Professional Documents
Culture Documents
Strici - Fran S. Finzgar
Strici - Fran S. Finzgar
BESeDA
STRICI
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Fran S. FinÏgar
Strici
O M N I B U S 1
BESeDA
STRICI BES eDA
Fran S. FinÏgar
STRICI
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-005-7
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
STRICI BES eDA
***
3
STRICI BES eDA
4
STRICI BES eDA
5
STRICI BES eDA
6
STRICI BES eDA
7
STRICI BES eDA
8
STRICI BES eDA
9
STRICI BES eDA
10
STRICI BES eDA
II
11
STRICI BES eDA
12
STRICI BES eDA
13
STRICI BES eDA
14
STRICI BES eDA
15
STRICI BES eDA
III
16
STRICI BES eDA
17
STRICI BES eDA
18
STRICI BES eDA
cu.” Nato je sedel na edini stol, ki je bil tik mize. Brata sta
leÏala in zrla nemo v strop. Ga‰per, ki se je ves izpremenil v
teh dneh in postal zgovoren, ni mogel umeti tega molka dru-
gaãe, kakor da sta jezna.
„Prijatelji bodimo!” je zaãel.
„Kdaj smo se pa sprli?” je bil nagel v oporekanju Mihor.
„Nismo se. Zato sem vaju pri‰el prosit: Kdo mi bo za dru-
ga?”
„Jaz Ïe ne,” je hitro odbil Mihor. „Naj ti je BolteÏar.”
„Ali mi bo‰?” je plaho vpra‰al Ga‰per.
„âe Mihor noãe, ki je po starosti na vrsti, kaj bi jaz?”
Ko bi bil Ga‰per, kot je bil, bi bil vstal in od‰el. Ali ljubezen
ga je prevzela, da se niti nad voli, ko so najbolj nagajali, ni
raztogotil, kako bi se nad bratoma.
„Nala‰ã pravita tako; dva brata pri hi‰i in bi prosil druga
drugod! Kaj takega svet ne pomni. Mihor, le obljubi mi. Ve‰,
ti bom za stare‰ino, ko se bo‰ ti.”
„Maram za Ïenske! Jaz pojdem od hi‰e.”
„No, Mihor, zakaj si tak? Da bi te Lucija pregnala! O, ne bo
nas cedila, ko je tako dobrih rok. Ne bojta se. Zakaj bi se raz-
hajali zavoljo nje? Ali ‰e vesta, ko je mati umirala? Kako je
prosila pred zadnjim vzdihljajem: Radi se imejte! In Lucija,
kar cele noãi prejoka, ko sem povedal, s ãim mi grozita.
Reva.”
„Pa mu bodi!” je poskusil pregovoriti Mihorja BolteÏar, ki
se mu je Lucija zasmilila.
Mihor se je zasmejal, a Ga‰per ni umel, zakaj. BolteÏarja je
pa smeh neznansko zabolel. Zato se je ogrel, dvignil na pos-
telji in zaãel:
„Ve‰. Mihor, ãuden si pa tudi. Tega ni treba, da bodo pov-
19
STRICI BES eDA
20
STRICI BES eDA
21
STRICI BES eDA
22
STRICI BES eDA
23
STRICI BES eDA
IV
24
STRICI BES eDA
25
STRICI BES eDA
26
STRICI BES eDA
27
STRICI BES eDA
28
STRICI BES eDA
29
STRICI BES eDA
30
STRICI BES eDA
31
STRICI BES eDA
32
STRICI BES eDA
33
STRICI BES eDA
34
STRICI BES eDA
35
STRICI BES eDA
***
Trda noã je bila. V zvezdnati jasnini sta hiteli dve ãrni senci
sredi snegov s Podloga v dolino. V hribu je lajal lisjak in se
jezil na trobente, ki so udarjale s poda.
36
STRICI BES eDA
VI
37
STRICI BES eDA
38
STRICI BES eDA
39
STRICI BES eDA
***
40
STRICI BES eDA
41
STRICI BES eDA
42
STRICI BES eDA
43
STRICI BES eDA
44
STRICI BES eDA
***
45
STRICI BES eDA
46
STRICI BES eDA
47
STRICI BES eDA
VII
48
STRICI BES eDA
49
STRICI BES eDA
50
STRICI BES eDA
51
STRICI BES eDA
VIII
52
STRICI BES eDA
53
STRICI BES eDA
***
54
STRICI BES eDA
55
STRICI BES eDA
56
STRICI BES eDA
***
57
STRICI BES eDA
58
STRICI BES eDA
59
STRICI BES eDA
60
STRICI BES eDA
61
STRICI BES eDA
IX
62
STRICI BES eDA
63
STRICI BES eDA
hor pod mizo, je tiãal za podobo, lepo zravnan. Brata sta str-
me obstala sredi sobe.
„Lucija!” je izprogovoril BolteÏar in pokazal s prstom na
nove rjuhe.
Mihor je prikimal in poãasi zaãel veãerjati. BolteÏar se jedi
ni dotaknil. Sedel je na stol, ob katerega je postavil ‰katlo, se
zagledal v belino praÏnja in mislil na Lucijo. Ni si pa mogel
misliti, da je bila Lucija sobico pripravila tedaj, pred tisto pot-
jo, na kateri jo je ustavil oãe...
Ko so zadnji, ki so pri‰li kropit in ãuvat k mrliãema, od‰li,
so se domaãi zbrali pri mrtva‰kem odru in dolgo molili. Po-
tem je ostala pri luãi le ‰e stara samska Veselka, ki je preãu-
la in predremala Ïe desetletja pri mrliãih. Po vsej sose‰ãini.
Domaãi so se potaknili, kamor je kdo vedel, in se naslonili za
nekaj ur v pobiti trudnosti.
Mihor je v lepi postelji trdno zaspal. BolteÏar pa je nape-
to ãul in ãakal, da je vse potihnilo.
Tedaj se je splazil iz postelje, odvezal ‰katlo in bos nesli‰no
‰el k Luciji. Veselka je slonela z glavo na mizi in trdno spala.
BolteÏar je odprl ‰katlo. Vonj cvetja je udaril iz nje. Zaãel je
jemati: nagelj za nageljnom, roÏo za roÏo. Z nepopisno neÏ-
nostjo je nosila ta od rude in krampa ãrna roka cvet za cve-
tom na oder in ga trosila po obeh mrliãih. Dva velika cveta je
prihranil za nazadnje: rdeã nagelj je vtaknil v sklenjene roke
ob kriÏ Luciji in bel nagelj je stisnil med drobãkene prstke
Ga‰perãku. Ko je opravil, je sklenil roke in gledal. Kot otroku,
ki je razpostavil podobice po klopi, mu je zasijal obraz v ve-
selem nasmehu. Zdelo se mu je, da se je nasmehnila tudi Lu-
cija in ga zahvalila za roÏe. S tem smehom v du‰i je tiho iz-
ginil na izbo.
64
STRICI BES eDA
65
STRICI BES eDA
66
STRICI BES eDA
67
STRICI BES eDA
***
68
STRICI BES eDA
69
STRICI BES eDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-005-7
70