ILT DRUSTVO KONFERENCA SLOVENSKIH GLASBENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Od 13, do 15, seprembea 2006 je v Novi Gorici in Gorici ‘organizirana Peva konferenca Slovenskih glasbenikov iz svera in Slovenije. Pobuds 23 Konferenco je prtla s strani Sverovnega slovenskega kongresa, realzirali pa so jo: Glasbena Sola Nova Gorica, Slovenski center za glasheno vagojo Emil Komel (Gorica) in Glasbena masica Ljublj V lepo urejenem ambientu kongresne vo ¥ Novi Gorici je izvajaniu himne stetanje odpel gospod Janez Janka, peedsednile vlade cepublike Slovenije. V_kratkem inagovoru je poudaril pomen organizacije srefanj na katerih se abirajo Slovenci iz celega sveta ki imajo sorodna zanimania. To ie priloznost, da se spoznajo med sebo} in izmenjajo izkusnie. Udelezence so nagovorili tudi Mirko Brule, 2upan Nove gorice, Vittorio Braneati fupan Gorice in aleademik profesor dr. Bojan Zeks, predsednik SAZU, in jim zazeleli veliko uspeha v dela Zaséieni nak konference je bila kosena piséal sera 45 000 le, ki so jo odkili na arheoloskem najdbiteu Divje Babe Uvodno predavaje prot. dr. Zmage Kumar iz Slovenije, Slovenska Ijudska pesem skozi zgodovino, je prebuelilo veliko aanimanje. Skozi agodovinski presek je predstavlien vsebinsko bogat in ieniansiran_pregled s82voja narodne pesmi Prvega cne sreéanja so odprte teme, v katerih se obravnava stik glasbe in nacionalne identicete. V okviru teme Slovensko v slovenskiglasbi so svoje doseske predstavili: akademik prot. dr. Lone Lebig (Slovenija), Slovensko v slovenski glasbi dr. an Floriane (Slovenia), Glasbene pruine slovenskega; prot. dr. Damjana Bratué (Kanada), Béla Bartdk in slovenske mej. S pousarkom na zapletenosti prepoznavanja nacionalnega vslasbi, so avtorii teh del nakazaki motne smernice v nadaljnt obravnayi Lega vpraianja. Tema Glasbu kor kullurne raspoznaonost in urednota majniine je 2aeta v ve€ dankih, ki so se ukvarjl s ine hotela Perla LOVENACA "SAVA" U BEO GRabu &f ADL Corres Toke Tsikr (1928-1898). Cas ca veel oie, tempor, plain, 3655, 1971 problematiko vezi med glasheno kuleyro in nacionalnimi ‘manjsinamiv Italiji (Marino Marsié, Julijan Stajner, Silvan Kréevan in Janko Ban), Avstriji (prot. Lovro Sodja in dr. Janko Zerzet), tee na Madéarskem (Julijan Steajner). Tema Glasbeni ‘most med Argentino in Slovenijo, je 2brala predstavirve, ki se ARHEOLOSKI PARK DIVJE BABE V-majhi jami je pred 45,000 leti kamenodabi élovek, _najverjetneje neandertalec s kamenim orodjem v kost mladega_jamskega premislekom uvetal tri enake lukaijice in iz aje iavabil preprosto melidijo. Z 2voki ki so se razlegali po jami, je prestopil mejo. med Zivalskimi nagoni in visjo zavestjo, ki mu je omogotila ustvarjalno duhovnost ‘medveda 5 Imenovani Smaragdna pot, v razgibani pokrajini sredi_ Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, Dive babe so eno najpomembneti najdisé stare kamene dobe na svetu. V jamski_medved), kamnita in koitena orogja ter ostanki kuri8é ledeno-dobnega dloveka. Do najznamenite)se naidbe pa je prislo leta 1995, ko je bilo med izkopavanji Ivana Turka in Janeva Dirjeca 2 Inscieura 2a atheologijo ZRC SAZU codicrito verjemno najstarejSe glasbilo na svetu.V ostankih okoli 45.000 le starega neandertalgevega ognjiéa se je razkrila koigena pi8éal, iedelana iz stegnenice miladega jamskega medveda, v katero so iavrtane luknjiee, ki ustrezajo razmilou prstov na roki. Ta najdba je zavetke Danes je jama, ki se nahaja 200 metrov nad strugo eke Idrijee, del arheoloskega parka Dive babe. Acheoloski park Divje babe, urejen 2005, lebi ob _tiristigni_poti, mem, skalnatem pobotju, ki se od ebreliske planote spuséa v dolino reke Mice, je skrita krafka jama, v kateri so bile najdene S8ih raekignih Zivalskih_ vest (med _katerimi_prevladuie kosti glasbenega ustvarjanja pomaknila za celih 10,000 let v preteklost in je temeljito spremenila poglede na neandertalea izumelega pred 30.000 let Anica Sabonaverujeio na dejavnost_glasbenikov slovenskega porekla vy Argentini. Svoja mnenja so predstavil Ciril Kren, Marko Fink, Bernarca Fink in Juan Vase, ki poznaio dejavnost Slovencey ¥ Argentint Tredsavitve v olvira teme Unmetnik in diriava ~ Predstavteo ihranib glasbenih Cosebnosti, 50 zajele dejavnosti Ancona Foersteriamlaiega in Lea Fanteka (ér Primo Kuret), rer Marjana Sijaneca Jasna Nemec Noval’. Prvega dne je Mita Bervar predstavil tudi Delovanje Slovenskega gasbenoinfoemaciskega cena Drugega dae sretanja je Loveene Blai Arnié iz Ministrseva”Republike Siovenije govoril na temo Kultura politta v Slovenifi na podrogju glasbe Naver je kros vpraSan, ki se navezujejo na Glasbeno sols v Slaven. Strokowne in vsebinsko bogato so ta vpraSanja obeavnavali de. Branka Rotar Pance 2 Akademije 20 glasbo v Ljubljani, Suzana Furlan Mitev — predsednica’ Zveze primorskih glasbenih Sol in. Marko Varovec, predsedrik Glasbene matice Ljubljana. Na koncu tega_strokovnega sreéanja je predstavjen tudi dlanek dt. Franca Kritnarja Vloga diskografije im clektronskeh medijev v danas glasbens deulur. Sledil je abisk Goritke keiitnice Franceta Bevka. Prisotni so se lahko scinanili % gjemnim prosorom mogatneg posopia in bogastvom te kojiénice. Konferenco sta pospeemila dva veverna koncerta, levajana so. dela skladateljev, ki prihajajo 2 Goriskih brd (H. Volarié, E, Komel, M. Kogoj, M. Bravnigar, R. Simoniti, C, Simoniti, C. Kren, Z. Ciglé, 5, Jericijo, M, Mozetié A. Kumar, M. Lazar, H. Lavrenéig, Copi, P. Qaggiato). Program so oblikovali in realiaialt utiteli in udenci glasbenes. entra Era) Komel iz Gorice, glasbene Sole fz Nove Gorice in Tolmina, ter gos i Ta. Organizatorji_konterence so si prizadevali, da bi v dveh dneh predstavili el skladateliskih ustvarjanj, predstavili same izvajalce, glasbene pisatelje in slasbene pedagoge, katete poveznie isto poreklo in katerim je Slovenija skupna domovina, Vsa dela, ki so predstavliena ra tem strokovnem sre€anju so prebudila velik interes prisotmih, ter vee zelo Bvahnih disk Na koncu bi mogoée bilo dobro poudariti, da so v Srbiji delovali in Se vedno delujejo glasbeniki, ki so po rodu iz Slovenije, 5 Cigar delom bi bilo. treba sernaniti firse obdinstvo, Od delovanja Davorina Jenka do danes so Stovenei bili vedno prisotni v_glasbenem Zivljeniu Beograda in cele Srbije. Verjamemo, da bodo na neki naslednji konferenci, ki bi bila posvegensa glasbi in glasbenikom, radi ‘oni dobili zaslezeno mesto, Anica Sabo SPREJET ZAKON O ODNOSIH SPUBLIKE Os NT A De LOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA (nadaljevanje) Osnovna podrogjasodclovanja Republike Sloventje § Slovene! zunaj nijenib meja (IV) so: A. Sodelovanje na podroéju kulture - Mnoge institucije, vsaka na svojem podrotujus — sudelujejo in prispevajo k ohranjanju kelturne dediséine v sodelovanju s Slovenci 2una) Slovenije, kot so Urad za Slovence v zamejstvu in po sveru, Ministsivo za wunanje zadeve, Arhiv Republike Slovenije, Javni zavod RadioTeleviaiia Slovenija, Republika. Slovenija prav ako podpira obveSéanje na podrotju tiskanih ‘meade, in jih po dolotenih krterijih tudi finanéno podpira B, Ohranjanje_slovenskega iezika in izobratevanje ~ Republika Slovenija zagoravlit Slovencem ¥ zamejstyw in po svetu pogoje 2a obranjanje in uéenje slovenskega jezika. V ta namen organizira vy evropskih dr#avah, kier dvijo slovenski taseljenci in zdomei dopolnilni pouk slovenskega jerika in kulture. Novina je Sto zakon predvidja da osim orroka. in rnladostnika to pravo imaju i odrasi, sto do sada nije bio sluésj. Osim sredstava 2a plaganje najamnina za utne prostore, Republika Slovenija omogoéa stipendije polaznicima dopolnilneg pouka za tidele#bo na tistih Solah slovenskega jezika vy Sloveniji ki so namenjene poutevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenife , Znanost in visoko folstvo Slovenci sa stalnim prebivalistem 2unaj Republike Slovenije se bez ozira na status Glovenca 2 slovenskim drdavljanstvom, Slovenca bre2 slovenskega dréavjanseva, in. brez drdavijanstva in brez statusa) ahko vkljucujejo v_izobrazevalne programe javnih visokosolskih zavodov ¥ Republiki Sloveniji, _ypisuicio. pod ‘ogodnejsi pogoji ,na nagin, ki ga dologa akon ki urea podrogje visokega Soleva ‘To velja tudi glede pridobivania Stipendii D. Spore E, Gospodarsko in delovanie regionalno| Izyajanje finanéne podpore (V) - Postopek razdeljevanja stedstev doloti Viada Republike Slovenije 2 uredbo. ‘Moinost za pridobitev finaénih podpor iz Republike Slovenie imajo vst Siovenci zamejstvu, zdomnci, i2seljenci in njitiovi poromci, kakor tdi vse njihove corganizaciie, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da siz enkrarnim defanjem ali trajno dejavaostjprizadevajo 2a smaterialno, socialno, politiéno, kulrueno ali duhovno dobrobit pripadnikov slovenskegs naroda 2unaj Republike Slovenije oziroma 2a ohranitey in kerepitev njihove slovenske identitete; da imajo poritiven odnos do. povezovania 2 ratiéne domovino Republiko. Slovenijo in da spostujejo postopke in obveznosti v zvezi 1 rabo proragunskih sredster Republike Slovenii. Postopek razdeljevanja_sredstev, pogoie in merila doloci Viada Republike Sloveniie 2 uredbo. Status Slovenca brez defavijanstva Republike Slovenije (VI poglayie) - Zakon avai ts novi status 2 ratlago, da je Republika Slovenija je matiéna domovina seh Slovencey, zato tudi Slovencem bree slovenskega drfavljanstva na svojem ozemlju priznava poseben status, ki imetnikom tagotavlja posebne pravice in uugodnosti. Mnenja smo da je ro poglavie 2lo pomembno 2a stevilne élane natega drustva, ki so prejli negativen odgovor ‘na proinjo 2a sprejem ¥ slovensko dréavjanstvo, Status Slovenca brea drdavlianswva Republike Sloveniie lahko pridobi sist posameznik: je slovenskega rodu (Slovenskega porekla; ki je aktiven ¥ organizacijah Slovencev 2asnaj Republike ali je akeivao povezan 2 Republiko Slovenijos “ki ne pripada drustvom, policitnim serankam in deagim organizaciiam, i raspromvjejo —_-mednarodnopravaim, ustavaim in zakonitim —pravicam Slovencey v zamejstvu oxiroma aktivno delujejozoper ustavno ureditew Republike Slovenije in kateremu driavljanstve _ Republike Slovenile ni bilo odvzeto po dolotbah zakona, ki ureja driavijanstwo Republike Slovenile Slovenski rod (slovensko poreko) se dokazuje 2 inpiski rojsine matiéne kenjige in drugimi ustreznimi dokazili. Ni pogo}. da predniki osebe, ki Zelipridobiti sratus, i2hajajo 2 obmogja, na kaerem danes leti Republika Slovenija, Predniki csebe, kt deli pridobiri status, lahko ihajajo cudi i2 zamejstva, zdomstva in ember 2006,MIBILTEN izseljengwva. Do pridobitve _statusa Slovenca brez slovenskega dréaviianstva so upravigene tudi mladolemne osebe. Postopek se sproti z viaganjem vloge 2a prignavanje starusa_na diplomatsko-korzularnem predstavnisva Republike Slovenije, ali na uradu. Prosilee mora vlogi priloditi: pisno dokazilo o slovenskem rodu (slovenskem poreklu); pisno dokazilo o lanstvu in aktivnostih v slovenskih organizacijah ali pisno dokazilo © njegovin vezeh z Republiko Slovenijo; pisno izjavo, da ne pripada draftvom, politignim strankam in rugim organizacijam, ki nasprotajejo mednarodnopravnim, —ustavnim in zakonitim pravicam Slovencev zamejstvn ozicoma aktivio delujejo 2oper ustayno ureditey Republike Slovenije. © pridobirvi statusa Slovenca brez slovenskega drlavljanstva odloga na prvi stopnji urad Urad_izda odlotho 0 pridobirvi xiroma prenehanju starusa v skladu 2 dolodbami zakona, ki ureja sploini upravni postopek. Zoper odiogbo urada je dovoliena pritozba v skladu zzakonom, ki ureja sploini upravni postopek, te ca zakon ne doloéa drugate. © pritofbi zoper odlotbo urada odloga pritozbena komisija urada, ki deluje v senaru treh Aanov. Pritozbeno komisijo imenuje generalni sekretar Viade Republike Slovenije, Zoper dokonéno odlotbo pritoZbene komisije je dovoljen upravni spor. Zadeve so prednostne in nujne Oseba s starusom Slovenca brez slovenskega dréavljanseva ima v Republiki Sloveniji zagotovljene naslednje pravice: = pravico do ugodnejsih vpisnih pogojey, ddoloseih s statut visokodobkih zavodov, = pravico do enakopravnega nastopa na nateCajih za znanstvene _projekte, financirane 2 javnimi sredstvi, kot kandidat za nosilca projekta ali kot kandidat za sodelavea v projek = dostop do vseh javnih kulturnih dobrin, pod enakimi pogoji, kot veljgjo za slovenske dréavijanes ~ pravico do ¥seh storitev javnih kniiznic, pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske dréavjanes pravico do raziskovanja v javnih achivih Republike Slovenije; = mofnost pridobitve statusa rednega alana Slovenske akademije znanosti in ‘umetnostis = moinost pridobitve vseh priznanj in odlikovanj Republike Slovenije; = pravico do pridobirve lastninske pravice na nepremigninah pod enakimi pogoii ki veljaio za drdavijane Republike Slovenije; prednost pri kandidiranju za prosto delovno mesto- ob izpolnjevanju pogoiew 22 opravljanje objavijenega dela ~ pred ‘december 2006. ostalimi tujeis pri emer s0 misljeni tujci, i niso drtavijani de#av elanic Evcopske Luni. To morajo spostovat vsi delodajalci v Republiki Sloveniji. Druge pravice, ugodnosti in olajfave, ki jib lahko uveljavligio osebe s statusom Slovenca brez slovenskega dedavljanstva in jih ta zakon ne navaja, doloéajo podrogni zakoni Pravice iz tega zakona je mogote uveljavljatii2kijuéno v slovenskem jeiku. Status Slovenca brez slovenskega dréavijanstvaprencha: 5 smrtjo, 5 pridobitvijo dréavljanstva_ Republike Slovenije, z odrekom in z odvzemom. Status. Slovenca brez. slovenskega dréavijanstva se odvzame, te oseba s svojim delovanjem Skoduje interesom Republike Slovenije oziroma sramoti njeno ime in njene simbole ali ée se naknadno —ugotovi_neresnitnost navedenih oziroma ugorovljenih dejstev v dokazilih. Za delovanje, s katerim se Skoduje interesom Republike Slovenije, se fteje: ke oseba pripada organizacij, katere aktivnost’ meri na _rufenje ustavnega reda Republike Slovenije; €e je oseba pogosti storie kaznivih dejan, ki se preganjajo po uradni dolinosti, in prekrskov zoper javni red in mir; ée oseba kot pripadnik tuje obveséevalne sluabe Skoduje interesom Republik Slovenije ali Ee tem interesom Skoduje s svojim delom v dréavnem organu ali organizaciji tuje drtave ali Ge tem interesom Skoduie 2 drugimi defanii Tisto kar ni predvideno v tem zakonu, upamo pa da bo urejeno z ddrugimi predpisi v kratkem éasu, je vizni rezim za osebe s stacusom Slovenca bree slovenskega dréavijanscva, zaradi lade pridobive pravc navedenih tem zakonu. Repatrijacija (VII poglavje) je prisejevanie Slovencev v domovino, ki ga organitira in financira R Slovenija in invaja se v skladu s predpis. Pogoji - O upravitenosti do posameznih oseb do repatriacije odlota Urad na_podlagimnenj in predlogov slovenskih diplomatsko- konzularnih predstavnistey, slovenskih izseljenskih organizacij v Sloveniji in po svetu, slovenskih rimokatoliskih. misij in misij drugih verskih skupnosti. Slavjanka Milatovié ‘Vijudno prosimo vse tlane, ki niso prilozili potrebne dokumentacije ali niso plaéali lanarine za leto 2003, 2004, 2005 in 2006, da to storijo najpozneje do 1.maja 2007. BARISINSKE PRAVICE VY NOVI USTAVI Nova Ustava Republike Srbije, ki je bila sprejeta na referendumu in 10. Ee na ae Coeeetins mt oe “neposredno uporabo élovekovih in eee pravic, ki jih zagotavlia ustava. Z ustavo so zagotovljene eiceem met ‘manisinske pravice, ki 90 po pravilih Geen ec prava in potrjene 2 ‘mednarodnimi i ter zakoni. Z zakonom se lahko predpite natin turesnigevanja teh pravic samo v 1, €€ je to 2 stave izrecno ali pa & je nujno 2a evanje posameznih pravie zaradi prigemer 2akon nikakor vplivati na bistvo zagotovljenih “Dolotbe 0 dloveilih in ‘pravicah se razlagajo v i vrednost drutbe, soylasno 2 “mednarodnimi standardi in -manjsinskih pravic ter tcc, Ki vustavi je ¥ prid obranitvt So aaneana uaa