Karakterizacija Vibracij Pralnega Stroja

Klemen Horvat
KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA

STROJA
Diplomsko delo
Maribor, september 2010

Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA STROJA
Študent: Klemen Horvat

Študijski program: UN ŠP Elektrotehnika
Smer: Mehatronika
Mentor FS: izr. prof. dr. KARL GOTLIH, univ. dipl. inţ. stroj.
Mentor FERI: doc. dr. DARKO HERCOG, univ. dipl. inţ. elektrot.
Somentor: TOMO VODOVNIK, univ. dipl. inţ. stroj.
Maribor, september 2010

Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran II
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorjema in somentorju za pomoč

in mentorstvo pri izdelavi mojega diplomskega dela.
Posebna zahvala pa gre mojim staršem, ki so mi

omogočili študij in me podpirali ter sestri in bratom za
vso pomoč in razumevanje v obdobju mojega študija.
Zahvaljujem se tudi podjetju Gorenje d.d., ki me je v

času študija štipendiralo in razvojnemu oddelku PPA,
ki mi je nudil vso strokovno pomoč pri opravljanju
diplomskega dela.
Zahvala gre tudi vsem prijateljem za podporo, pomoč

in spodbudo v času študija.
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran IV
KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA STROJA
Ključne besede: pralni stroj

vibracije
virtualni inštrument
časovna domena
frekvenčna domena
analiza vibracij
UDK: 681.51:534(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu je predstavljeno, kako so bila določena področja, kjer so prisotne lastne
frekvence pri delovanju pralnega stroja. Določitev področij je potekala z merjenjem in
analizo signalov vibracij pri različnem številu vrtljajev bobna pralnega stroja. Ta področja so
zelo neugodna pri delovanju pralnega stroja, zato je pomembno, da vemo, pri katerih vrtljajih
so prisotna in se jim poskusimo v čim krajšem času izogniti. Za izvedbo meritve je bilo
potrebno izdelati virtualni inštrument v programskem okolju LabVIEW, s pomočjo katerega
je mogoče zajemati podatke o meritvah. Rezultati meritev in analize signalov so predstavljene
v časovni in frekvenčni domeni.
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran V
CHARACTERIZATION OF WASHING MACHINE’S VIBRATIONS
Key words: washing machine

vibrations
virtual instrument
time domain
frequency domain
vibration analysis
UDK: 681.51:534(043.2)
Abstract
In this diploma paper, we presented the determination of areas in the operation of a washing
machine where own eigen-frequencies were present. Areas were determinated through
measurements and analysis of vibrations at different drum speeds of the washing machine.
These areas were very inconvenient for the operation of the washing machine; therefore it
was important to determine drum speeds where they appeared. Effort was made to avoid the
areas as quickly as possible. For the implementation of measurement, a virtual instrument in
the LabVIEW software environment was created. With its help, information on measurements
was covered. Measurement results and signal analyses were presented in time and frequency
domain.
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran VI
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 VIBRACIJE ................................................................................................................. 2
2.1 VRSTE VIBRACIJ .................................................................................................................... 3
2.1.1 Dušene vibracije ........................................................................................................................ 3
2.1.2 Vsiljene vibracije ....................................................................................................................... 4
2.1.3 Rotacijska neuravnovešenost...................................................................................................... 5
2.1.4 Prečne vibracije......................................................................................................................... 5
2.2 MERJENJE VIBRACIJ ............................................................................................................... 5
2.2.1 Senzorji za merjenje vibracij ...................................................................................................... 7
2.2.1.1 Merilnik s potresno maso ................................................................................................................. 7
2.2.1.2 Potenciometer ................................................................................................................................. 8
2.2.1.3 Uporovni lističi................................................................................................................................ 9
2.2.1.4 Piezoelektrični merilnik ................................................................................................................... 9
2.3 VREDNOTENJE VIBRACIJ .......................................................................................................11
2.3.1 Prikaz vibracij v časovni domeni ...............................................................................................11
2.3.1.1 Peak vrednost ................................................................................................................................ 12
2.3.1.2 Peak-to-peak vrednost.................................................................................................................... 12
2.3.1.3 RMS vrednost ............................................................................................................................... 13
2.3.2 Prikaz vibracij v frekvenčni domeni...........................................................................................13
2.3.2.1 Fourierjeva transformacija ............................................................................................................. 14
2.3.2.2 Diskretna Fourierjeva transformacija (DFT) ................................................................................... 15
2.3.2.3 Hitra Fourierjeva transformacija (FFT) ........................................................................................... 16
2.3.2.4 Amplitudni spekter ........................................................................................................................ 17
2.3.2.5 Močnostni spekter ......................................................................................................................... 17
3 ZAJEMANJE SIGNALOV PRI MERJENJU VIBRACIJ PRALNEGA STROJA 18

3.1 OPIS IN SHEMA MERILNEGA SISTEMA ZA MERJENJE VIBRACIJ PRALNEGA STROJA...................18
3.1.1 Programska oprema LabVIEW..................................................................................................20
3.1.2 Osebni računalnik.....................................................................................................................21
3.1.3 Komunikacija z računalnikom - NI PXI-ExpressCard8360.........................................................21
3.1.4 PXI ohišji NI PXI-1033 in NI PXI-1036.....................................................................................22
3.1.5 Vhodno-izhodne enote...............................................................................................................22
3.1.5.1 Merilna kartica NI PXI-4472.......................................................................................................... 23
3.1.5.2 NI PXI-6513 ................................................................................................................................. 24
3.1.5.3 NI PXI-6221 ................................................................................................................................. 24
3.1.6 Vmesnik za prilagoditev signalov ..............................................................................................25
3.1.6.1 Tahogenerator ............................................................................................................................... 26
3.1.7 Senzorji - pospeškomer 356A16.................................................................................................26
3.1.7.1 Namestitev pospeškomera na merjenec........................................................................................... 27
3.2 OPIS MERJENCA ....................................................................................................................29
4 IZDELAVA VIRTUALNEGA INŠTRUMENTA V PROGRAMSKEM OKOLJU
LABVIEW .......................................................................................................................... 30
4.1 VIRTUALNI INŠTRUMENT ZA MERJENJE VIBRACIJ ..................................................................30
4.1.1 Prikaz vrtljajev bobna pralnega stroja ......................................................................................30
4.1.2 Prikaz vibracij pralnega stroja v časovni domeni ......................................................................31
4.1.3 Prikaz vibracij pralnega stroja v frekvenčni domeni ..................................................................32
4.1.4 Zajem podatkov s pospeškomerov..............................................................................................34
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran VII
4.1.5 Shranjevanje podatkov ..............................................................................................................35

4.1.6 Nastavitve za delovanje motorja ................................................................................................38
4.1.7 Ročni način delovanja...............................................................................................................39
4.1.8 Samodejni način delovanja .......................................................................................................40
4.2 APLIKACIJA ZA PREGLED 3D SPEKTROV ................................................................................41
5 IZVEDBA PREIZKUSA ............................................................................................ 43
5.1 NASTAVITVE VIRTUALNEGA INŠTRUMENTA ZA IZVAJANJE SAMODEJNE MERITVE ..................43
5.2 PRIKAZ MERILNIH TOČK........................................................................................................44
5.3 REZULTATI MERITEV ............................................................................................................45
5.3.1 Rezultati meritev v časovni domeni............................................................................................45
5.3.1.1 Prikaz resonančnih področij ........................................................................................................... 45
5.3.1.2 Signali pospeškomerov .................................................................................................................. 50
5.3.2 Rezultati meritev v frekvenčni domeni .......................................................................................54
5.3.3 Prikaz 3D spektrov v frekvenčni domeni ....................................................................................58
6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 64
7 VIRI, LITERATURA................................................................................................. 65
8 PRILOGE ................................................................................................................... 66
8.1 PREDSTAVITEV SKUPINE GORENJE ........................................................................................66
8.1.1 Zgodovina Gorenja ...................................................................................................................67
8.1.2 Ključne naloge in cilji Skupine Gorenje.....................................................................................69
8.1.3 Dejavnost in vizija ....................................................................................................................69
8.1.4 Poslanstvo ................................................................................................................................70
8.1.5 Okolje in kakovost ....................................................................................................................70
8.1.6 Politika kakovosti .....................................................................................................................71
8.2 SEZNAM SLIK ........................................................................................................................73
8.3 KRATEK ŢIVLJENJEPIS ..........................................................................................................75
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran VIII
SEZNAM UPORABLJENIH SIMBOLOV
X0 maksimalni odmik od ravnovesne lege

X trenutni odmik od ravnovesne lege
Xpeak najvišja absolutna vrednost amplitude
Xpeak-peak razlika med najvišjo in najniţjo vrednostjo amplitude
XRMS efektivna vrednost amplitude
max maksimalna vrednost
min minimalna vrednost
f frekvenca nihanja
f0 osnovna frekvenca nihanja
ω kroţna frekvenca
t čas
F sila
m masa
a pospešek
v hitrost
r radij
β faktor dušenja
k konstanta
F(f) Fourierjeva transformacija
Ak amplitudni spekter
Sk močnostni spekter
Karakterizacija vibracij pralnega stroja Stran 1
1 UVOD
Dandanes je zelo pomembno, da gospodinjske aparate poleg sodobne oblike odlikuje tudi
zanesljivo in mirno delovanje. V to skupino prav gotovo spada pralni stroj. Da lahko
zagotovimo tiho in mirno delovanje, je potrebno izvajanje meritev vibracij, s pomočjo katerih
lahko ugotovimo, na katerih delih in pri katerih vrtljajih bobna pralnega stroja, prihaja do
največjih vibracij.
V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na merjenje vibracij, za to pa bo potrebno

vzpostaviti merilni sistem in izdelati virtualni inštrument, s pomočjo katerega se bodo izvajale
meritve.
Prvi del diplomske naloge zajema zlasti teoretično ozadje vibracij. Predstavljene so vrste
vibracij, moţni načini meritve vibracij in različne moţnosti predstavitve rezultatov meritev.
V osrednjem delu je predstavljen postopek zajemanja signalov pri merjenju vibracij, katere
komponente so bile za to potrebne in virtualni inštrument za merjenje vibracij. Virtualni
inštrument omogoča merjenje vibracij v časovni in frekvenčni domeni in ima moţnost
ročnega in samodejnega načina delovanja.
V zadnjem delu diplomske naloge so prikazani rezultati meritev vibracij v časovni in

frekvenčni domeni. Rezultati nam prikazujejo, pri katerih vrtljajih bobna pralnega stroja so
prisotna resonančna področja.
Meritev vibracij se je izvajala v podjetju Gorenje d.d. (program PPA) v Velenju, in sicer v
laboratoriju za strukturno dinamiko aparatov, kjer je postavljen merilni sistem za nadzor
delovanja pralnega stroja.
2 VIBRACIJE
Pod pojmom vibracija si lahko predstavljamo nihanje mehanskih sistemov ali posameznih
delov strukture. Pojavljajo se povsod v naši okolici in so lahko posledica najrazličnejših
pojavov, obravnavajo pa jih mnoge znanstvene vede. Poleg vseh vibracij v našem okolju, so
v veliki meri prisotne tudi v industrijskem okolju, kjer so povezane z delovanjem strojev in
vplivajo na njihovo kvarjenje, obrabo, vzdrţevanje in delovanje.
Vibracije lahko delimo glede na časovne ponovitve. Če si sledijo v enakomernih časovnih

intervalih, govorimo o periodičnih vibracijah, če pa se ponovitve ponavljajo v neenakomernih
časovnih intervalih ali celo naključno, imenujemo takšne vibracije neperiodične.
Mehanski sistem lahko niha v vseh moţnih smereh, zato tudi vibracije merimo v omenjenih
smereh. Zaradi vpliva zemeljske gravitacije na teţo sistema, se praviloma največje amplitude
nihanj pojavljajo v navpični smeri. Vibracije lahko ustvarjajo hrup, če se nihanja dovolj
visoke frekvence prenašajo iz strukture na okoliški zrak. To imenujemo aerodinamični hrup.
Če pa se nihanja prenašajo tudi po strukturi sami, pravimo takšnemu hrupu strukturalni hrup.
Vibracije povzročajo neuravnovešeni vrteči se deli strojev, poškodbe rotorjev, upogibi gredi,
nepravilna montaţa strojev na podlago, to je tla ali steno itd. Takšen vibracijski hrup lahko
postane celo prevladujoč vir hrupa, na primer pri resonančni vrtilni frekvenci stroja.
Praviloma slišimo osnovni ton pri vrtilni frekvenci in tudi njene višje harmonike.
Slika 2.1: Vibracije v našem okolju
2.1 Vrste vibracij
Poznamo več vrst vibracij, v nadaljevanju pa bodo predstavljene naslednje:

• dušene vibracije,
• vsiljene vibracije,
• rotacijska neuravnovešenost,
• prečne vibracije.
2.1.1 Dušene vibracije

Dušene vibracije so osnovne, saj nedušenega nihanja praktično ni. Vedno so prisotni dušilni
elementi, ki povzročijo, da amplituda nihanja sistema pada po eksponentni funkciji (2.1), kot
je prikazano na sliki 2.2. V teoriji poznamo tri osnovne modele dušenja:
• viskozno ali tekočinsko dušenje, ki se v dinamiki strojev tudi največ uporablja,
• dušenje zaradi delovanja suhega drsnega trenja,
• notranje ali strukturno dušenje. [5]
x  e  t x0 sin(t ) (2.1)
Slika 2.2: Dušene vibracije
2.1.2 Vsiljene vibracije

Pri vsiljenih vibracijah na sistem ves čas deluje časovno spremenljiva vzbujevalna sila, ki
sistem sili v gibanje. Analiza takšnih sistemov je lahko dokaj zapletena. Primer sistema z
vsiljeno vzbujevalno silo je prikazan na sliki 2.3:
Slika 2.3: Vsiljene vibracije

2.1.3 Rotacijska neuravnovešenost

Glavni vir vibracij pri rotacijskih strojih so določeni deli stroja, ki se vrtijo in s tem
povzročajo določene vibracije na celotnem stroju. To je zlasti izrazito, če se teţišče stroja ne
nahaja v geometrijskem središču oz. v središču same rotacije. Primer rotacijske
neuravnovešenosti je prikazan na sliki 2.4.
Slika 2.4: Rotacijska neuravnovešenost
2.1.4 Prečne vibracije

Gre predvsem za vibracije gredi, ki povezujejo dva stroja (npr. generator in motor). Po navadi
je gred vpeta na obeh koncih in niha zaradi vpliva enega, drugega ali obeh strojev. Pri tem se
meri odmik od sredinske lege gredi. Pridemo lahko do različnih oblik nihanja gredi, ravno
zaradi medsebojnega učinkovanja strojev.
2.2 Merjenje vibracij

Merjenje vibracij oz. vibrometrija se nanaša predvsem na merjenje veličin kot so premik,
hitrost in pospešek. Pri tem uporabljamo merilnike vibracij oz. bolje rečeno senzorje, ki jih v
grobem delimo glede na veličino, ki jo merijo. Senzorji za merjenje vibracij so torej senzorji
premika, senzorji hitrosti in senzorji pospeška. Največ se uporabljajo senzorji pospeška, ki
dajejo najbolj uporabne informacije o vibracijah, saj se pospešek direktno nanaša na silo (2.2).
m  v2
F  ma   m  2  r (2.2)
r
Pri merjenju vibracij nas zanima pospešek v odvisnosti od časa, ki ga z merilnikom zaznamo
na določenem delu stroja ali naprave. To nam pove, kako je stroj ali naprava kvalitetna in
zanesljiva tudi po daljšem času obratovanja. Pospeškomere pritrdimo na del vibrirajoče
strukture, preko katere se vibracije prenašajo na okoliški zrak ali na druge dele stroja.
Pospeški doseţejo 100g in več, pri čemer je odmik in frekvenca naključnega značaja. Enačba
(2.3) predstavlja matematični zapis sinusnega nihanja neke frekvence, ki je del vibracije.
x  x0 sin(t ) (2.3)
x predstavlja trenutni odmik od ravnovesne lege, x0 maksimalni odmik in  kroţno frekvenco

nihanja. Če (2.3) dvakrat odvajamo, dobimo (2.4).
   x0 sin(t )
2
(2.4)
Enačba (2.4) predstavlja tesno zvezo med vibracijami in pospeškom. Maksimalni pospešek je
v zvezi z maksimalnim odmikom povezan preko kvadrata frekvence, torej je pri nizkih
frekvencah pospešek majhen. Kako so med seboj povezani odmik, hitrost in pospešek, si
lahko ogledamo na sliki 2.5.
Slika 2.5: Spremenljivke vibracije

2.2.1 Senzorji za merjenje vibracij

Senzorji za merjenje vibracij so prvi in izredno pomembni del merilnega sistema. Senzorji so
lahko aktivni ali pasivni. Tipični aktivni senzorji so piezoelektrični kristal in elektrodinamični
senzorji, katerih značilnost je, da ne potrebujejo zunanjega napajanja. Tipični pasivni senzorji
pa so uporovni lističi in kapacitivni senzorji, za katere je značilno, da potrebujejo dodatno
zunanje napajanje oz. so vključeni v nek tokokrog.
2.2.1.1 Merilnik s potresno maso

Merilnik s potresno maso ni senzor, gre pa za način merjenja, ki ga je potrebno omeniti, saj se
uporablja pri vseh merilnikih pospeška.
Slika 2.6: Merilnik s potresno maso
Merilnik s potresno maso (slika 2.6) je sestavljen iz ohišja, potresne mase (M), vzmeti (K) in
dušilca (F), ki omogoča ustrezno dušenje nihanja. Kot posledica delovanja pospeška, je
premik potresne mase. Pri tem je pomembna tudi prečna občutljivost, ki prikazuje, kako se
sistem obnaša pri pospeških, ki so pravokotni na merjene pospeške. Premike potresne mase
lahko merimo na različne načine, vendar naštejmo le nekaj tistih, ki so primerni za merjenje
premikov pri vibracijah:
• potenciometer: za merjenje nizkofrekvenčnih vibracij;
• uporovni lističi: sluţijo lahko tudi kot vzmet;
• piezoelektrični kristal: sluţi kot vzmet in dušilec.
Tak merilnik potem pritrdimo na element, ki povzroča vibracije.
2.2.1.2 Potenciometer
Eden najbolj osnovnih senzorjev premika je potenciometer. Potenciometer je upor z drsnim
stikom, ki predstavlja nastavljivi delilnik napetosti. To pomeni, da se napetost na priključnih
sponkah potenciometra, pri premikanju analognega vhoda spreminja, to pa nam omogoča
zaznavanje premikov. Točnost teh merilnikov je 1 %, njihova teţa pa je do 0,5 kg.
Slika 2.7: Shema potenciometra

2.2.1.3 Uporovni lističi

Delujejo po principu spremenljive upornosti, ki je posledica deformacij. Pod obremenitvijo se
merilni listič deformira, posledično pa nastopi sprememba upornosti uporovnega lističa. Teţa
uporovnih lističev je do 0,025 kg, po točnosti pa so enaki potenciometrom. Točnost takšnega
merilnika je odvisna od debeline lističev, njihove dolţine in od števila uporabljenih lističev.
Slika 2.8: Merjenje z uporovnimi lističi
2.2.1.4 Piezoelektrični merilnik

Eden najpogostejših merilnikov pomika je piezoelektrični kristal. V piezoelektričnih kristalih
se poleg mehanske deformacije, pod vplivom mehanske napetosti, pojavi še električno polje
oz. napetost. Vzrok tiči v nastanku dipolnih momentov oz. dielektrične polarizacije.
Obstajajo različne izvedbe merilnikov pospeškov, najpogosteje pa so v uporabi

piezoelektrični merilniki. Piezoelektrični pojav sta leta 1880 odkrila brata Pierre in Jacques
Curie. Če sta na kristal pritisnila z določeno silo, se je ta deformiral, istočasno pa je v njem
nastalo električno polje. Zato se je med krajiščema kristala pojavila napetost. Predznak
napetosti je odvisen od tega ali kristal stiskamo (slika 2.9) ali ga raztezamo (slika 2.10).
Slika 2.9: Stiskanje kristala Slika 2.10: Raztezanje kristala
Proces poteka tudi v obratni smeri. Če na kristal priključimo električno napetost, se ta

deformira, pri čemer ostane njegova prostornina enaka. Torej se krči in debeli ali pa razteza in
oţa.
Najbolj preprost merilnik pospeška je konstruiran tako, da je uteţ pritrjena na eno stran
piezoelektričnega materiala (kristala), medtem ko je druga stran kristala zalepljena ali privita
preko ohišja merilnika na vibrirajočo strukturo. Električna napetost, ki se pojavi na kristalu, je

po velikosti premosorazmerna s silo F , ki deluje na kristal, ta pa je premosorazmerna s

pospeškom a .
Merilniki so primerni za merjenje hitro se spreminjajočih pospeškov, saj so sposobni meriti

vibracije do 5 kHz in več. Pokrivajo široko področje pospeškov (od 0,03g do 1000g) pri
točnosti 1 %.
2.3 Vrednotenje vibracij

Zadnja faza pri merjenju vibracij je analiza signalov, ki je pomembna, če merjenje vibracij ni
samo informativne narave. Signali, ki jih dobimo s pomočjo pospeškomerov, so po obdelavi
lahko prikazani v časovni in v frekvenčni domeni.
Izvor vibracij
Amplituda
Čas
Amplituda
Frekvenca
Slika 2.11: Prikaz signalov v časovni ali frekvenčni domeni
2.3.1 Prikaz vibracij v časovni domeni

Za prikaz vibracij v časovni domeni se uporablja nivojsko vrednotenje vibracij, ki je lahko
predstavljeno na več načinov. Na sliki 2.12 je predstavljena enostavna harmonična vibracija v
obliki sinusnega vala z amplitudo X. Amplituda je pri nihanju največji odmik nihajoče
količine od ravnovesne lege, njena enota pa je enaka enoti nihajoče količine.
(1) Xpeak (X )
(2) Xpeak-to-peak (2 X )
(3) XRMS (X / 2 )
Slika 2.12: Nivojsko vrednotenje vibracij
2.3.1.1 Peak vrednost

Peak vrednost amplitude predstavlja najvišjo absolutno vrednost, ki je bila izmerjena v
signalu. Predstavitev rezultatov s peak vrednostjo se uporablja predvsem pri vibracijah, ki so
impulznega značaja. [7]
peak  max( xi ) (2.5)
2.3.1.2 Peak-to-peak vrednost

Vrednost peak-to-peak predstavlja razliko med najvišjo in najniţjo vrednostjo amplitude, ki je
bila izmerjena v signalu. Uporablja se za popisovanje vibracijskih pomikov, v splošnem pa je
ta parameter redko v uporabi. [7]
peak  to  peak  max( xi )  min( xi ) (2.6)

2.3.1.3 RMS1 vrednost

RMS vrednost ali efektivna vrednost je statistično merilo velikosti za različne količine.
Definirana je kot koren iz srednje vrednosti kvadratov amplitud v posameznih točkah. Je
najbolj primeren parameter za merjenje nivoja vibracij, zaradi kvadriranja pa je neodvisen od
faze. [7]
x1  x2    xn
2 2 2
x RMS  (2.7)
n
2.3.2 Prikaz vibracij v frekvenčni domeni

Pri vrednotenju vibracij ţelimo izvesti spektralno analizo. V splošnem vsebujejo vibracije
energijo, porazdeljeno čez širše območje frekvenc. S frekvenčno analizo opišemo sestavo
takšnih vibracij s prispevki pri različnih frekvencah.
Signale običajno prikazujemo kot razmerje amplitude skozi čas (slika 2.13), lahko pa jih
pretvorimo v frekvenčni prostor, kjer namesto podajanja amplitude signala v odvisnosti od
časa, podajamo amplitudo v odvisnosti od frekvence (slika 2.14).
X X
Slika 2.13: Signal v časovni domeni Slika 2.14: Signal v frekvenčni domeni
Signali, ki jih posredujejo merilniki pospeškov, so lahko zelo različnih oblik - sinusni, ţagasti,
pravokotni, itd. Pri periodičnih signalih lahko skoraj vsak signal prikaţemo kot vsoto sinusnih
in/ali kosinusnih nihanj, katerih frekvence so celoštevilčni mnogokratniki najmanjše
frekvence.
1
RMS – ang. Root Mean Square
Če pogledamo harmonsko bolj kompleksen signal, npr. pravokotno pulzni signal (slika 2.15),
je sestavljen iz osnovne frekvence in iz višjih harmonikov. Najmanjša frekvenca f0 se imenuje
osnovna frekvenca nihanja, njeni celoštevilčni mnogokratniki f2, f3, itd., pa so višje
harmonske frekvence, ki lahko imajo različno amplitudo (večjo ali manjšo od signala osnovne
frekvence).
X X
Slika 2.15: Pravokotni signal v časovni domeni Slika 2.16: Pravokotni signal v frekvenčni domeni
Pravokotni pulzirajoči signal lahko sestavimo iz čistih sinusov, tako da:

• prištejemo osnovno frekvenco,
• odštejemo 1/3 tretje harmonske frekvence,
• prištejemo 1/5 pete harmonske frekvence,
• odštejemo 1/7 sedme harmonske frekvence…
Poljuben signal oz. funkcijo lahko razstavimo na osnovne sinusne signale različnih frekvenc,
amplitud in faz. Če na takšen način sestavljamo signal, pravimo, da proučujemo frekvenčno
sestavo signala oz. izvajamo spektralno analizo. To imenujemo tudi Fourierjeva analiza
nihanja. [3]
2.3.2.1 Fourierjeva transformacija

Fourierjeva transformacija je matematično orodje – enačba, s pomočjo katere lahko
izračunamo frekvenco, amplitudo in fazo vsake harmonske sestavne komponente signala.
Le-te sestavne komponente tvorijo frekvenčni spekter signala. Fourierjevi analizi zato tudi
pravimo spektralna analiza. Obrazec frekvenčne analize je podan z enačbo:

F  f    e i 2ft f t dt (2.8)

Predstavlja pa moč neke frekvenčne komponente signala v določenem frekvenčnem pasu. Le-
ta je v zgornji enačbi diferencialno majhen. Predstavimo ga kot vrteči se fazni kazalec v
kompleksni ravnini. Abscisna os nam predstavlja realno komponento, ordinatna os pa
imaginarno.
Slika 2.17: Fazni kazalec v kompleksni ravnini
Ker v praksi ne analiziramo signalov od neskončne preteklosti do neskončne prihodnosti,

temveč le v nekem določenem časovnem intervalu, se osnovni obrazec spremeni v:
b
F  f    e i 2ft f t dt (2.9)
a
2.3.2.2 Diskretna Fourierjeva transformacija (DFT 2)

Omejitev lahko premostimo le z obrazcem, ki upošteva diskretnost signala. Uporabimo
aproksimacijo prvega reda. Okno, v katerem se zgodi pretvorba, se običajno zapiše od časa
a=0 pa do časa b = n–1.
n 1 2ft
i
F  f    f (t )e n
(2.10)
k 0
2
DFT – ang. Discrete Fourier Transform
Taki pretvorbi pravimo Diskretna Fourierjeva transformacija – DFT. Časovna kompleksnost

operacij pri DFT je O(n2).
Diskretna Fourierjeva transformacija nam predstavlja linearno bijektivno preslikavo med

vzorcem analognega signala in njegovim spektrom. Kot velja za vsako bijektivno preslikavo,
ima tudi DFT svojo inverzno funkcijo, ki preslika iz frekvenčnega spektra nazaj v izvorni
signal.
2.3.2.3 Hitra Fourierjeva transformacija (FFT 3)

Hitra Fourierjeva transformacija (FFT) je učinkovit algoritem za izračun diskretne Fourierjeve
transformacije (DFT) in njenega inverza, saj diskreten signal razdeli na krajše signale, nato pa
vsak signal obravnava posebej. Časovna kompleksnost operacij pri FFT je O(n∙log n).
FFT igra pomembno vlogo pri mnogih aplikacijah, vse od digitalnega procesiranja signalov,
reševanja parcialnih diferencialnih enačb, do algoritmov za hitro mnoţenje velikih števil.
Poglejmo si na primeru, kakšna je torej razlika v hitrosti med DFT in FFT:

Imamo procesor, ki zmore 1 MFLOPS4 ali milijon operacij s plavajočo vejico na sekundo.
Takemu procesorju damo v obdelavo milijon podatkov - npr. slika z resolucijo
1 MPixel (n=106):
DFT - O(n2) = 106 x 106 = 1012 ⇒ 11.5 dni

FFT - O(n log n) = 106 x 6 ⇒ 6 sekund
Primerjavo v času obdelave pa si lahko ogledamo tudi na sliki 2.18.
3
FFT – ang. Fast Fourier Transform
4
MFLOPS – ang. Million Floating Point Operations Per Second
Slika 2.18: Primerjava časa obdelave slike med DFT in FFT
2.3.2.4 Amplitudni spekter5

Amplitudni spekter predstavlja poseben način predstavitve Fourierjeve transformacije. V
grafu so predstavljene dejanske vrednosti amplitud, ki so dobljene po naslednji enačbi: [7]
1
Ak   Xk k  0,1, 2, 3 , n  1 (2.11)
n
2.3.2.5 Močnostni spekter6

Močnostni spekter predstavlja povprečno moč časovnega signala, prikazanega v frekvenčni
domeni. Ker močnostni spekter predstavlja kvadrat amplitudnega spektra, so največje
vrednosti močno povečane, majhne vrednosti pa zmanjšane v primerjavi z amplitudnim
spektrom. Močnostni spekter se izračuna po naslednji enačbi: [7]
1 1
Sk   Xk  Xk  2  Xk k  0,1, 2, 3 , n  1
2
2
(2.12)
n n
5
Amplitudni spekter – ang. Amplitude Spectrum
6
Močnostni spekter – ang. Power Spectrum
3 ZAJEMANJE SIGNALOV PRI MERJENJU VIBRACIJ

PRALNEGA STROJA
V tem poglavju so predstavljeni vsi členi merilnega sistema, ki so potrebni za zajemanje
podatkov o vibracijah na pralnem stroju. V prvem delu je predstavljena merilna shema z
vsemi komponentami, ki so potrebne za izvedbo meritve, v drugem delu pa je opisano
preizkuševališče, na katerem so se izvajale meritve.
3.1 Opis in shema merilnega sistema za merjenje vibracij pralnega stroja
Na spodnji sliki 3.1 je prikazan laboratorij za strukturno dinamiko aparatov, kjer je postavljen
merilni sistem za nadzor delovanja pralnega stroja.
Slika 3.1: Laboratorij za strukturno dinamiko aparatov

Na sliki 3.2 je prikazana shema celotnega merilnega sistema, ki je postavljen v laboratoriju za

strukturno dinamiko aparatov, omogoča pa nam nadzor delovanja pralnega stroja.
Slika 3.2: Prikaz celotnega merilnega sistema v laboratoriju

Pri izdelavi diplomskega dela so bile v laboratoriju za strukturno dinamiko aparatov

uporabljene le komponente, ki so prikazane na sliki 3.3, saj za zajemanje signalov s
pospeškomerov in regulacijo motorja, nekaj merilnih kartic in senzorjev ni bilo potrebnih.
Slika 3.3: Merilni sistem za merjenje vibracij
3.1.1 Programska oprema LabVIEW

LabVIEW je grafično programsko okolje, ki ga uporablja mnogo inţenirjev in znanstvenikov
za razvoj sofisticiranih meritev, testiranja in nadzornih sistemov. Izdelava aplikacije poteka s
pomočjo povezovanja grafičnih ikon med seboj. Platforma LabVIEW omogoča medsebojno
povezovanje velikega števila strojne opreme in je od njene uvedbe, leta 1986, postala vodilna
na področju industrije. [10]
Slika 3.4: Programsko okolje LabVIEW
3.1.2 Osebni računalnik

Delovanje in nadzor merilnega sistema poteka preko osebnega računalnika Intel(R)
Core(TM)2 Duo CPU E6750 @ 2,67 Hz. Računalnik ima 2GB bralno-pisalnega spomina
RAM, na trdem disku pa je na voljo 200 GB spomina za shranjevanje podatkov. Za prikaz
slike na zaslonu skrbi grafična kartica NVIDIA GeForce 8600 GTS 512MB.
3.1.3 Komunikacija z računalnikom - NI PXI-ExpressCard8360

NI PXI-ExpressCard8360 je I/O enota, ki nam omogoča povezovanje NI PXI-1036 vmesnika
z računalnikom. Povezan je z RS232 kablom na NI Express Card 8360, ki je vstavljena v
računalnik na PCI vodilo.
Slika 3.5: NI PXI-ExpressCard8360
3.1.4 PXI ohišji NI PXI-1033 in NI PXI-1036

Za napajanje in komunikacijo I/O enot (vzhodno/izhodnih enot) z računalnikom, sta v našem
merilnem sistemu uporabljeni PXI ohišji NI PXI-1033 (slika 3.6) in NI PXI-1036 (slika 3.7).
PXI ohišji imata enako vlogo, le da je PXI ohišje NI PXI-1033 povezano z računalnikom
preko serijskih komunikacijskih vrat RS232, PXI ohišje NI PXI-1036 pa kartice Express Card
8360, ki je vstavljena na PCI vodilo računalnika. V vsako PXI ohišje je mogoče vgraditi do 5
perifernih modulov.
Slika 3.6: NI PXI-1033 Slika 3.7: NI PXI-1036
3.1.5 Vhodno-izhodne enote

Vhodno-izhodne enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim
okoljem.
Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki,
naloga izhodnih naprav pa, da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki ali
jo shranijo za poznejšo uporabo. Skozi vhodne naprave računalnik oskrbujemo s podatki,

izhodne naprave pa nam posredujejo podatke iz računalnika.
Bistven pomen vhodno-izhodnih naprav je tudi posredovanje shranjenih podatkov v

računalnik in hranjenje podatkov za kasnejšo uporabo.
3.1.5.1 Merilna kartica NI PXI-4472

V merilnem sistemu so uporabljene tri A/D merilne kartice NI PXI-4472, ki omogočajo
izvajanje natančnih avdio-frekvenčnih meritev. Vsaka kartica ima 8 analognih vhodnih
kanalov, na katere so priključeni pospeškomeri. Vsak pospeškomer omogoča merjenje
pospeškov v x, y in z smeri, zato z vsakim pospeškomerom na merilni kartici uporabimo 3
kanale.
Slika 3.8: NI PXI-4472
Tehnične lastnosti merilne kartice:

• število analognih vhodov: 8,
• resolucija: 24-bit,
• 110 dB dinamični razpon: 110 dB,
• največja frekvenca vzorčenja:102,4 kS / s,
• vhodno napetostno območje: ± 10 V.
3.1.5.2 NI PXI-6513
NI PXI-6513 je I/O enota, ki vsebuje 64 optično izoliranih digitalnih izhodov. S 64 pinskim
konektorjem je priključen na povezljivi blok, ki vsebuje 50 kanalov oziroma priključkov. Le-
ta nam omogoča povezovanje:
• frekvenčnega regulatorja s 3-faznim motorjem,
• SC-2345 z 1-faznim motorjem in
• SC-2345 z merilnimi lističi in tokovnimi kleščami.
3.1.5.3 NI PXI-6221
NI PXI-6221 je multifunkcijska I/O kartica M serije, optimizirana za aplikacije, ki so niţjega
cenovnega razreda. Le-ta je povezana z NI SC-2345 kartico z 68 pinskim konektorjem.

Tehnične lastnosti:
Analogni del kartice: Digitalni vhodno/izhodni del kartice:
• število vhodov: 16, • število kanalov: 24,

• resolucija: 16-bit, • ura: programsko določena ali zunanja,
• frekvenca vzorčenja: 250 kS/s, • takt ure: 1 Mhz,
• maksimalna vh. napetost: 10 V, • logični nivo: TTL.
• pomnilnik na kartici: 4095 vzorcev,
• število izhodov: 2,
• resolucija: 16-bit,
• maksimalna izh. napetost: 10 V,
• osveţevanje: 833 kS/s.
3.1.6 Vmesnik za prilagoditev signalov

V merilnem sistemu uporabljamo vmesnik za prilagoditev signalov NI SC-2345. Na vmesnik
je mogoče priključiti maksimalno 20 SCC modulov. Ti moduli so lahko različnih tipov,
odvisno od tega, kaj ţelimo na njih priključiti. V našem primeru uporabljamo module: SCC-
FT01 (za priključitev tahogeneratorja, fotocelice, tokovnih klešč itd.), SCC-SG04 (za
priključitev merilnih lističev), SCC-TC01 (za priključitev termočlenov različnih tipov).
Slika 3.11: NI SC-2345

3.1.6.1 Tahogenerator
Tahogenerator je elektronski merilnik hitrosti. V bistvu gre za enosmerni generator, saj velja,
da je inducirana napetost premosorazmerna hitrosti vrtenja gredi generatorja. Ker enosmerni
motor lahko prevzame vlogo generatorja, lahko deluje tudi kot tahogenerator. Za razliko od
generatorja, med sponki tahogeneratorja ne priključimo bremena (upora, ţarnice), ampak le
merilnik napetosti. Pri enakomernem vrtenju inducirana napetost ni povsem konstantna. Šum
je posledica drsenja krtačk po kolektorju motorja, če pa osi zobnikov niso povsem vzporedne,
pa pride tudi do ne povsem enakomernega vrtenja, kar ima za posledico manjše spremembe
napetosti v času enega vrtljaja.
3.1.7 Senzorji - pospeškomer 356A16

Za merjenje vibracij so uporabljeni pospeškomeri proizvajalca PCB PIEZOTRONICS, in
sicer model 356A16 (slika 3.12). Triosni pospeškomeri so zgrajeni iz treh neodvisnih
elementov, tako da omogočajo sočasno merjenje vibracij vzdolţ x, y in z osi.
Tehnične lastnosti pospeškomera:

• vzbujevalna napetost: 20 V ÷ 30 V enosmerna,
• konstantni vzbujevalni tok: 2 mA ÷ 20 mA,
• izhodna impedanca: ≤200 Ω,
• frekvenčno delovno območje: 0.3 Hz ÷ 6000 Hz,
• amplituda merilnega območja: ±490 m/s2,
• občutljivost: 10 mV/(m/s2) ±10 %,
• temperaturno delovno območje: -54 °C ÷ +80 °C.
Slika 3.12: Pospeškomer 356A16 z magnetom Slika 3.13: Pospeškomer 356A16 – priključna shema
3.1.7.1 Namestitev pospeškomera na merjenec

Pri zaznavanju vibracij je zelo pomembno, da pospeškomeri opravijo popolnoma enaka
vibracijska gibanja kot komponente, ki vibrirajo. Zaradi tega je potrebno, da je pospeškomer
trdno pritrjen na vibrirajoči del in njegovo gibanje ni neodvisno od gibanja komponente, na
katero je pritrjen.
Obstajajo različne metode pritrjevanja pospeškomera na komponente. Če merimo vibracije na

magnetnih površinah, se v največji meri uporablja pritrjevanje pospeškomerov s pomočjo
magneta (slika 3.12 in slika 3.14), pri nemagnetnih materialih pa je potrebno paziti, da se
pospeškomeri dobro prilepijo na vibrirajočo se površino.
Slika 3.14: Namestitev pospeškomera s pomočjo magneta

Različne okoliščine zahtevajo, da je pospeškomer nameščen na različne načine. Na spodnji

sliki je prikazano nekaj primerov pravilne namestitve pospeškomera. [13]
Slika 3.15: Pravilna namestitev pospeškomera

3.2 Opis merjenca

Meritev vibracij se je izvajala na pralnem stroju proizvajalca Gorenje, natančneje na pralnem
stroju WA 50140 (slika 3.16). Pralni stroj WA 50140 ima 5 kg boben, pri centrifugi pa doseţe
do 1400 vrt/min.
Podatki o pralnem stroju:
• število obratov: 1400 vrt/min,

• polnitev: 5 kg,
• plastična kad iz materiala PP + 40 % CaCO3,
• neto teţa: 74 kg,
• raven hrupa (maks.): 76 dB,
• mere (Š x V x D): 60 x 85 x 60 cm,
• Art.No.: 161105 /02,
• Ser.No.: 92160001.
Slika 3.16: Pralni stroj WA 50140
Namesto perila so bile pri vseh meritvah na boben pralnega stroja nameščene silikonske uteţi
(slika 3.17), tako so pri vseh preizkusih bili zagotovljeni enaki pogoji za meritev:
• Meritev se izvaja z obremenitvijo: 3 x 2,0 kg (enakomerno razporejena masa) + 0,3 kg

(ekscenter).
Slika 3.17: Razporeditev silikonskih uteži

4 IZDELAVA VIRTUALNEGA INŠTRUMENTA V

PROGRAMSKEM OKOLJU LABVIEW
V tem poglavju je predstavljen virtualni inštrument za merjenje vibracij pralnega stroja in
aplikacija, ki omogoča pregledovanje 3D7 spektrov. Gradnja virtualnega inštrumenta poteka s
pomočjo grafičnega programiranja, komunikacija med uporabnikom in merilnim sistemom pa
poteka preko različnih kontrol in indikatorjev. Virtualni inštrument omogoča nadzor
merilnega sistema in pregled podatkov o meritvi v realnem času, hkrati pa lahko poteka tudi
shranjevanje podatkov na trdi disk, kar omogoča kasnejši pregled in obdelavo podatkov.
4.1 Virtualni inštrument za merjenje vibracij
Virtualni inštrument je namenjen merjenju vibracij na pralnem stroju ter omogoča merjenje in
prikaz vibracij v časovni in frekvenčni domeni. Zgrajen je tako, da lahko uporabnik sam
izbira med ročnim in samodejnim načinom delovanja, pred začetkom meritve pa je potrebno
poskrbeti za pravilne nastavitve inštrumenta. Inštrument za merjenje vibracij lahko razdelimo
na tri dele:
• 1. del – prikaz vrtljajev bobna pralnega stroja;
• 2. del – prikaz vibracij pralnega stroja v časovni domeni;
• 3. del – prikaz vibracij pralnega stroja v frekvenčni domeni.
Zgradbo celotnega virtualnega inštrumenta za merjenje vibracij si lahko ogledamo na zadnji
strani v prilogi.
4.1.1 Prikaz vrtljajev bobna pralnega stroja

Prvi del inštrumenta za merjenje vibracij (slika 4.1) je namenjen prikazu vrtljajev bobna
pralnega stroja ter izbiri med ročno in samodejno nastavitvijo vrtljajev bobna. Ko izberemo
način delovanja, se na levi strani pojavi numerični indikator za prikaz vrtljajev, na desni strani
pa se sproti izrisuje graf, ki prikazuje vrtljaje v odvisnosti od časa.
7
3D – Tridimenzionalno (ang. Three Dimensional)
Slika 4.1: Prikaz vrtljajev bobna pralnega stroja
4.1.2 Prikaz vibracij pralnega stroja v časovni domeni

Drugi del inštrumenta (slika 4.2) je namenjen prikazu vibracij v časovni domeni. Na levi
strani imamo moţnost nastavitve ''Čas testa [s]'' , s katero določimo, v kakšnem časovnem
intervalu je prikazan signal, ki ga zajemamo s pospeškomerov.
Meritev vibracij se začne z vklopom stikala ''Meritev vibracij'', s stikalom ''STOP'' pa se

merjenje zaključi. S pomočjo zavihkov na zgornjem delu prikaza signalov izberemo
pospeškomer, katerega signali nas zanimajo.
Prikaz za vsak pospeškomer je razdeljen na tri dele in sicer prikaz v x-osi, y-osi in z-osi. Na
spodnjem delu so prikazane trenutne efektivne vrednosti, maksimalne efektivne vrednosti in
najvišje vrednosti amplitude signala za vsak pospeškomer posebej.
Slika 4.2: Prikaz vibracij pralnega stroja v časovni domeni
4.1.3 Prikaz vibracij pralnega stroja v frekvenčni domeni

Tretji del inštrumenta (slika 4.3) je namenjen prikazu vibracij v frekvenčni domeni. Na
zgornjem delu inštrumenta s pomočjo zavihkov izberemo ţeleni pospeškomer, ki je nato
razdeljen še na tri zavihke, za vsako os pospeškomera posebej.
Na spodnjem levem delu se nahaja indikator ''Trenutni vrtljaji [vrt/min]'', ki prikazuje

podatek o trenutnih vrtljajih bobna pralnega stroja, na desnem delu pa je stikalo ''SAVE Power
Spectrum'', ki omogoča shranjevanje spektrov na trdi disk in stikalo ''RESTART all'', ki
omogoča ponovno kreiranje spektra.
Slika 4.3: Prikaz vibracij pralnega stroja v frekvenčni domeni
Za merjenje vibracij v frekvenčni domeni je bil uporabljen blok z imenom ''Spectral

Measurements''. Signal, ki ga zajemamo iz pospeškomerov s pomočjo Fourierjeve
transformacije, pretvorimo v frekvenčni prostor in ga prikaţemo v obliki močnostnega spektra
(slika 4.3).
Slika 4.4: Blok za spektralne meritve
Pred začetkom meritve pa je potrebno blok pravilno nastaviti (slika 4.5). V polju ''Selected
Measurement'' izberemo moţnost ''Power Spectrum'' saj ţelimo, da je rezultat meritve
prikazan v obliki močnostnega spektra, pod moţnostjo ''Result'' pa izberemo ''Linear'', kar
pomeni, da bodo vrednosti močnostnega spektra prikazane z linearno skalo. Za filtriranje
signala izberemo pod moţnostjo ''Window'' Hanningtonovo okno, s potrditvijo polja
''Averaging'' pa omogočimo prikaz povprečja meritve.
Slika 4.5: Nastavitev spektralnega bloka
4.1.4 Zajem podatkov s pospeškomerov

Zajem podatkov s pospeškomerov poteka s pomočjo blok sheme, prikazane na sliki 4.6.
Slika 4.6: Blok shema za zajem podatkov

Pred začetkom izvajanja meritev je potrebno pospeškomer ustrezno konfigurirati. To storimo

s pomočjo programa '' Measurement & Automation Explorer'' (slika 4.7).
Slika 4.7: Konfiguracija pospeškomerov
4.1.5 Shranjevanje podatkov

Za nastavitev shranjevanja podatkov je na voljo prostor na zgornji desni strani virtualnega
inštrumenta (slika 4.8).
Slika 4.8: Shranjevanje podatkov o meritvi

Če ţelimo shraniti podatke o meritvi, je potrebno pred začetkom meritve določiti ime
datoteke, v katero se bodo med meritvijo shranjevali podatki. To storimo v polju ''Vnesi ime
datoteke zapisa meritev''. Podatki o meritvi se shranjujejo v datoteko s končnico *.txt, kar
pomeni, da lahko podatke o meritvi uporabimo in analiziramo tudi po končani meritvi (npr. v
programu Microsoft Office Excel).
Mesto shranjevanja datoteke na trdem disku lahko določimo ročno, tako da vpišemo pot do
datoteke v polje ''Vnesi lokacijo zapisa datoteke'', ali s pomočjo ikone , kjer se glede na
izbrano lokacijo na trdem disku, pot izpiše sama.
Po končanih nastavitvah za shranjevanje podatkov, s pritiskom na stikalom , omogočimo

shranjevanje. Če smo npr. izbrali ime datoteke zapisa meritev test, izbrana lokacija pa je bila
namizje, se nam pred začetkom meritve na namizju pojavi ikona z imenom ''test.txt'' (slika
4.9).
Slika 4.9: Datoteka s podatki o meritvah
Shranjevanje podatkov je v programu LabVIEW izvedeno s pomočjo bloka ''Write To

Measurement File'' (slika 4.10), na katerega je potrebno povezati signal, ki ga ţelimo shraniti
in kontrole, s pomočjo katerih določimo ime datoteke in lokacijo zapisa datoteke.
Slika 4.10: Blok shema za shranjevanje podatkov

Med meritvijo se na trdi disk shranjujejo tudi frekvenčni spektri v obliki slike. Za vsak
pospeškomer se za vsako os posebej shrani svoja slika, kar pomeni devet slik pri ţelenem
koraku merjenja. Slike se shranjujejo na lokaciji, ki smo jo določili za shranjevanje podatkov
o meritvah. Format shranjevanja slike je *.bmp, ime datoteke pa vsebuje podatek o
uporabljenem pospeškomeru in o trenutnih vrtljajih.
Če se npr. meritev izvaja pri 600 vrt/min, s pospeškomerom P1 v x-osi, se spekter shrani v
datoteko z imenom ''P3_spekter__ Z RPM 600.bmp''. Na sliki 4.11 je prikazana blok shema,
ki prikazuje izvedbo shranjevanja spektrov na trdi disk za en pospeškomer.
Pri samodejnem načinu delovanja shranjevanje frekvenčnih spektrov poteka samodejno,

medtem ko je pri ročnem načinu delovanja, frekvenčne spektre potrebno shranjevati ročno.
To storimo s pomočjo stikala ''SAVE Power Spectrum'', ki se nahaja na spodnjem delu
inštrumenta za merjenje vibracij (slika 4.3).
Slika 4.11: Blok shema za shranjevanje spektrov

Shranjevanje 3D frekvenčnih spektrov omogočimo s stikalom ''Shrani 3D spektre'', ki je

prikazana na zgornjem delu slike 4.8. 3D spektri se shranjujejo na lokaciji, ki smo jo določili
za shranjevanje podatkov o meritvah.
Shranjevanje 3D spektrov je omogočeno s pomočjo globalnih spremenljivk. Med meritvijo se

podatki za vsak frekvenčni spekter pri ţelenem koraku vrtljajev shranijo v globalno
spremenljivko, ki je polje podatkov, ob koncu meritve pa se podatki iz nje zapišejo v datoteko
s končnico *.3D spekter.
Če npr. shranjujemo podatke o spektrih za pospeškomer P1 v x-osi, se podatki o spektru pri

trenutnih vrtljajih shranijo v globalno spremenljivko magnituda 1 na točno določeno mesto z
indeksom n, pri naslednjem koraku vrtljajev bobna pralnega stroja, pa se podatki
pripadajočega spektra shranijo v globalno spremenljivko magnituda 1 na mesto z indeksom
n+1. Po končani meritvi se spekter shrani v datoteko z imenom
''pospeskomer_P1_x.3Dspekter'', ki ga je kasneje mogoče odpreti v aplikaciji za pregled 3D
spektrov.
Slika 4.12: Blok shema za shranjevanje podatkov v globalno spremenljivko
4.1.6 Nastavitve za delovanje motorja

Na sliki 4.13 so prikazane nastavitve za motor, katere je potrebno ustrezno nastaviti pred
začetkom meritve. Nastavitve vklopimo s pomočjo stikala , ki se nahaja v kotu pod stikalom
''ROČNO''. Če ţelimo, da nam inštrument pravilno prikazuje podatek o vrtljajih bobna
pralnega stroja, je v nastavitvah potrebno nastaviti ustrezno vrednost prestavnega razmerja
med jermenico motorja in jermenico bobna pralnega stroja. Polega tega je mogoča tudi
nastavitev prestave tahogeneratorja, vrtljajev za preklop odcepa, lahko onemogočimo izhod
ali preklop odcepa in določimo smer vrtenja motorja.
Slika 4.13: Nastavitve za delovanje motorja
4.1.7 Ročni način delovanja

Ročni način delovanja je prikazan na sliki 4.14. Izberemo ga s pomočjo stikala ''ROČNO'' in
omogoča pregled vibracij v časovni in frekvenčni domeni pri ţelenih vrtljajih bobna pralnega
stroja. Vnos ţelenih vrtljajev bobna poteka preko vnosnega polja ''Želeni vrtljaji bobna'',
katere lahko vpišemo ročno, za fino nastavitev pa lahko uporabimo tipko , ki se nahaja na
levi strani polja za vnos ţelenih vrtljajev bobna pralnega stroja. Zraven polja za vnos ţelenih
vrtljajev bobna sta na voljo še dva indikatorja. Indikator z imenom ''Trenutni vrtljaji bobna''
prikazuje podatek o trenutnih vrtljajih bobna pralnega stroja, indikator z imenom ''Trenutni
vrtljaji EM'', pa prikazuje trenutne vrtljaje na elektromotorju. Ročni način delovanja se prične
ali konča s stikalom ''START/STOP''.
Slika 4.14: Ročni način delovanja
4.1.8 Samodejni način delovanja

Samodejni način delovanja je prikazan na sliki 4.15. Ob vklopu stikala ''SAMODEJNO'' se
nam pokaţe meni, ki vsebuje kontrole, kjer je potrebno nastaviti naslednje parametre:
• začetni vrtljaji [vrt/min];
• maksimalni vrtljaji [vrt/min];
• korak vrtljajev [vrt/min];
• čas trajanja koraka [s].
Pri samodejnem načinu imamo na voljo dva numerična indikatorja. Prvi indikator ''Želeni
vrtljaji bobna'' nam prikazuje ţelene vrtljaje bobna pralnega stroja in jih virtualni inštrument
določa samodejno, drugi indikator ''Trenutni vrtljaji bobna'' pa nam prikazuje podatek o
trenutnih vrtljajih bobna pralnega stroja.
Slika 4.15: Samodejni način delovanja

4.2 Aplikacija za pregled 3D spektrov

Podatke o 3D spektrih, ki smo jih s pomočjo inštrumenta za merjenje vibracij shranili v
datoteko s končnico .3Dspekter, lahko odpremo z aplikacijo za pregled 3D spektrov (slika
4.16). Za prikaz 3D spektrov je potrebno nastaviti pot do mesta, kjer so bili 3D spektri
shranjeni. To lahko storimo ročno, tako da vpišemo pot do datotek v polje ''Vnesi lokacijo 3D
spektrov'', ali s pomočjo ikone , kjer se glede na izbrano lokacijo na trdem disku, pot
izpiše sama. Ko je pot do spektrov nastavljena, pritisnemo stikalo ''PRIKAŽI 3D SPEKTRE'',
na 3D grafikonu pa se izriše frekvenčni spekter za celotno področje meritve.
Na vrhu aplikacije se nahaja devet zavihkov. Vsakemu pospeškomeru so namenjeni trije

zavihki, za vsako os en zavihek. Podrobnosti o vrednostih na spektru si lahko pogledamo s
posebnim kazalcem. Prva prikazana številka zraven kazalca nam prikazuje število vrtljajev,
druga prikazuje frekvenco, tretja pa je amplituda merjene veličine.
Slika 4.16: Aplikacija za pregled 3D spektrov

Na sliki 4.17 je prikazana blok shema aplikacije za pregled 3D spektrov, in sicer za

pospeškomer P1. Ker so bili podatki o 3D spektrih shranjeni v datoteki z binarnim zapisom, je
v aplikaciji uporabljen blok ''Read From Binary File'', ki omogoča, da preberemo podatke o
spektrih. Na bloku za branje podatkov je potrebno določiti, na kateri lokaciji se datoteka
nahaja in ime datoteke. Ko so podatki o 3D spektru prebrani, se direktno prikaţejo na površini
''3D Surface''.
Slika 4.17: Blok shema aplikacije za prikaz 3D spektrov

5 IZVEDBA PREIZKUSA
Izvedba preizkusa je potekala s pomočjo virtualnega inštrumenta za merjenje vibracij.
Meritev vibracij je zajemala osem meritev, pri vsaki meritvi pa so bili uporabljeni trije
pospeškomeri.
Vsak pospeškomer je zajemal podatke o vibracijah v vseh treh smereh (x-os, y-os in z-os).
Zaradi velikega obsega podatkov bodo predstavljeni le rezultati v merilnih točkah, kjer so
lastne frekvence najbolj izstopale.
5.1 Nastavitve virtualnega inštrumenta za izvajanje samodejne meritve

Virtualni inštrument za merjenje vibracij je bilo potrebno nastaviti tako, da je samodejno
izvajal meritev. Meritev se je začela v stanju mirovanja (0 vrt/min) in se je izvajala do
maksimalnih obratov (1400 vrt/min), po koraku 10 vrt/min. Pri vsakem koraku meritve so se
podatki o meritvi shranili v datoteko, po končani meritvi pa je sledila analiza. Za pravilno
delovanje inštrumenta so bile v nastavitvah za samodejno delovanje (slika 4.15) nastavljene
naslednje vrednosti:
• začetni vrtljaji: 0 [vrt/min];
• maksimalni vrtljaji: 1400 [vrt/min];
• korak vrtljajev: 10 [vrt/min];
• čas trajanja koraka: 60 [s].
Podatki o maksimalnih vrtljajih so določeni glede na merjenec. V našem primeru imamo

pralni stroj, ki doseţe do 1400 vrt/min, zato so temu primerno nastavljeni tudi maksimalni
vrtljaji. Z izbranim korakom 10 vrt/min doseţemo dovolj veliko natančnost, da je mogoče
določiti področja, kjer so prisotne lastne frekvence. Čas trajanja koraka je nastavljen na 60s,
kar pomeni, da se nahajamo pri določenih vrtljajih bobna pralnega stroja ravno dovolj časa, da
zajamemo podatke o vibracijah.
5.2 Prikaz merilnih točk

Meritev vibracij pralnega stroja se je izvajala na ohišju pralnega stroja in na pralni grupi.
Skupno se je izvajala meritev vibracij v 24 merilnih točkah, kar pomeni, da se je izvedlo 8
meritev, pri vsaki meritvi pa so bili uporabljeni trije pospeškomeri. Primer označbe merilne
točke pri meritvi številka 1, pri čemer je bil uporabljen pospeškomer P1: M1 – P1.
Slika 5.1: Merilne točke na pralni grupi
Slika 5.2: Merilne točke na ohišju pralnega stroja

5.3 Rezultati meritev

Če upoštevamo (2.2) vidimo, da pospeški vibracij naraščajo s kvadratom vrtenja bobna
pralnega stroja. Tako lahko pričakujemo rezultate, ki so prikazani na sliki 5.3.
─ lastne frekvence ne vplivajo na potek pospeška

─ lastne frekvence vplivajo na potek pospeška
Vrtljaji [vrt/min]
Slika 5.3: Pričakovani rezultati
5.3.1 Rezultati meritev v časovni domeni

Rezultati v časovni domeni bodo predstavljeni za merilno točko M5 in sicer za pospeškomere
P1, P2 in P3. V prvem delu bodo predstavljene efektivne vrednosti pospeškov v odvisnosti od
števila vrtljajev bobna pralnega stroja, v drugem delu pa so prikazane trenutne vrednosti
pospeškov, ki jih zajemamo s pospeškomerov.
5.3.1.1 Prikaz resonančnih področij

Na sliki 5.4 je prikazan potek vrtljajev bobna pralnega stroja v odvisnosti od koraka. Pri
vsakem koraku so se vrtljaji bobna pralnega stroja povečali za 10 vrt/min. Kot je razvidno iz
slike 5.4, večanje vrtljajev na začetku poteka linearno, pri 223 vrt/min pa pralna grupa prične
močno nihati. Pri 279 vrt/min se pralna grupa prične enakomerno gibati, temu primerno pa
nastavitev vrtljajev do maksimalnih vrtljajev, ki so znašali 1319 vrt/min, poteka linearno.
Slika 5.4: Potek vrtljajev bobna pralnega stroja
Na sliki 5.5, sliki 5.6 in sliki 5.7 so predstavljene efektivne vrednosti pospeškov v odvisnosti
od števila vrtljajev bobna pralnega stroja.
Na sliki 5.5 so prikazani rezultati meritev za pospeškomer P1, ki je bil nameščen na pralni
grupi (slika 5.1). Kot je razvidno iz grafa na sliki 5.5, se pri meritvi v z-osi, y-osi in x-osi
pojavi resonančno področje pri 140 vrt/min. Razlog za nastanek tega resonančnega področja
je močno nihanje pralne grupe v tem področju vrtljajev. Ko preseţemo vrtljaje, pri katerih je
prisotno resonančno področje, pralna grupa zaradi povečanih vrtljajev niha hitreje, njeni
pomiki se zmanjšajo, s tem pa se zmanjšajo tudi vibracije.
Na sliki 5.6 in sliki 5.7 so prikazani rezultati meritev za pospeškomera P2 in P3, ki sta bila
nameščena na ohišje pralnega stroja (slika 5.2). Iz grafov na sliki 5.6 in sliki 5.7 je razvidno,
da se na ohišju pojavi veliko več resonančnih področij, kot pa na sami pralni grupi, vendar so
efektivne vrednosti pospeškov na ohišju manjše od tistih, ki se pojavijo na pralni grupi. Pri
meritvi efektivnih vrednosti pospeškov na ohišju, najbolj izstopata resonančni področji, ki se
nahajata 450 vrt/min in 740 vrt/min.
Slika 5.5: Prikaz resonančnih področij za pospeškomer P1



5.3.1.2 Signali pospeškomerov
Slika 5.8: Signal pospeškomera P1 pri 120 vrt/min




Na slikah od 5.8 do 5.19 so prikazane trenutne vrednosti pospeškov, ki jih zajemamo s

pospeškomerov. Prikazani so signali vibracij pri hitrosti vrtenja bobna pralnega stroja 120
vrt/min, 360 vrt/min, 720 vrt/min in 1200 vrt/min.
Ţe iz samih signalov vibracij je razvidno, da je pospeškomer P1 nameščen na pralno grupo,

saj je prisotno veliko manj harmonikov, zaradi toge konstrukcije pralne grupe. Pospeškomera
P1 in P2 pa sta nameščena na ohišje pralnega stroja. Signali vibracij teh pospeškomerov
vsebujejo veliko več harmonikov, saj je ohišje pralnega stroja sestavljeno iz tanke pločevine,
v primerjavi z pospeškomerom P1, pa so amplitude signalov vibracij veliko manjše. Npr. pri
hitrosti vrtenja bobna pralnega stroja 1200 vrt/min, je amplituda signala vibracij na
pospeškomeru P1 v y-osi (slika 5.17) 39,8 m/s2, amplituda na pospeškomeru P2 v y-osi (slika
5.18) pa znaša 7,9 m/s2.
Pri nizkih obratih vrtenja bobna pralnega stroja je na signalu vibracij zelo dobro vidna
prisotnost višjih harmonikov, vendar pa v večji meri vseeno prevladuje osnovni harmonik. Iz
slik od 5.8 do 5.19 je prav tako razvidno, kako se z večanjem vrtljajev povečuje tudi
amplituda vibracij.
5.3.2 Rezultati meritev v frekvenčni domeni

Rezultati meritev v frekvenčni domeni bodo predstavljeni v obliki močnostnih spektrov,
prikazan pa bo le del meritve, saj obsegajo veliko število spektrov.
Npr. pri merjenju vibracij v območju od 0 vrt/min do 1400 vrt/min in korakom naraščanja
vrtljajev 10 vrt/min, pomeni to 140 korakov meritev. Ker se vsaka meritev izvaja s pomočjo
treh pospeškomerov, vsak pa omogoča merjenje pospeškov v x, y in z osi, pomeni to skupno
1260 spektrov.
Rezultati meritev v frekvenčni domeni bodo zato predstavljeni le za pospeškomer P1 v x-osi

in sicer v okolici resonančnega področja pri 1200 vrt/min.
Slika 5.20: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1150 vrt/min (19,17 Hz)
Slika 5.23: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1200 vrt/min (20 Hz)
Slika 5.28: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1260 vrt/min (21 Hz)
Na slikah od 5.20 do 5.28 je prikazano resonančno področje pri hitrosti vrtenja bobna
pralnega stroja 1200 vrt/min (20Hz). To področje je prisotno pri merjenju s pospeškomerom
P1 v x-osi in je prikazano tudi na sliki 5.5.
Iz slike 5.20 je razvidno, da ima osnovni harmonik (harmonik pri frekvenci 19,17 Hz) najvišjo
amplitudo, harmonik pri frekvenci okoli 450 Hz pa je po vrednosti amplitude na drugem
mestu. Z naraščanjem vrtljajev bobna pralnega stroja je razvidno, da amplituda harmonika pri
frekvenci okoli 450 Hz narašča, pri hitrosti vrtenja bobna 1200 vrt/min pa celo preseţe
amplitudo osnovnega harmonika. Pri teh vrtljajih je prisoten tudi maksimum resonančnega
področja. Z zviševanjem vrtljajev bobna nad 1200 vrt/min se vrednost harmonika pri 450 Hz
počasi zmanjša, prav tako pa preidemo resonančno področje.
5.3.3 Prikaz 3D spektrov v frekvenčni domeni

Če vse močnostne spektre (1260 spektrov), ki so rezultat meritve vibracij v frekvenčni
domeni, zloţimo skupaj glede na naraščajoče vrtljaje bobna pralnega stroja, dobimo ravnino,
ki smo jo poimenovali 3D spekter. S pomočjo 3D spektra je omogočen pregled rezultatov
meritev v frekvenčni domeni za celotno merilno območje.
Iz močnostnih spektrov za pospeškomer P1 v z-osi (slika 5.29) in y-osi (slika 5.30) je

razvidno, da je v smeri vrtenja bobna pralnega stroja prisotno zelo malo višjih harmonikov oz.
je njihova amplituda zanemarljiva v primerjavi z amplitudo osnovnega harmonika. Nekaj več
harmonikov je prisotnih v x-osi, vendar so amplitude vibracij v primerjavi z amplitudo
vibracij v z-osi in y-osi zelo nizke. Veliko več harmonikov, s tem pa tudi resonančnih
področij, je prisotnih na ohišju pralnega stroja, kjer sta za meritev uporabljena pospeškomera
P2 in P3. To je razvidno tudi iz rezultatov meritve, ki so prikazani na slikah od 5.32 do 5.38.
Na sliki 5.35 je prikazana povečava močnostnega spektra za pospeškomer P2 v x-osi. Na sliki
je dobro razvidno, kako se z naraščanjem vrtljajev bobna pralnega stroja, spreminja amplituda
in frekvenca osnovnega harmonika in višjih harmonikov.
Slika 5.29: 3D spekter – pospeškomer P1 (z-os)
Slika 5.30: 3D spekter – pospeškomer P1 (y-os)

Slika 5.31: 3D spekter – pospeškomer P1 (x-os)
resonančno področje


osnovni harmonik
1. harmonik
2. harmonik
3. harmonik
4. harmonik
. .
.
Slika 5.35: 3D spekter – pospeškomer P2 (x-os), povečana slika


6 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu je bilo predstavljeno, na kakšen način pridobivamo informacije o
vibracijah na pralnem stroju. Za potrebe merjenja vibracij je bilo potrebno ustrezno nastaviti
obstoječi merilni sistem in izdelati virtualni inštrument za merjenje vibracij.
Virtualni inštrument je bil zgrajen tako, da ima na voljo ročni in samodejni način delovanja,
rezultati med samo meritvijo pa so prikazani v časovni in frekvenčni domeni. Na voljo imamo
tudi shranjevanje podatkov na trdi disk, saj se je analiza vibracij izvajala po končani meritvi.
Zaradi velikega števila frekvenčnih spektrov, je bila na inštrumentu za merjenje vibracij

dodana še funkcija, ki omogoča shranjevanje podatkov o meritvi v takšnem formatu, da je
mogoče po končani meritvi izrisati 3D spektre. Tako imamo na eni ravnini zbrane vse
frekvenčne spektre, to pa omogoča boljši pregled nad rezultati meritev. Za potrebe
pregledovanja spektrov je bila izdelana aplikacija z naslovom Pregled 3D spektrov.
S pomočjo inštrumenta za merjenje vibracij so bila uspešno določena resonančna področja na

celotnem področju vrtljajev bobna pralnega stroja, s tem pa so bili izpolnjeni cilji
diplomskega dela.
7 VIRI, LITERATURA
KNJIGE:
[1 ] Cyril M. Harris, Allan G. Piersol, Harris' Shock and Vibration Handbook (5th Edition) –
Part1, McGRAW-HILL, New York, 2002
[2 ] Cyril M. Harris, Allan G. Piersol, Harris' Shock and Vibration Handbook (5th Edition) –
Part 2, McGRAW-HILL, New York, 2002
[3 ] Ţ. Čučej, P. Planinšič, Terija signalov – Harmonska analiza in obdelava -FERI,
Maribor, 2001
[4 ] Ţ. Čučej, D. Gleich, P. Planinšič, Signali – povzetki teorije z zbirko rešenih nalog in
primeri uporabe programa Matlab, UM-FERI, Maribor, 2005
[5 ] M. Bolteţar, Mehanska nihanja, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2006
[6 ] A. Veternik, Karakterizacija dinamskega obnašanja pralnega stroja, diplomska naloga
univerzitetnega študija, U 5521, Ljubljana, 2005
[7 ] B. Sovič, Razvoj virtualnega inštrumenta za analizo vibracij v časovni in frekvenčni
domeni, diplomska naloga visokošolskega študija, 4582, Ljubljana, 1996
[8 ] B. Sovič, Določitev indikatorjev poškodbe jamičenja na zobnih bokih zobniške dvojice,
magistrsko delo, M 1100, Ljubljana, 2000
INTERNETNI VIRI:
[9 ] http://intranet.gorenje.si/
[10 ] http://www.ni.com/labview/
[11 ] http://www.cipce.rpi.edu/programs/remote_experiment/labview/
[12 ] http://forums.ni.com/t5/LabVIEW/bd-p/170
[13 ] http://www.reliabilityweb.com/index.php/articles/how_is_vibration_measured/
8 PRILOGE
8.1 Predstavitev skupine Gorenje [8]
Skupino Gorenje sestavlja krovna druţba Gorenje gospodinjski aparati, d. d. ali skrajšano
Gorenje d. d. in 47 odvisnih druţb, ki so povezane v skupen sistem na podlagi kapitalskih
deleţev. Vse druţbe v zadnjih letih beleţijo dinamično rast, ki je rezultat neprestanega razvoja
izdelkov, širjenja proizvodnih zmogljivosti, uspešne prodaje in osvajanja večjih trţnih
deleţev. Kljub nenaklonjenim trţnim razmeram, ki so posledica sprememb v svetu, je Skupini
Gorenje uspelo ohraniti svoj poloţaj med osmimi največjimi proizvajalci gospodinjskih
aparatov v Evropi. Skupina Gorenje namreč uresničuje 90% deleţ prodaje na trgih izven
Slovenije.
Dejavnost krovne druţbe Gorenje d.d. je proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov. Z

izgradnjo nove in s posodobitvijo stare tovarne ter z razvojem novih generacij aparatov, je to
osrednja in najhitreje rastoča dejavnost Skupine Gorenje. Za uspešnost je zasluţna tudi
razvejana mreţa lastnih podjetij in predstavništev v svetu. Podjetja Skupine Gorenje v tujini,
so v večini trgovska podjetja, ki imajo organizirano potniško mreţo, skladiščenje, transport in
servis proizvodov, podjetji v Avstriji in na Češkem pa izdelujeta tudi kuhinjsko pohištvo.
Največji trg Skupine Gorenje predstavljajo drţave Evropske unije, v zadnjem času pa se širi
tudi na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer se s povečevanjem števila poslovnih enot
dograjuje prodajna mreţa na tujem.
Slika 8.1: Gorenje d.d.

8.1.1 Zgodovina Gorenja
1950-1961
• Ustanovitev podjetja Gorenje v vasi z istim imenom, kjer so izdelovali kmetijske
stroje in pridobivali gradbeni material.
• V letu 1958 so pričeli s proizvodnjo štedilnikov na trda goriva.
• Selitev iz lesenih barak v vasi Gorenje v proizvodno halo Rudnika Velenje.

• Izgradnja novih lastnih proizvodnih prostorov na današnji lokaciji Gorenja v Velenju.
• Leta 1961 je Gorenje izvozilo prvih 200 štedilnikov Nemčijo.
1962-1970
• Podjetje razširi proizvodnjo na pralne stroje in hladilnike, ter postane največji
proizvajalec gospodinjskih aparatov v takratni drţavi.
• Zaradi začetka izvoza svojih izdelkov v tujino, se podjetje v tem obdobju tudi prvič
sreča z mednarodno konkurenco.
1971-1980
• Gorenje začne prevzemati druga podjetja.
• Razširi se na skoraj vsa območja takratne Jugoslavije in zaposluje prek 20.000 ljudi.
• Začetek gradnje lastne distribucijske mreţe na Zahodu z ustanovitvijo podjetij v
Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Danskem, v Avstraliji in Italiji.
• Svoj program širi v izdelavo kuhinjskega pohištva, keramike, medicinske opreme,
telekomunikacij, zabavne elektronike in televizorjev, skratka v celovito paleto
izdelkov za dom.
1981-1990
• Dezinvestiranje nedobičkonosnih dejavnosti in usmerjanje na področje, kjer je imelo
Gorenje največ izkušenj in najboljše izdelke - v gospodinjske aparate.
• Širitev v Veliko Britanijo in ZDA.

1991-1996
• Prestrukturiranje poslovnega sistema in lastninska preobrazba.
• Močna izvozna ekspanzija, zaradi izgube domačega trga po razpadu takratne skupne
drţave.
• Odpiranje podjetij v Vzhodni Evropi, in sicer na Češkem, Madţarskem, Poljskem,
Bolgariji, ter na Slovaškem, kot posledica sprememb v teh drţavah in njihovega
odpiranja trţni ekonomiji.
• Skoraj istočasno ustanavljanje podjetij v drţavah bivše Jugoslavije.
1997-2005
• Gorenje se organizira kot delniška druţba.
• Uvajanje novih tehnoloških in okoljevarstvenih standardov, ter vračanje na trg
nekdanje Jugoslavije.
• Tudi obdobje intenzivnih vlaganj v povečanje kapacitet, nove trge, nove skladiščne
kapacitete, proizvodnjo embalaţe in izdelkov iz plastične mase, ter v okolju
prijaznejše sodobne tehnologije in nove linije izdelkov, ki jih odlikuje visoka
kakovost, sodobno oblikovanje in prijaznost do človeka in okolja.
• V strateškem načrtu je Gorenje ponovno oţivilo poslovno filozofijo ''Vse za dom''.
• Nakup češkega proizvajalca kuhalnih aparatov Mora Moravia, a.s.
2006
• Otvoritev nove tovarne hladilno zamrzovalnih aparatov v Valjevu.
• Nova design linija Gorenje Pininfarina; Gorenje Swarovski.
• Leto številnih prestiţnih nagrad.
• Top designer zvezda Ora Ïto in Gorenje oznanila sodelovanje.
2007
• Nova tovarna v Šoštanju INDOP + PATRIA.
8.1.2 Ključne naloge in cilji Skupine Gorenje

• Zagotavljanje kakovostne rasti prodaje in povečevanje njene dobičkonosnosti, pri čemer
vodi osnovno ekonomsko merilo uravnoteţene zapolnitve vseh proizvodnih zmogljivosti
ob doseganju čim višjega integralnega prispevka za kritje.
• Razvoj novih izdelkov in storitev, ki bodo v prihodnosti omogočili večjo trţno
konkurenčnost, višje pozicioniranje izdelkov, ustvarjanje višje dodane vrednosti in s tem
tudi boljših poslovnih rezultatov, pri istočasnem iskanju tehnično-tehnoloških moţnosti
za zmanjševanje proizvodnih stroškov in stroškov distribucije obstoječih izdelkov.
• Nadaljevanje optimiranja oskrbne verige in iskanja alternativnih ali (in) novih nabavnih
virov v Aziji, na ostalih dolarskih nabavnih trgih in v drţavah vzhodne in jugovzhodne
Evrope, ki bodo zagotavljali cenovno konkurenčnost naših izdelkov.
• Zagotavljanje proizvodne produktivnosti in učinkovitega izvajanja proizvodnih aktivnosti
s čim bolj enakomerno zasedenostjo proizvodnih zmogljivosti preko celotnega
poslovnega leta in s ciljem zagotavljanja ekonomične in stroškovno učinkovite
proizvodnje.
• Selektivno izvajanje novih investicij in njihovo dosledno omejevanje v načrtovanem
obsegu; pri investiranju bodo imele prednost predvsem investicije v nove izdelke in trge
(Dubaj, Arabske drţave, Kitajska, Singapur, Kazahstan, Indija, Latinska Amerika).
8.1.3 Dejavnost in vizija

Dejavnost Skupine Gorenja je razdeljena na štiri glavna področja, in sicer:
• proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov, ki vključuje hladilno-zamrzovalne aparate,
plinske, električne in kombinirane štedilnike, pralne stroje in sušilnike ter radiatorje. V to
dejavnost vključujejo tudi prodajo dopolnilnega programa kot je prodaja pomivalnih
strojev, malih gospodinjskih aparatov, televizorjev ter proizvodnjo in prodajo grelnikov
vode in komponent za gospodinjske aparate;
• proizvodnjo in prodajo orodij in industrijske opreme;
• storitvene dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo in turizem, računalništvo;
• proizvodnjo in prodajo kuhinjskega pohištva, kopalniškega pohištva, sanitarne opreme ter

keramičnih ploščic.
Slika 8.2: Proizvodnja bele tehnike v odstotkih
8.1.4 Poslanstvo
Temeljno poslanstvo Gorenja je izdelava in trţenje kakovostnih, človeku in okolju prijaznih
gospodinjskih aparatov. Gorenje razvija tudi vse tiste dejavnosti, ki imajo moţnost rasti in
ustvarjajo sinergijski učinek s temeljno dejavnostjo.
Med temi je posebna pozornost namenjena strojegradnji, orodjarstvu, izdelavi pohištva,
izdelavi grelnikov vode, računalništvu, gostinstvu, turizmu, trgovini in inţeniringu.
Gorenje bo razvijalo tudi nove dejavnosti, ki bodo dolgoročno prispevale k rasti podjetja in
zadovoljstvu lastnikov, poslovnih partnerjev, uporabnikov izdelkov, zaposlenih in druţbenega
okolja.
8.1.5 Okolje in kakovost
Varstvo okolja je zapisano v strateške usmeritve Gorenja. Gorenje ţe od vsega začetka

posveča varstvu okolja posebno pozornost. Svoj odnos do okolja neprestano izboljšuje z
uvajanjem novih tehnoloških postopkov, ki čim manj obremenjujejo okolje, ter z razvojem in
konstrukcijo izdelkov, ki ne uničujejo ozonske plasti in minimalno porabljajo energijo, vodo
in pralna sredstva.
Vseskozi se spremlja nastajanje odpadnih voda, odpadkov in emisij v ozračje, poraba

energentov in od leta 1990 še uporaba nevarnih snovi. V Gorenju so se ţe konec leta 1996
odločili, da uvedejo standard za ravnanje z okoljem po standardu ISO 14001. Varstvo okolja
je eden od pomembnih segmentov, zapisanih v strateških usmeritvah Gorenja. Uveljavljanje
zahtev standarda ISO 14001 zmanjšuje tveganje za okolje in zagotavlja optimalno okolje-
varstveno organiziranost. Zaradi odprave neracionalnih in okolju neprijaznih tehnoloških
postopkov, nadzora porabe vseh vrst energij, recikliranja surovin in odpadkov se zmanjšujejo
tudi stroški poslovanja.
Bistvo izdelkov Gorenje je vrhunska tehnologija, prijaznost do potrošnika in prijaznost do
okolja.
Ambicioznost zaposlenih in njihova pripadnost podjetju sta Gorenju narekovali skrb za
kakovost, hkrati pa so razvili čut za razumevanje potrošnikov in vseh njihovih ţelja. Temeljno
poslanstvo Gorenja je v izdelavi in trţenju kakovostnih, človeku in okolju prijaznih izdelkov.
Vsi izdelki, ki jih sami proizvajajo, so doseţek lastne razvojno-raziskovalne dejavnosti.
So podjetje z lastnim razvojem, proizvodnjo in prodajo. Cilj njihovih prizadevanj je usmerjen
v varovanje druţbenega okolja z energenti in proizvajanje prijaznih izdelkov, ki so preprosti
za upravljanje.
Gospodinjski aparati Gorenje so energijsko varčni in okolju prijazni izdelki. So odraz
vrhunskega tehnološkega razvoja in sodobnih oblikovalskih trendov, zaradi česar se zlijejo z
okoljem ali ga tako dopolnjujejo, da lahko zadovoljijo tudi najzahtevnejšega kupca. Kakovost
je stalnica Gorenja.
8.1.6 Politika kakovosti

V Gorenju izdelujejo in prodajajo take proizvode in storitve, ki dolgoročno zagotavljajo
poslovno moč podjetja ter Gorenje vključujejo v krog svetovno priznanih, poslovno uspešnih,
trţno usmerjenih in kakovostno uglednih podjetij. Osnovna načela so:
• Kakovost je gradnik prihodnosti in se odraţa v vseh elementih njihovega delovanja.
• Njihovi izdelki in storitve zadovoljujejo potrebe in pričakovanja kupcev v celotnem

ţivljenjskem ciklu.
• S kupci in uporabniki gradijo dolgoročno partnerstvo in sodelovanje.
• Definirane procese vodijo ciljno in merijo njihovo učinkovitost.
• S prenovo poslovnih procesov povečujejo konkurenčnost poslovnega sistema.
• S sodobnimi metodami razvoja sledijo potrebam kupcev in gradijo konkurenčnost.
• Usposobljeni, motivirani in pripadni zaposleni so vir njihove moči.
• Udejanjamo filozofijo stalno-učečega podjetja.
• Princip nenehnega napredka je pristop k izboljševanju sistema vodenja kakovosti.
• Dobavitelji so njihovi partnerji, dobro sodelovanje z njimi je pomemben element za

izboljšanje kakovosti.
• Pri razvoju in proizvodnji vseh izdelkov se ravnajo v skladu z zastavljenimi cilji in

politiko ravnanja z okoljem.
• Zadovoljstvo uporabnikov skozi celotno obdobje uporabe izdelkov zagotavljajo z

integralnim sistemom servisiranja.
8.2 Seznam slik
Slika 2.1: Vibracije v našem okolju ........................................................................................ 3

Slika 2.2: Dušene vibracije ..................................................................................................... 4
Slika 2.3: Vsiljene vibracije ................................................................................................... 4
Slika 2.4: Rotacijska neuravnovešenost .................................................................................. 5
Slika 2.5: Spremenljivke vibracije .......................................................................................... 6
Slika 2.6: Merilnik s potresno maso ....................................................................................... 7
Slika 2.7: Shema potenciometra ............................................................................................. 8
Slika 2.8: Merjenje z uporovnimi lističi .................................................................................. 9
Slika 2.9: Stiskanje kristala .................................................................................................. 10
Slika 2.10: Raztezanje kristala.............................................................................................. 10
Slika 2.11: Prikaz signalov v časovni ali frekvenčni domeni................................................. 11
Slika 2.12: Nivojsko vrednotenje vibracij ............................................................................. 12
Slika 2.13: Signal v časovni domeni ................................................................................... 123
Slika 2.14: Signal v frekvenčni domeni .............................................................................. 123
Slika 2.15: Pravokotni signal v časovni domeni.................................................................. 124
Slika 2.16: Pravokotni signal v frekvenčni domeni ............................................................. 124
Slika 2.17: Fazni kazalec v kompleksni ravnini .................................................................... 15
Slika 2.18: Primerjava časa obdelave slike med DFT in FFT ................................................ 17
Slika 3.1: Laboratorij za strukturno dinamiko aparatov ........................................................ 18
Slika 3.2: Prikaz celotnega merilnega sistema v laboratoriju ................................................ 19
Slika 3.3: Merilni sistem za merjenje vibracij ....................................................................... 20
Slika 3.4: Programsko okolje LabVIEW .............................................................................. 21
Slika 3.5: NI PXI-ExpressCard8360 ..................................................................................... 22
Slika 3.6: NI PXI-1033 ........................................................................................................ 22
Slika 3.7: NI PXI-1036 ........................................................................................................ 22
Slika 3.8: NI PXI-4472 ........................................................................................................ 23
Slika 3.9: NI PXI-6513 ........................................................................................................ 24
Slika 3.10: NI PXI-6221 ...................................................................................................... 24
Slika 3.11: NI SC-2345 ........................................................................................................ 25
Slika 3.12: Pospeškomer 356A16 z magnetoma ................................................................... 27
Slika 3.13: Pospeškomer 356A16 – priključna shema ........................................................... 27
Slika 3.14: Namestitev pospeškomera s pomočjo magneta ................................................... 27
Slika 3.15: Pravilna namestitev pospeškomera ..................................................................... 28
Slika 3.16: Pralni stroj WA 50140 ........................................................................................ 29
Slika 3.17: Razporeditev silikonskih uteţi ............................................................................ 29
Slika 4.1: Prikaz vrtljajev bobna pralnega stroja ................................................................... 31
Slika 4.2: Prikaz vibracij pralnega stroja v časovni domeni .................................................. 32
Slika 4.3: Prikaz vibracij pralnega stroja v frekvenčni domeni.............................................. 33
Slika 4.4: Blok za spektralne meritve ................................................................................... 33
Slika 4.5: Nastavitev spektralnega bloka .............................................................................. 34
Slika 4.6: Blok shema za zajem podatkov............................................................................. 34
Slika 4.7: Konfiguracija pospeškomerov .............................................................................. 35
Slika 4.8: Shranjevanje podatkov o meritvi .......................................................................... 35

Slika 4.9: Datoteka s podatki o meritvah .............................................................................. 36
Slika 4.10: Blok shema za shranjevanje podatkov ................................................................ 36
Slika 4.11: Blok shema za shranjevanje spektrov ................................................................. 37
Slika 4.12: Blok shema za shranjevanje podatkov v globalno spremenljivko ........................ 38
Slika 4.13: Nastavitve za delovanje motorja ......................................................................... 39
Slika 4.14: Ročni način delovanja ........................................................................................ 40
Slika 4.15: Samodejni način delovanja ................................................................................. 40
Slika 4.16: Aplikacija za pregled 3D spektrov ...................................................................... 41
Slika 4.17: Blok shema aplikacije za prikaz 3D spektrov ...................................................... 42
Slika 5.1: Merilne točke na pralni grupi................................................................................ 44
Slika 5.2: Merilne točke na ohišju pralnega stroja ................................................................ 44
Slika 5.3: Pričakovani rezultati ............................................................................................. 45
Slika 5.4: Potek vrtljajev bobna pralnega stroja .................................................................... 46
Slika 5.5: Prikaz resonančnih področij za pospeškomer P1 ................................................... 47
Slika 5.8: Signal pospeškomera P1 pri 120 vrt/min............................................................... 50
Slika 5.9: Signal pospeškomera P2 pri 120 vrt/min............................................................... 50
Slika 5.10: Signal pospeškomera P3 pri 120 vrt/min ............................................................. 50
Slika 5.17: Signal pospeškomera P1 pri 1200 vrt/min ........................................................... 53
Slika 5.20: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1150 vrt/min (19,17 Hz) .................. 55
Slika 5.21: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1170 vrt/min (19,5 Hz) .................... 55
Slika 5.23: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1200 vrt/min (20 Hz) ....................... 56
Slika 5.26: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1230 vrt/min (20,5 Hz) .................... 57
Slika 5.28: Močnostni spekter pospeškomera P1, x-os, 1260 vrt/min (21 Hz) ....................... 57
Slika 5.29: 3D spekter – pospeškomer P1 (z-os) ................................................................... 59
Slika 5.30: 3D spekter – pospeškomer P1 (y-os)................................................................... 59
Slika 5.31: 3D spekter – pospeškomer P1 (x-os)................................................................... 60
Slika 5.35: 3D spekter – pospeškomer P2 (x-os), povečana slika .......................................... 62

Slika 8.1: Gorenje d.d. ......................................................................................................... 66
Slika 8.2: Proizvodnja bele tehnike v odstotkih .................................................................... 70
8.3 Kratek življenjepis

Rojen sem 22.06.1985 v Celju. Osnovno šolo sem zaključil leta 2000, in sicer z dobrim
uspehom. Šolanje sem nadaljeval na Poklicni in tehnični elektro in kemijski šoli v Celju in
leta 2004 opravil poklicno maturo z odličnim uspehom. Nato sem se vpisal na Fakulteto za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer sem se odločil za študij
elektrotehnike, in sicer za smer mehatronika.

Karakterizacija Vibracij Pralnega Stroja

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Karakterizacija Vibracij Pralnega Stroja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Klemen Horvat

KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA

Maribor, september 2010

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA STROJA

Študent: Klemen Horvat

Maribor, september 2010

Zahvaljujem se mentorjema in somentorju za pomoč

Posebna zahvala pa gre mojim staršem, ki so mi

Zahvaljujem se tudi podjetju Gorenje d.d., ki me je v

Zahvala gre tudi vsem prijateljem za podporo, pomoč

KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA STROJA

Ključne besede: pralni stroj

CHARACTERIZATION OF WASHING MACHINE’S VIBRATIONS

Key words: washing machine

3 ZAJEMANJE SIGNALOV PRI MERJENJU VIBRACIJ PRALNEGA STROJA 18

4.1.5 Shranjevanje podatkov ..............................................................................................................35

SEZNAM UPORABLJENIH SIMBOLOV

X0 maksimalni odmik od ravnovesne lege

V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na merjenje vibracij, za to pa bo potrebno

V zadnjem delu diplomske naloge so prikazani rezultati meritev vibracij v časovni in

Vibracije lahko delimo glede na časovne ponovitve. Če si sledijo v enakomernih časovnih

Slika 2.1: Vibracije v našem okolju

2.1 Vrste vibracij

Poznamo več vrst vibracij, v nadaljevanju pa bodo predstavljene naslednje:

2.1.1 Dušene vibracije

• notranje ali strukturno dušenje. [5]

Slika 2.2: Dušene vibracije

2.1.2 Vsiljene vibracije

Slika 2.3: Vsiljene vibracije

2.1.3 Rotacijska neuravnovešenost

Slika 2.4: Rotacijska neuravnovešenost

2.1.4 Prečne vibracije

2.2 Merjenje vibracij

x predstavlja trenutni odmik od ravnovesne lege, x0 maksimalni odmik in  kroţno frekvenco

Slika 2.5: Spremenljivke vibracije

2.2.1 Senzorji za merjenje vibracij

2.2.1.1 Merilnik s potresno maso

Slika 2.6: Merilnik s potresno maso

Tak merilnik potem pritrdimo na element, ki povzroča vibracije.

Slika 2.7: Shema potenciometra

2.2.1.3 Uporovni lističi

Slika 2.8: Merjenje z uporovnimi lističi

2.2.1.4 Piezoelektrični merilnik

Obstajajo različne izvedbe merilnikov pospeškov, najpogosteje pa so v uporabi

Slika 2.9: Stiskanje kristala Slika 2.10: Raztezanje kristala

Proces poteka tudi v obratni smeri. Če na kristal priključimo električno napetost, se ta

Merilniki so primerni za merjenje hitro se spreminjajočih pospeškov, saj so sposobni meriti

2.3 Vrednotenje vibracij

Slika 2.11: Prikaz signalov v časovni ali frekvenčni domeni

2.3.1 Prikaz vibracij v časovni domeni

Slika 2.12: Nivojsko vrednotenje vibracij

2.3.1.1 Peak vrednost

peak  max( xi ) (2.5)

2.3.1.2 Peak-to-peak vrednost

peak  to  peak  max( xi )  min( xi ) (2.6)

2.3.1.3 RMS1 vrednost

2.3.2 Prikaz vibracij v frekvenčni domeni

Pravokotni pulzirajoči signal lahko sestavimo iz čistih sinusov, tako da:

2.3.2.1 Fourierjeva transformacija

Slika 2.17: Fazni kazalec v kompleksni ravnini

Ker v praksi ne analiziramo signalov od neskončne preteklosti do neskončne prihodnosti,

2.3.2.2 Diskretna Fourierjeva transformacija (DFT 2)

Taki pretvorbi pravimo Diskretna Fourierjeva transformacija – DFT. Časovna kompleksnost