

53
 za{to be{e ko snegulka nevina
i strasten vqubenik vo muzikata.
]e mo`e{e da se prijavi
vo Me|unarodnoto dru{tvo za Bah
no be{e samo primitivka.
]e svr{i rabota i usna harmonika.
Qubovta ko burjan bue{e okolu nea.
Iako mo`e i pedesettata }e ja do`ivee
majka & sprema{e Misa za angelite
i ma~eni{tvoto & go nose{e
nebare |erdan od biseri.

Svoeobraznoto e tuka za da se ozboruva…

Talidomidnite1 bebiwa
so perkite na ramewa,
kako digalki si gi dr`at
mehani~kite race.
Ma{koto so iskriveno stapalo
~evelot si go vle~e ko ramna pegla.
Deteto idiot,
kukla od krp~iwa {to mo`e samo da onanira.
Grbavkoto grpkata si ja krepi
ko vre}a so kromid...
Oh kako samo im se divime
na `ivopisnoto blago.

Koga do pedeset leta deteto e vo nevolja –

oh majkooka, oh majkooka, sma~kaj me –
roditelot e jak ko telefonska bandera.

Si bile edna{

1
Talidomid e sedativ, {to kon krajot na 50-te godini od 20-ot vek niz celiot svet
im se daval na trudnici protiv utrinska ma~nina, a bil pri~ina za seriozni
vrodeni mani kaj novoroden~iwata.

54
edni tri sestri.
Ednata so edno oko
ko skokal~e krupno i sino.
Drugata so dve o~i,
obi~ni kako pari~ki.
Tretata so tri o~i,
tretoto nebare sta`ira.
Majkata gi saka{e samo Ednoookata i Trookata.
Gi saka{e za{to bea laga od Boga.
I }ef & be{e da brca
vo neobi~nite dlapki na tie lica.
Dvookata be{e sekojdnevna
kako dedo so baba~ko {kembe
i nea ja prezira{e.
Dvookata samo partali nose{e
i jade{e samo pomija od pesjata ~inija
i dnite i minuvaa vo ~uvawe na kozata.

Eden den,
trgnata so kozata niz lakite,
Dvookata lipa{e, obrazite mokri ko pastrmka
i pred nea se stvori starica
i & veti ako na kozata & pee
sekoga{ }e sledi gozba.
Pee{e Dvookata i ete se stvori trpeza
bogata bo`em nekoja od ‚Idadija‛
i sekoja ~inija cute{e ko don `uan ru`a.
Dvookata, o~ite ko pribor od penkalo i moliv slo`ni,
sè {to mo`e{e izede.
I taka si te~e{e ova skri{no
duri ne uvidoa majkata i sestrite
oti taa od pesjata ~inija ne li`e.
Pa Ednookata pojde so nea i so kozata
da vidi kaj i kako do{la do tajnata hrana.
No Dvookata milno & pee{e ko da e mleko

55
i taa vo dlabok son padna skoro.
Taka Dvookata u`iva{e vo istiot vol{eben obrok.
Majkata potoa ja prati Trookata da posmatra.
Dvookata pak pee{e i sestra & pak zaspa.
Arno ama ne & be{e sklopeno tretoto oko.
Otvoreno be{e ko {kolka so podzinata ~erupka
i taka taa bi svedok na vol{ebniot obrok,
taka za seto toa majkata razbra
i taka ja otepaa kozata.
Dvookata pak lipa{e ko pastrmka
i staricata pak dojde pri nea
i & re~e da zeme troa od trbu{kata
na zaklanata koza i da go zakopa
pred selskata ku}a.
Go ponese crevoto pozeleneto i sjajno
i go zakopa kaj {to & be{e ka`ano.
Utredenta site vidoa
visoko drvo so lisja od srebro
{to svetkaa kako folija
i jabolka od zlato od ~etirinaeset karati.
Ednookata se obide da se ka~i i edna da nabere
no grankite naprosto se sobraa.
Se obide Trookata i grankite se sobraa.
Se obide Majkata i grankite se sobraa.
Mo`e li da se obidam, Dvookata im re~e,
no nivniot odgovor be{e:
Ti so tie tvoi dve o~i,
{to mo`e{ da stori{?
No {tom se iska~i i posegna
edno jabolko v dlankata & legna
leko ko {to koko{ka kata den nese jajce.

Zapovedaa od drvoto da slegne i da se skrie

oti stroen vitez nakaj niv java.
Toj zapre

56
i na drvoto mu se odu{evuva{e
kako {to i o~ekuvavte.
Tvrdea oti drvoto e nivno
a toj izusti ta`no:
Onoj {to poseduva od drvoto edna granka
}e ima sè na svetot {to }e posaka.
Dvete sestri okolu drvoto se vrtkaa
ko dva klovna pantomimi~ari
no nakaj niv nej}e{e ni granka ni jabolko.
Za otroven br{len gi broe{e drvoto.
Dvookata najposle se podade
i lesno granka za nego otkina.

Mnogu jasno, vitezot ja zede so sebe

i presre}ni bea sestrite
oti sega drvoto }e bide nivno.
Nebare radium vo glavite im gore{e
ama utredenta drvoto go nema{e.
Drvoto, del od ova vol{epstvo,
po Dvookata vo zamokot be{e po{lo.
Vitezot se ven~a so nea
a taa nose{e fustani ubavi ko bakne`i
i jade{e drob od guska i praski
koga i da posaka{e.

Godini potoa
dve pita~ki vo zamokot dojdoa,
sose ribarite i selanite
i seta `alosna surija.
Pita~kite ne bea nikoj drug tuku sestrite
so nivnite osobeni o~i,
ednata Kiklop,
drugata zalo`nica.
Dvookata so niv be{e qubezna
i gi pribra

57
za{to bea vol{ebni.
Tie }e stanat nejziniot Stounhenx,
nejziniot vselenski vlog,
nejzinite amajlii, prsteni, vazni
a taa se stori kako Mojsej silna.
Dvookata so niv be{e qubezna
i gi pribra
oti bea vo nevolja.
Tie }e stanat nejzini deca,
nejzini sakati-kasmetlii, melezi –
oh majkooka, oh majkooka, sma~kaj me.
I taka za srce & prirasnaa
so gladta im verska.

1971

58
PTICATA NA AMBICIJATA

Taka do ova derexe dojdov -

bessonica vo 3:15,
na saatot mehanizmot ~uka

ko `aba {to brka

son~ev ~asovnik no ja strefuva
struen napad na ~etvrt saat.

Rabotata so zborovi me dr`i budna.

Pijam kakao,
toplata tu~na mama.

Obi~en `ivot sakam

ama cela no} vo dolga
kutija pesni si redam.

Toa mi e besmrtnata kutija,

depozitot,
kov~egot.

Cela no} temni krilja

mi pavkaat vo srceto.
Sekoe – ptica na ambicija.

Pticata saka da ja xitnat

od viso~ini kako mostot Talaha~i.

Saka }ibrit~e da zapali

i da se `rtvuva sebesi.

Saka vo dlankata na Mikelanxelo da sleta

i na tavan da se prestori vo slika.

59
Saka vo gnezdoto str{lenovo da se napika
i da izleze so veliko bo`estvo.

Saka leb i vino da zeme i na svet da donese

~ovek {to sre}no pluta vo Karibite.

Saka kako klu~ da e izliena

za Mudrecite da gi otklu~i.

Saka srede tu|inci da pobegne

i mrvki od srceto da si deli za predjadewe.

Saka da umre duri se preslekuva

i ko dijamant kon sonceto da ja spra{ti.

Taa saka, jas sakam.

Mili Bo`e, ne li e
dovolno samo kakao da se pie?

Mora nova ptica da najdam

i nova besmrtna kutija.
Dovolno ludosti ima vo ovaa.

1972

60
SNOVIDENIE ZA GRADITE

Majko,
~udna liko na bo`ica
nad mojot mle~en dom,
krevkata ludnica,
te izedov.
Seta moja potreba
ko obrok te progolta.

Si spomnuvam nasone
za ona {to ti pru`a{e:
benkalivi race {to me stegaat,
smea nekade nad volnenata mi kapa,
krvjosani prsti {to ~evli mi vrzuvaat,
gradi ko dva liljaka visnati
{to potem vrz mene jurnuvaat,
me svednuvaat.

Gradite {to na polno} gi poznav

sega ropotat ko moreto vo mene.
Majko, vo ustata p~eli si butav
za da se vozdr`am od jadewe
no ti fajde od toa ne vide.
Najposle gradite ti gi otsekoa
i od niv mleko se razlea
vo racete na hirurgot
i toj gi obgrna.
Od nego gi zedov
i gi zasadiv.

Katanec zaka~iv na tebe,

Majko, milo upokoeno bitie,
za da mo`at golemite yvonci,

61
tvoite mili beli poni,
da bodinat, bodinat,
kade i da si.

1972

62
 ZAPISI ZA ISUS
‚A bi go ismevala li Bog?‛
‚Bog go ismevaat samo vernicite.‛
***

ISUS CICA

Marijo, tvoite jabolka,

jadri i beli, za mene se radost.
Srceto ti go ose}am dur makinata
si ja krepi i ko muva dremam.
Ko ptica vrz svojot crv ka{lam.
@ele-bebe bonbon sum a ti si mi `ena.
Ti si stena a jas resnata alga.
Ti si krin a jas p~elata {to vnatre se pika.
O~i sklopuvam i kako ogin te smukam.
Rasnam. Rasnam. Polni~ok stanuvam.
Dete vo kaj~e sum a ti si moreto,
solta, ti si sekoja zna~ajna riba.

Ne. Ne.
Laga do laga.
Male~ok sum
i ti me dr`i{.
Mleko mi dava{
i nie sme edno
i radosen sum.

Ne. Ne.
Laga do laga.
Kamion sum. Sè `ivo gazam.
Te poseduvam.
1972

63
ISUS BUDEN

Be{e godinata
na Knigata ‚Soveti za seksot,‛
Ma`ot i @enata Pohotni {alavea
no Isus poste{e.
Od ergenskiot `ivot si jade{e.
Bo`em okean tloto se ni{a{e,
gramadno erotsko branuvawe pod Negovite noze.
Eden od drug si apea kni`nite mu svitoci.
Vo odvraten zlaten pla{t be{e obvien.
Nadvor ma~encata visea na cicki maj~ini
kako vo su{ilnica kolbasi.
Petlite po cel den peeja, za qubov pekaa.
Krv {opa{e od ~e{mite vo kujnite
no Toj poste{e.
Kako medal mu be{e pri{ien polot
i penisot ve}e ne se sviva{e od taga po Nego.
Poste{e.
Be{e ko ku}a velelepna
bez lu|e vo nea,
bez zamisli.

1972

64
ISUS VO SON

Isus spie{e ko igra~ka

mirno i vo sonot
ja povte Marija.
Ko pes mu pee{e penisot,
no Toj taa igra ja odbi resko
kako od vrata tresok.
Vratata srce mu ras~ere~i
oti ima{e ihtiza neskrotima.
Od ihtizata statua stvori.
So penisot bo`em dleto
go izvaja Oplakuvaweto.
Pri ovaa smrt va`no be{e samo edna `elba da ima.
Ovaa smrt ja izvaja.
Uporen be{e.
Odnovo i odnovo umira{e.
Ugore, ugore kanalot kon nea pliva{e,
i voda di{e{e niz `abrite.
Pliva{e niz kamewe.
Pliva{e niz bo`estvoto
i oti ne ja poznava{e Marija
na smrtta Negova se splotija,
krstot - na `enata,
vo kone~na pregratka
za navek izlieni
ko ukras nasred masa.

1972

65
ISUS UMIRA

Odgore od ova gnezdo na vrana

gledam troa narod se zbira.
[to ste se zbrale, zemjaci moi?
Tuka nema ni{to novo.
Ne sum akrobat na trapez.
Zafaten sum so umiraweto.
Tri glavi klapnati,
ko babuliwa razlulani.
Ni{to novo.
Dolu vojnicite raskikoteni
a toa pravat vojnicite so vekovi.
Ni{to novo.
Ist soj sme,
jas i vie,
ista sorta nosnici,
ista sorta petici.
So krv mi se zamasteni koskite
kako i va{ite.
Ko div zajak vo stapica mi pumpa srceto
kako i va{eto.
Sakam Bog po nosot da go baknam i dur kiva da go pulam
a sakate i vie.
Ne od prezrivost.
Od ogor~enost.
Kako ~ovek na ~ovek.
Sakam nebesata da slegne i vo ~inijata da mi sedne
a sakate i vie.
Sakam Bog gore{tite race okolu Mene da gi previe
a sakate i vie.
Za{to imame potreba.
Za{to sme jadni su{testva.
Zemjaci moi,

66
ajde odete si doma.
Ni{to nevideno nema da storam.
Nema da se prepolovam.
Nema beli o~i da si iskopam.
Ajde odete si,
ne{to li~no e ova,
Moja intima i bogami
ne e va{a rabota.

1972

67
GOVORI AVTOROT NA ZAPISITE ZA ISUS

Na sone
krava molzev,
gadnoto vime
ko jadra gumena lilija
pod prsti mi se pote{e
i kako {to trgav,
vo is~ekuvawe na sokot mese~ev,
vo is~ekuvawe na belata majka,
krv od nego grgna
i so sram me oblea.
Potem Bog mi progovori i re~e:
Za Bo`ik lu|eto samo dobro zborat.
Ako sakaat ne{to lo{o da ka`at,
{epotat.
Taka do sternata otidov i bebe
izvlekov od globokata voda.
Potem Bog mi progovori i re~e:
Poveli. Momi~kata so |umbir ponesi ja
i kladi si ja vo rernata.
Koga kravata krv dava
i Hristos se ra|a
site mora da jademe `rtvi.
Site mora da jademe ubavi `eni.

1972

68
VESLAWE

Prikaska, prikaska!
(Neka pojde. Neka dojde.)
Na svet me recnaa
kako plimutska plovka.
Prvo dojde krevet~eto
so ledeni re{etki.
Posle kuklite
i predanosta kon plasti~ni usni.
Potem u~ili{teto,
malite pravi redici stolovi,
{to petna vezden mi frlaa vrz imeto,
no pod voda postojano,
stranec so laktovi {to nej}at da mrdnat.
Potoa `ivotot
vo surovi domovi
i so lu|e {to se dopiraat retko –
iako sè e vo dopirot –
no rasnev,
ko prase vo kabanica rasnev,
a potem mnogu ~udni prizraci ima{e,
tegoben do`d, sonce pelin storeno
i sè taka, pili {to mi bi~ea srede srce,
no rasnev, rasnev,
i Bog be{e ko ostrov kade nemav odveslano,
za Nego uznaeno, pretav so race i noze,
i rasnev, rasnev,
domati kupuvav i rubini nosev
i sega, sredove~na `ena,
so umot edno devetnaeset bi rekla,
veslam, veslam
nasproti leplivite i ‘r|avi kuki za vesla
a moreto trepka i se trkala

69
ko nespokojno o~no jabolko,
no veslam, veslam,
iako nazad me turka vetrot
a znam oti nema sovr{en da bide ostrovot,
}e gi ima manite na `ivotot,
nerazumnosta na ve~erata,
ama }e ima vrata
i }e ja otvoram
i od staorecot vo mene }e se otka~am,
staorecot – glodarot napast.
Bog so dvete race }e go zeme
i }e go pregrne.

Kako Afrikanecot {to veli:

Tolku imav za prikaznava moja,
dokolku e interesna, dokolku ne e,
{irete ja i ne{to neka mi se vrati mene.
Svr{uva prikaskava a veslam sè u{te.

1973

70
TRESKA

Jas ne sum mrza.

Jas sum na amfetaminot od du{ata.
Jas, e`ednevno,
go ot~ukuvam Bogot vo
kogo ma{inata za pi{uvawe ima vera.
Dosta brzo. Dosta revnosno,
kako volk vrz `ivo srce.
Ne sum mrza.
Velat, koga mrza nekoja
kon nebesata }e pogledne,
angelite gi zatvoraat prozorcite.

O angeli,
prozorcite neka se otvoreni
za da dosegnam vnatre
i da go ukradam sekoe edno ne{to,
ne{ta {to znak mi se oti ne umira moreto,
ne{ta {to znak mi se oti kalta ima `ivotna `elba,
oti onoj Hristos {to ~ekorel za mene,
~ekorel po vistinska zemja
i deka treskata moja,
ko p~eli {to celo utro go kasaat srceto,
na angelite }e im gi dr`i
otvoreni prozorcite,
kako angliska kada {iroko.

1973

71
KOGA MA@ ]E VLEZE VO @ENA

Koga ma`
}e vleze vo `ena,
ko {to talazot bregot go grize,
nanovo i nanovo,
i `enata od slast }e otvori usta
i }e & svetnat zabite
nebare se azbukata,
Logos se zadava i molzi yvezda,
i ma`ot
vnatre vo `enata
jazol vrzuva
za nikoga{ da ne se
razdelat pove}e
i `enata
vo cvet se sprovira
i strakot mu go goltnuva
i Logos se zadava
i rekite im gi raspojasuva.

Ma`ot,
`enata
so gladta im dvojna,
se obiduvaat da posegnat
zad perdeto na Boga
i za kratko im uspeva,
makar {to Bog
so Negoviot inaet
jazolot go odvrzuva.

1973

72
BOGOVI

G-|a Sekston trgna vo potraga po bogovite.

Prvo vo neboto se zagleda –
o~ekuva{e ispolinski bel angel so sini preponi.

Ni traga ni glas.

Potem vo site gramotni knigi pobara

i pismoto plukna vrz nea.

Ni traga ni glas.

Otide na odo~estie kaj golemiot poet

i toj v lice & `drigna.

Ni traga ni glas.

Vo site crkvi na duwava se mole{e

i za kulturata mnogu nau~i.

Ni traga ni glas.

Pojde do Atlantikot, Pacifikot, sigurno Bog...

Ni traga ni glas.

Pojde do Buda, Brama, Piramidite

i ogromni razglednici vide.

Ni traga ni glas.

Toga{ od pat si se vrati doma

i bogovite na vekot gi najde zatvoreni vo bawata.

73
Kone~no!
izvika,
i ja zaklu~i vratata.

1974

74
JAROSTA NA ZAJDISONCATA

Ne{to
ledeno vo vozduhot ima,
aura od mraz
i flegma.
Cel den gradam
vek `ivoten i sega
sonceto tone
za da go sotre.
Krvari horizontot
i si go smuka palecot.
Maliot crven palec
skipnuva od vidikot.
I jas sum vo ~udenki
od `ivotot so sebesi,
od sonot {to go `iveam.
Mo`am neboto da go lapnam
ko jabolko
no poprvo
prvata yvezda }e ja pra{am:
Zo{to sum tuka?
Zo{to `iveam vo ovaa ku}a?
Koj e odgovoren za toa?
A?

1974

75
O VIE JAZICI

Psalm ~etvrti

Za{to sum sira~e so dve posmrtni maski na poli~kata nad

ogni{teto i od grobot na maminoto me{e stasana vo prometot na
Boston.

Za{to kon gradot ima{e samo dva prozora i gradbite me nagrizuvaa.

Za{to vo mrsna volna od firmata na tatko mi bev poviena i nitu

mo`ev da pretnam nitu kolku e ~asot da pra{uvam.

Za{to En i Kristofer v glava mi se rodija koga vreskav nad grobot

od rozite, devedeset i ~etirite jasli od rozi vo spalnata.

Za{to Kristofer, zamisleniot mi brat, bliznakot, si go dr`e{e

~op~eto ko krap~e.

Za{to jas stanav nie i zamislenoto nie be{e fino dru{tvo koga
nad nas ne bea visnati golemite baloni.

Za{to ne znaev ni da ~itam ni da zboruvam i vo dolgite no}i ni

mese~inata mo`ev da ja izgasnam ni svetlata od avtomobilite po
tavanot da gi izbrojam.

Za{to bleda ko krpa le`ev i mese~ev sok od gumena cucla piev.

Za{to }e se pomo~av i Kristofer na ~asovnikot }e mu ka`e{e a toj

ko {tur~e vo juli tik-tak prave{e i kroce la`i~kite si gi
dvi`e{e.

Za{to }e se pokakav i Kristofer }e se nasmevne{e i }e re~e{e

neka od tvojata po~va vozduhot bide mirisen.

76
Za{to go slu{av Kristofer osven koga balonot }e pristigne{e i
zavojot mi go menuva{e.

Za{to me|uno`jeto me ~e{a{e i ima{e race {to go ma~kaa.

Za{to le`ev samica kako smrtta. Kristofer le`e{e kraj mene.

@iv be{e.

Za{to le`ev kako kni`nite rozi zdrvena i Kristofer limeno

korito zema{e i me bawa{e.

Za{to ne govorev no vol{ebnikot me mame{e so marifeti za krvta.

Za{to ni{to ne slu{av osven vol{ebnikot {to pri mene le`e{e i

bo`em radio svire{e.

Za{to toga{ pla~ev i od snu`denost se trese{e moeto kutiv~e.

Za{to bev vo sinori od volna i daski vo boja. Kristofer, kade sme?

V zatvor, }e re~e{e.

Za{to samata soba be{e kutija. ^etiri debeli yidovi rozi. Tavan
{to na Kristofer mu se ~ine{e nizok i poln zakani.

Za{to se smeev a nikoj nema{e za da me vidi. Kristofer be{e

zaspan. Zvuk na more ispu{ta{e.

Za{to prstite gi xasav no ne sakaa madro da sedat. Vo red ne mo`ev

da gi stavam. Mi begaa od ustata.

Za{to se buckav da se istrgnam od sonot, od zelenata soba. Sonot na

beznade`nite {to ezdat nazad kon mrakot.

77
Za{to ra|aweto be{e bolest i jas i Kristofer go izmislivme
lekot.

Za{to vol{epstvo goltame i ja ra|ame En.

Psalm osmi

Ne. Ne. @enata e vesela, na stomakot mu se sme{ka.

Polna korpa portokali goltnala i mo{ne e zadovolna.

Za{to patot go prebrodi zdrava i odajata & krepi ~ove~iwa.

Za{to iz`iveani & se mom~iwata od na Fordovite zadnite sedi{ta,

iz`iveani & se penisite od mladinite i dojdena e ovde, na bra~noto
pristani{te.

Za{to e zabranetata `ena, koja vremeto go meri spored desette

dolgi prsti.

Za{to taa e opasnoto ridje i mno{tvo planinari }e is~eznat na

takvoto pate{estvie.

Za{to vo svetot e izgubena; od kosite {al za bebe si plete.

Za{to Kristofer ja napika vo fino paket~e {to nema da se

otpakuva sè dodeka ne projdat nedelite.

Za{to taa e veli~ina, taa e mnogumina. Taa e site nie {to so krpa
se bri{eme.

Za{to so temnicata se prehranuva.

Za{to e vo temnata soba i koski mesti.

78
Za{to gi vgrozduva zlatoto i srebroto, mineralite i hemiskite
elementi.

Za{to ni{to ne frla, pastri svili i volna i usni i beli o~iwa.

Za{to na poroduvaweto sega krajot mu go nayira i kako kamen

vodite gi is~ekuva.

Za{to bebeto se podava i vo svetot se slu~uva ~ove~ka zora.

Za{to bebeto vo vodata i krvta si le`i i vo svetot se slu~uva pla~

~ove~ki.

Za{to bebeto cica i ima ~ovek od mleko stvoren za da go polzuva.

Drvja od mleko za da ja zamol~at. Legla od mleko za vo niv da spie i
za topla soba da sonuva. Prsti od mleko za da se vijat i {irat. Gaze
od mleko {to e mokro i galeno i vo pamukot navreno.

Za{to pod mese~inata ima polno svetovi od mleko niz koi se

~ekori.

Za{to bebeto rasne i majkata si ja ~u~nuva na kolena }erki~kata

troma i raskikotena i za Kristofer i En & pee pesna.

Za{to majkata pesni pee za bebeto {to znae{e.

Za{to majkata si spomnuva koga be{e bebe i nikoga{ ne ja

zaklu~uva i vrzuva ili ostava sama na neznajno mesto.

Za{to bebeto `ivee. Majkata }e izgine i toga{ Kristofer so nea

}e zamine. Kristofer koj so bakne`i se rasfrla{e i pofalbi
rede{e za od edno dve da sozdade.

Psalm desetti

79
Za{to duri ko morska yvezda bebeto skoknuva vo svoite milion
svetlosni godini, En sfa}a oti planinata sama mora da si ja iska~i.

Za{to duri mudrost golta kako velki od kru{a edna noga isprava
pred druga. Temnoto krilo go iska~uva.

Za{to duri deteto & raste i En raste i ima solca i diwa i melasa za
site.

Za{to duri En ~ekori, muzikata ~ekori i semejstvoto vo mleko

dro~i.

Za{to ne sum zakatan~ena.

Za{to tupanica do tupanica na stenata stiskam i vo viso~inata na

zborovite se vivnuvam. Ti{inata na zborovite.

Za{to soprugot do`dot na Bog si go prodava i Bog e navistina

radosen na Negovata familija.

Za{to vrz skrkata zaedno se frlaat i nekade, vo druga soba, ne`ni

prsti svetlo palat.

Za{to smrtta gi stignuva prijatelite, roditelite, sestrite.

Smrtta stignuva so torba bolka polna a tie sepak ne go kolnat
klu~ot {to im e daden da go dr`at.

Za{to site vrati gi otvoraat a tie niz `oltite prozorci novi dni
im nosat.

Za{to deteto vo `ena izrasnuva, gradite & se zadavaat bo`em

lunata dodeka En go gali kamenot na spokojot.

80
Za{to deteto trgnuva nagore po svojata planina (oti ne e zaklu~eno
vnatre) i do krajbre`jeto na grozjeto stasuva.

Za{to En i }erka & planinata ja sovladuvaat odnovo i odnovo.

Potoa deteto ma` si nao|a koj se otvora kako moreto.

Za{to }erkata mora svoj grad da si izgradi, i so svoi portokali,

svoi zborovi da go ispolni.

Za{to En prugore i prugore ode{e i kone~no niz godiweto sè duri

ko mese~inata stara ne stana i so ma~en glas.

Za{to En osum planini be{e preka~ila i decata gi zdogleda kako

sitnite statui na plo{tadot gi mijat.

Za{to En sedna so krvta od {ok stegnata, i nadgrobna plo~a si

krena i Kristofer kraj nea sede{e i sre}en be{e zaradi crvenata
im senka.

Za{to slika od staorec zabesija a staorecot be{e nasmevnat i so

rakata ispru`ena.

Za{to na taa planina staorecot be{e blagosloven. Vo belina be{e

iskapen.

Za{to mlekoto od nebesata vrz niv se razlea i im dari pokrivka.

Za{to Bog ne gi napu{ti tuku aloviot angel go nastameni da gi

vardi dodeka vreme ne dojde da vlezat vo svojata yvezda.

Za{to nebesnite pesovi sripaa i vrz nas sneg narinaa i nie

po~ivavme vo krvta svoja zgragorena.

Za{to Bog be{e golem ko solarium i toplina nad nas {ire{e so

smea i zatoa ne se ~ip~evme od posmrtnata jama.

81
1974

82
BESEDI PRED OVCI

Mojot `ivot
sle~en se pojavi vo sudot,
podrobnost po podrobnost,
mrtvokosken svedok po mrtvokosken svedok,
i pri presudata me posramotija
i skr{ena para mi bapnaa
i trbu{ka od ma~ka.
No nasproti toa odev
pri nevidlivi popovi,
na ispoved, ispoved
preku `icata od pekolot
a tie vo telefonskata kabina vrz mene mokrea.

Potem im prio|av na pijanicite,

paraspurite od mojot kraj,
i vo klozetot na podrobnostite gi uveruvav.
Da. Nezapirliv poriv be{e toa
no poreknuvav, izmislica go narekuvav
i toga{ masite izvikuvaa I jas, I jas
a jas goltav ko da e moja sudba.

Sega,
na sredna doba,
dobro znam
postojano od moite postapki
skulpturi stvaram, so sonot gi vajam –
ili ako svojot `ivot ne go otslikuvam
toga{ na nekogo blizok kolku nosot da mi go nosi –
nosot, nosot blagorodni~ki,
da me du{ka ili nivniot po ulicata da go sledi.

No i pred pet veka ova mirisa{e ~udno,

83
ispoved, ispoved,
i se veruva{e o~i im iskopal va{iot natemago
i sè {to o~ite videle (premnogu! premnogu!).
Dokaz be{e toa deka ste igla
vo zenicite {to im se zaboduva.
I eden be{e iqa~ot za ~uenite ispovedi –
vo studena voda {est dni da se sedi,
vo kada do gore so pijavici, {to vi ja cicaat krvta
vo koja ispovednicite natemago go greele,
svoeto ludilo go vsadile.

Mudro e, }e re~ea mudrite doktori, mudro

da blee{ Bee i vo idiotskata }ulavka da se smee{,
dodeka ednostavno go ~uva{ stadoto.
Ili pak usnite da si gi za{ie{
i ni duma ni tro{en kamen da ne mo`e da se iskradne.

I jas svoja ti{ina imam,

koga vo druga soba vleguvam
i ne samo {to sum slepa,
ami govorot mi e ponornica
a za mene toa zna~i mrtva
makar {to pravilno di{am.
Mo`e toa e kredoto na ovca?
^inam mora da nau~am Bee da vikam
ko slaboumnite, dodeka umot
mi e nurnat vo vrijavecot
{arenoliki glasovi, krikovi
za pomo{, Otkinati mi se gradite.
Transvestitot mi {epoti,
neprekinato, Mi ginat nozete.
Majka mi, glasot kako voda,
veli Od ribite sum li{ena.
Tatko mi,
glasot {uknat vo pura,

84
Xamlija krv vo srceto mi se trkala.
Sestrata na baba mi,
glasot nejzin, {uknat vo dete
izgubeno vo cirkusot na ~udaci,
Golta~ka sum na plamewe
no vo krevetot prevrti me
i ete ti `ena debela.

Da! Duri umot glumi slaboumna,

glumi mrtva `ena vo xi{-boja,
ne smeam da izumam da & ka`am
Bee
na crnata ovca vo mene.

Bee. Bee. Bee.

1974

85
KRT-YVEZDONOS

Krte, pes1 angelski na prokopite,

no}e po deset kilometri rie{,
kostumot ti e is~aden, {to ti e,
kade li kujnata ja krie{?

Te gledam na sinorot od virot,

udaven, skamenet kopa~ na pirejot
insekti ti lebdat vo mevot,
larvi {avrat ko fetusi mali

a milnata ti lika so pettata {epa,

ne li znae oti na bojot mu dojde krajot?
Sè svr{i, nema dlaboko nurkawe vo virovi,
nema ve}e pale`i, nitu nedugavi.

Pesu krtov,
kamo majka ti da mo`e da te razbudi
i da ne le`i{ ovde ko Oplakuvaweto,
a pritoa na nosot si go nosi{ krstot.

1974

1
Vo originalot, zborot za ‘pes’ – dog ima simboli~no zna~ewe kako palindrom t.e.
god, {to zna~i ‘bog’. Vo prevodot ne be{e mo`no da go zadr`ime, no postoi aluzija
preku re~isi homonimnite ‘krt’-‘krst’. Vo poetikata na Sekston ovoj palindrom e
~est lajtmotiv; taka, govornikot nekoga{ e ‘g-|a Pes’ (Ms Dog), koja e spoj na
animalnoto i bo`estvenoto.

86
RAZVODE, IMETO TI E @ENA

Se razveduvam od tate – Dibuk! Dibuk!1

Siot `ivot toa go pravam den za den
otkoga spermata od nego se oddeli
ugore dup~ej}i i za jajce se zaka~i.
Fetus, fetus - tlee li tlee vo toj dom
i spiskuva, napalen, saka no}ni peperugi.

So godini be{e - `ena na `ena,

doewe, krevet~e, bawa, kukli, kontewe.
@ENA! @ENA!
Tate so ~a{ite viski, tate so zdiv na petel,
}e navrate{e a potem }e ja zdime{e
bo`em sum ~uma.

Podocna,
koga krvta i jajcata i gradite
navasaa kaj mene,
Tate so zdivot od viski
dojde na polno} na dolgo gosti
vo son {to ne e son
a potoa advokat skoro si vikna.
Tate od mene se razveduva.

Ottoga{ od nego se razveduvam,

na sud so Mama za moj svedok odam,
obajcata odamna mrtvi bile ili ne
od nego sè u{te se razveduvam,
i zlo~inite mu gi sobiram
za toa kako pri mene stigna,

1
Dibuk, na hebrejski zna~i ‘privrzok.’ Spored evrejskite veruvawa - zol duh ili
du{a na po~inat {to se vseluva vo teloto na `iv ~ovek.

87
kako si zamina.

Niz spalnata snovam.

Prozorcite gi otvoram i zatvoram.
Krevetot go mestam i rasturam.
Od pernicite perduvite gi rasparam,
~ekam, ~ekam Tate da se vrati doma
i do gu{a da me na{iba so zarazenoto ni dete
ta nevidliva da stanam, no ma`ena,
najposle.

1974

88
PRESVETATA MAJKA

Pred moreto stojam

a vo zelenata krv toa se mre{ka li mre{ka
i veli, ‚Od eden bog ne otka`uvaj se
za{to grsnica imam.‛
Fu~ea pasatite
vo dvanaesetprsnata im mena
a jas na pla`ata samo stoev
duri okeanot krst od sol grade{e
i udavenite gi zabesuva{e
a tie izvikuvaa Deo Deo.1
Okeanot gi nude{e i mo}ta ja raskrinkuva{e.
Sakav da sum del od toa
no stoev sama ko rozovo pla{ilo.
Okeanot smuka{e i nagrnuva{e,
okeanot vrz bregot vozdivnuva{e
no vo toa ne mo`ev da proniknam,
nastrojot, zamente{enite lica da gi odredam.
Se mre{ka{e li mre{ka{e vo dalninata
nebare se pora|a `ena
i pomisliv na onie {to ja preplovile,
vo antikata, pomorjanstvoto, ropstvoto, vojnite.
Se ~udev kako linicite2 gi krepela.
Vo nea li~i da vleze{ ko`a na ko`a,
i da si ja nametne{ ko platno prvo ili posledno,
kako v crkva na kolena da vleze{,
vo toa voznesenie da slegne{,
iako se razleva ko maslinovo maslo,
i od val na val se kreva ko zataitelka na belina.
Dlabokoto zakonot go znae i siva {apka nosi,

1
Deo na latinski jazik zna~i ‘na/vo Boga.’
2
Linica e polna ograda na izlo`enata paluba postavena po stranite na brodot.

89
makar {to okeanot mu se pletka vo sudbata,
so svoite sto usni,
i na mese~ina se podava vo nejzinata golotija,
i pr~i gradi od mle~na voda stvoreni,
i pr~i butovi od neskrotliv lamte` stvoreni,
i no}e {tom vo nea }e vleze{
kako presvetol sopran bleska{.

Jas sum neopitnoto bitie

na bregot
{to te qubi, ide, ide,
odi,
i `elba mi e palec da kladam na tebe
bo`em Pesnata nad pesnite.

1974

90
POUKI ZA POSEBNA LI^NOST

Vnimavaj na mo}ta,
za{to taa lavina mo`e da te zapreta,
sneg, sneg, sneg, {to planinata ti ja prekriva.

Vnimavaj na omrazata,
usta mo`e da ot~ekne i ti }e se zagne{
i noga }e ti otkine, za mig prokaznik.

Vnimavaj na prijatelite,
oti {tom gi izneveri{,
a toa i }e go stori{,
v toalet glavi }e si vkopaat
i vrz niv mlaz voda }e pu{tat.

Vnimavaj na pametta,
oti sè i se{to znae ta na kraj ni{to ne znae
i te ostava da visi{ so glavata nadolu
i znaewe izustuva duri srceto
niz ustata ti izleguva.

Vnimavaj na igrite, tekstot odglumen,

govorot umislen, nau~en, zadaden,
oti }e te izdadat
i ko ugul golo dete }e stoi{,
i vo krevet~eto }e mokri{.

Vnimavaj na qubovta
(osven ako e vistinska,
i sekoj del od tebe vika da pa i prstiwata),
kako mumija }e te zamota,
i piskoteweto nema da ti se ~ue
i tr~aweto nema da ti tr~a.

91
Qubovta? Bilo ma`. Bilo `ena.
Slapej mora da e, {to saka{ da te ponese,
da mu ja dade{ plotta, da mu ja dade{ smeata,
da & gi dade{, koga gragorlivata pesok }e te zavle~e,
solzite na zemjata. Drug da saka{ e ne{to kako
molitva i ne mo`e da se naumi, v race samo
& se predava{ oti verbata ja pobeduva neverbata.

Ti {to si poseben,
da sum na tvoe mesto ne bi gi slu{ala
poukite od mene,
so~ineti od red tvoi
i red moi zborovi.
Zaedni~ka tvorba.
Ni na eden svoj zbor ne mu veruvam,
osven nekoi, osven oti ko mlado drvo te zamisluvam
so lisja nalepeni i znam }e zakoreni{,
i doprva vistinski }e razzeleni{.

Prepu{ti se. Prepu{ti se.

Ah, lik poseben,
nade`no lisje,
ma{inata za pi{uvawe te saka kon niv ustremen,
no kef & e kristalni ~a{i da kr{i
za da proslavi,
za tebe,
koga temnata kora }e otpadne
i }e lebdi{ nasekade
ko edemitski balon.

24 mart, 1974

92
QUBOVNO PISMO VO KU]A VO PLAMEN NAPI[ANO
Najdrag Foksi,
Vo sandak sum,
sandakot {to na{ be{e,
poln beli ko{uli i maruli,
fri`iderot buvta{e so sla~noto ni buvtawe,
i v o~i filmovi nosev,
a ti jajca v tunel nose{e,
i po cel den na postela, postela, postela
si igravme, i vo kadata duri, ko ozra~eni.
No denes krevetot go buknav
i sobata ~ade` ja obviva,
`e{tinata se ostri yidovite da gi stopi,
i fri`iderot, lepliviot bel zab.

Maska imam za poslednite zborovi da gi zapi{am,

a samo za tebe se, i }e gi stavam
vo fri`iderot za votka i domati za~uvan,
i mo`ebi }e dodr`at.
Ama ne i ku~kata. [arite }e & otpadnat.
Starite pisma vo crna p~ela }e se pretopat.
No{nicite eve se kinat vo hartija,
`olta, crvena, violetova.
Krevetot - i postelata se stori zlato -
cvrsto, cvrsto zlato, a du{ekot
vo kamen e iskovan.

A {to e do mene, najdrag moj Foksi,

pesnite za tebe mo`ebi a mo`e i nema do fri`iderot
da stignat i nade`nata mu ve~nost,
za{to neli e dosta tvojot?
Onoj kade imeto
mi go imenuva{ P.R. naprosto?
Da mo`e prstiwata da ne mi kipat od katranot

93
bi ja raska`ala seta prikazna –
ne samo prikaznata za postelata
tuku i prikaznata za papokot,
prikaznata za o~niot kapak sosila opnat,
prikaznata za viskito, od pupkata `udlivo –
i qubovta bi ja izrinala do kaj & e mestoto.

Nasproti rakavicite od azbest,

ka{licata so crnilo me nabiva,
i crvena prav vo venite mi navira,
na{iot mal sandak ba{ javno se vitosuva
i, gleda{, bez da postoi namera,
namera za samostoen ~in,
kremirawe na qubovta,
no mesto toa se ~ini se vitosuvame
pravo nasrede ruska ulica,
plamenite jazici zvuk davaat
na kow {to go {vrkaat li {vrkaat,
kam{ikot si ja obo`ava ~ovekovata pobeda
duri, udar po udar, muvite se na {trek,
pravo od A.D. ‚Agropromet‛.

27 septemvri, 1974

94
95
 Glasot na poetesata

‚Bog e `ena.‛ (Anne Sexton: A Biography 1992)

‚Za mene poezijata e molitva.‛ (A Self-Portrait in Letters 2004)

‚Partalaviot Isus, patalecot, go izvede najgolemiot ~in na

ispoved…so negovoto telo. A jas se obiduvam da go pravam toa so
zborovi.‛ (No Evil Star 1985)

‚Na Bog - koj i da e - postojano mu se javuvam po telefon. Ne znam

ba{ dali toa e religija. Pove}e o~aj otkolku vera vo vakvi ne{ta.‛
(Anne Sexton: A Biography 1992)

‚Poezijata, vo su{tina, go molzi potsvesnoto. Potsvesnoto e tuka

da ja pothrani so sliki, simboli, odgovori, sogledbi za koi ne sum
svesna.‛ (No Evil Star 1985)

‚Idejata ne e vo toa dali pesnite se negativni ili pozitivni tuku

kolku `ivot ima vo niv. Temata ne e tolku bitna kolku genijalnosta
{to & e svojstvena na sekoja veli~estvena metafora.‛ (A Self-Portrait in
Letters 2004)

‚Navistina gi pretpo~itam dramskite situacii pove}e od {to

bilo. Naj~esto poetite imaat nekoja misla {to ja oblekuvaat vo
sliki. No jas pove}e sakam lu|e vo dejstvo, scena… a potem, na
krajot, da dojdam do mislata (mislata {to ne sum znaela deka ja
imam sè duri ne sum ja sro~ila prikaznata)…‛ (A Self-Portrait in Letters
2004)

‚Obo`avam da pi{uvam vo prvo lice, duri i koga ne se raboti za

mene, a toa prili~no gi zbunuva moite ~itateli za{to mislat deka

96
sè {to pi{uvam… ponekoga{ zboruvam za sebe, a ponekoga{ ne.‛ (No
Evil Star 1985)

‚Robert Louel me pou~uva{e ne {to treba da stavam vo edna pesna

tuku {to da izostavam. Ona na {to me nau~i e imawe vkus – mo`ebi
toa e edinstvenata rabota na koja poetot mo`e da go u~i{.‛ (No Evil
Star 1985)

‚Jazikot nema ni{to zaedni~ko so razumnata misla. Jazikot e

sprotiven od na~inot na rabota na edna ma{ina. Smetam oti jazikot
e ne{to ubavo. Duri ~inam deka i ludiloto e ubavo (sigurno vo nego
se korenite na jazikot), samo {to toa boli. Jazikot e izrazuvawe na
neverbalnoto so zborovi. (Zatoa e tolku slo`ena pojava.) Da se
dr`ite za raka e podobro otkolku da ka`ete ‘te sakam.’ Jazikot
izrazen preku dejstvo e simboli~en. Jazikot na zborovite, isto
taka, no pote{ko e da se sledi.‛ (A Self-Portrait in Letters 2004)

‚Zborovite me ma~at… Vezden se obiduvam da se nateram da govoram

za ne{ta {to vnatre vo mene ostanuvaat nemi. Moite pesni se
ra|aat samo toga{ koga re~isi sum ja zagubila sposobnosta da
izustam makar eden zbor. Da se re~e, na nekoj na~in, neizre~ivoto.
Od haosot da se so~ini ne{to konkretno ... da se re~e, {to?
posleden krik vo praznoto.‛ (A Self-Portrait in Letters 2004)

‚Sekoga{ mi velat deka sum silna… No se ose}am kako svarena

brokula; pritoa ne mislam na dr{kata {to e krckava i vkusna.
Mislam na kitkata {to se raspa|a koga }e ja ise~e{. Silna sum
samo koga }e me zgrap~i nekoja pesna, i toga{ stanuvam cvrsto
re{ena da ja pobedam, i da ja pu{tam da si go `ivee svojot neobi~en
`ivot.‛ (A Self-Portrait in Letters 2004)

‚^uvstvuvam oti ne postojat poedine~ni pesni napi{ani od sekoj od

nas… Celiot `ivot na nas pisatelite... e onaa edinstvenata,
dolgata pesna... Seto toa e edna ista pesna. Taa ne mu pripa|a na
nieden pisatel – mo`ebi e bo`ja pesna. Ili pesna na bo`jite lu|e.‛
(A Self-Portrait in Letters 2004)

97
98
 Koristena literatura

Latinska:

Alkalay-Gut, Karen. “The Dream Life of Ms. Dog: Anne Sexton‟s Revolutionary
Use of Pop Culture.” College Literature. 32:4, 2005. 50-73. 18.01.2011.
<http://www.thefreelibrary.com/_/print/PrintArticle.aspx?id=138400334>
Biedermann, Hans. Dictionary of Symbolism. Ware: Wordworth Editions Ltd.,
1996.
Cambridge International Dictionary of English. Cambridge: Cambridge
University Press, 1996.
Colburn, Steven. Anne Sexton: Telling the Tale. Ann Arbor: The University of
Michigan Press, 1988.
Filipovi~, Rudolf. Englesko-hrvatski ili sprpski rje~nik. Zagreb: [kolska knjiga i
Grafi~ki zavod Hrvatske, 1990.
Cam, Heather. “„Daddy‟: Sylvia Plath‟s Debt to Anne Sexton.” American
Literature. 59:3, 1987. 429-432.
Jill, Jo. “Anne Sexton and Confessional Poetics,” Review of English Studies. 55:3,
2004. 425-445.
Grimm, Jacob and Wilhelm. Household Tales. Vol. XVII, Part 2. The Harvard
Classics. New York: P.F. Collier & Son, 1909–14; Bartleby.com (2001). 13.12.2010
<www.bartleby.com/17/2/>
Haig, Francesca. “„Need is not Quite Belief‟: the Liminal Space of Anne Sexton‟s
Engagement with Language.” Philament: 9 (2006). 38-58. 20.11.2010.
<http://sydney.edu.au/arts/publications/philament/issue9_pdfs/HAIG_needsexton.pdf>

99
 Kendall, Charity. “Anne Sexton: Making More of One‟s Own Life through the
Creation of Metaphor”. Journal of Evolutionary Psychology: 26.1-2 (2005): 87-97.
Academic OneFile. Gale. 15 Jan. 2009 <http://find.galegroup.com>
McKenna, Edward Francis. Live or Die: Unmasking the Mythologies of Anne
Sexton’s Poetry, M.A Thesis. Bozeman: Montana State University (2008). 17.10.2010.
<http://etd.lib.montana.edu/etd/2008/mckenna/McKennaE0508.pdf>
Mc Gowan, Philip. ‚Religion and Torment.‛ Anne Sexton and Middle Generation
Poetry: The Geography of Grief. Westport: Praeger Publishers, 2004. 93-115.
Middlebrook, Diane Wood. Anne Sexton: A Biography. New York: Random
House, 1992.
Middlebrook, Diane Wood. “On „Her Kind.‟” Poets of Weird Abundance.
Parnassus (1985). Modern American Poetry. 05.10. 2010
<http://www.english.uiuc.edu/maps/poets/s_z/sexton/herkind.htm>
Rees-Jones, Deryn. “Consorting with Angels: Anne Sexton and the Art of
Confession.” Women: A Cultural Review. 10:3, 1999. 283-296.
Richards, Rebekah. Unlocking the Fairytales in “Transformations” Poetry
Collection. suite101.com. 15.11.2010. <http://www.suite101.com/content/analysis-of-
anne-sextons-the-gold-key-a196221#ixzz15L3srMAP>
Rimbaud, Jean Nicolas Arthur. Feasts of Hunger. Arthur Rimbaud Web Ring.
05.02.2011 <http://rimbaud.150m.com/feastsofhunger.html>
Routledge Macedonian-English Dictionary. London: Routledge, 1998.
Sexton, Anne. The Complete Poems. Boston: Houghton Mifflin, 1999.
Sexton, Anne. No Evil Star: Selected Essays, Interviews, and Prose. Ed. Steven E.
Colburn. The University of Michigan Press, 1985.
Sexton, Anne. The Voice of the Poet. New York: Random House. Audio cassette
edition. 2000.

100
 Sexton, Linda Gray & Ames, Lois. Anne Sexton: A Self-Portrait in Letters.
Boston: Houghton Mifflin, 2004.
The Holy Bible. Cambridge: Cambridge University Press, 1995.
Trinidad, David. “Anne Sexton: An Actress in Her Own Autobiographical Play.”
Crossroads: Poetry Society of America Journal (Fall 2001). 25.03.2011
<www.poetrysociety.org/psa/poetry/crossroads/tributes/attachment.pdf>
Trinidad, David. “Anne Sexton Visits Court Green.” TriQuarterly Online: 139
(2011). 10.02.2011. <http://m.triquarterly.org/poetry/anne-sexton-visits-court-green-
july-1967>
Webster’s New Encyclopedic Dictionary. New York: Black Dog and Leventhal
Publishers, 1995.

Kirilska:

Vidoeski B., et al. R. Pravopis na makedonskiot literaturen jazik.

Skopje: Prosvetno delo, 1972.
Mihajlovski, Dragi. O~uduvawe i mo`ni prevodni modeli vrz primeri
od angliskata poezija: doktorska disertacija. Skopje: Filolo{ki
fakultet, 1999.
Minova-\urkova, Liljana. Sintaksa na makedonskiot standarden
jazik. Skopje: Magor, 2000.
Murgoski, Zoze. Anglisko-makedonski re~nik. Skopje: Murgoski Zoze,
2001.
Re~nik na makedonskiot jazik. Skopje: Detska radost, 1994.
Sveto pismo. Makedonska biblija. Feb. 2011 <http://www.mkbible.net/>

101
102
 Izdava~:
AKADEMSKI PE^AT

En Sekston
Izbor pesni

Izbor na pesnite, prepev od angliski, i bele{ki:

Kristina Zimbakova

Ilustracija na koricata:
Kristina Zimbakova
(‚Yvezdata na staorecot,‛ 2011)

Kompjuterska podgotovka:
Akademski pe~at

Pe~ati:
Akademski pe~at, Skopje

Skopje, 2011

103