BILJANA KRTOLICA VIOLETA MITOVSKA

VESNA GAVRILOVSKA ‡ AVRAMOVSKA

MAKEDONSKI JAZIK
ZA ^ETVRTO ODDELENIE

ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE ZA U^ENICITE OD

DRUGITE ZAEDNICI

1
Recenzenti:

Pretsedatel: d-r Atanas Nikolovski

^len: Katica Stoj~evska
^len: Menka Trepalovska

Lektor: Marija Angeleska

Sorabotnik: Anastasija Stojanova

Ilustrator : Nikola Nikolovski

2
 PO^ETNO ^ITAWE I PI[UVAWE

PO^ITUVAN U^ENIKU!

Jazikot e bogatstvo. Kolku jazici zboruva{ tolku vredi{!

Celta na ovoj u~ebnik e na {to polesen i pointeresen na£in da go

sovlada{ makedonskiot jazik, jazikot na zemjata vo koja `ivee{.

So pomo{ na ovoj u£ebnik decata koi go zboruvaat makedonskiot jazik }e

go usovr{at, a tie {to ne go zboruvaat }e go nau£at.
Vo u~ebnikot ima materijal za site u~enici, spored predznaewata.
No, ti treba:

‡da ja nau~i{ makedonskata azbuka (pe~atnite i rakopisni bukvi);

‡da nau~i{ da gi povrzuva{ glasovite vo zborovi i zborovite vo
re~enici;
‡da se osposobi{ da ~ita{ i pi{uva{ so bukvi od kirilicata;
‡da go razbere{ toa {to si go pro~ital;
‡da ja voo~i{ razlikata me|u makedonskata kirilica i latinicata, koja se
koristi vo albanskiot/turskiot jazik. Sre}no!

3
SE VRATIVME ODMORENI

4
 SEPTEMVRI NÑ VIKA

[tom }e ekne {kolsko yvon~e

niz ulici reki te~at,
bistri reki, polni smea
i veseli pesni e~at.

Site o~i v radost svetat.

Sekoj mila dlanka bara.
Bakne`, kako rosa v zora.
Iskren pregrab... Dru`ba stara...
Bistrica Mirkulovska

5
 PRETSTAVI SE

Jas sum Anastasija Jas sum Makedonka.

Janevska!

Unë jam Mirvet Selmani!

Jas sum Mirvet Selmani!
Jas sum Albanka.
Jas sum
Esat Kerim!

Jas sum Tur~in.

Nie sme u~enici.

Jas sum Marija, va{ata

nastavni~ka po makedonski
jazik!

6
MOITE DRUGAR^IWA ‡ MOITE NASTAVNICI

7
 MOETO U^ILI[TE

O.U."Lirija

8
 U^ILI[EN PRIBOR

tetratka

u~ebnici

guma
blok
penkalo moliv
boi~ki

9
 MOETO SLOBODNO VREME

Jas igram ko{arka. Drita crta. Esat pee. Safet ja saka prirodata.

@arko lovi riba. Ibro gleda crtan film. Jusuf igra na kompjuter. Ajtin ~ita.

10
 SLIKATA NA TATKOVINATA

Slikata na u~ili{teto
i slikata na parkot,
slikata na pticite
i slikata na vozduhot,
slikata na srceto i du{ata sre}na ‡
slikata na qubovta:
e slikata na tatkovinata.

Ibrahim Kajan

11
 IMENUVAJ

DETE MAJKA TATKO BABA DEDO

MA^E KU^E DEVOJ^E MOM^E

PEGLA TELEFON KOMPJUTER TELEVIZOR

12
 NE E ISTO KOGA E EDNO I KOGA SE POVE]E

DETE DECA

KU^E KU^IWA

[TO E OVA?

Ova e oko. Ova e jabolko.

So gledame. se crveni.

p~ela p~eli

13
[TO IMAM JAS?

edna glava

dve o~i

dve u{i

edna usta

deset prsti

dve race

edno telo

dve noze

14
 MOJOT DOM

bawa
spalna soba

detska soba

kujna

dnevna soba

Ve`bi:

Ova e krevet. Na krevetot spijam.

Ova e bawa. Vo bawata se bawam.

15
 GRAD I SELO

GRAD

SELO

GRAD

16
DOMA[NI @IVOTNI I @IVOTNI VO ZOOLO[KATA GRADINA

krava petel koko{ka prase kow

`irafa majmun lav volk

17
 SEKOJA BOJA IMA IME

crveno `olto sino crno zeleno kafeavo

Ve`bi:
Rufi ima crveni patiki. Crveni patiki ima Rufi.
@are ima zeleni patiki. Zeleni patiki ima @are.
A Esat ima sini patiki. Sini patiki ima Esat.

18
Aa Mm

Ii
Ee

Mama ima . Isto, sli~no ili razli~no?

Aa Mm Ii Ee
Ema ima i . Aa Mm Ii Ee
Napravi sporedba!

Imam .

I Mimi ima .

Mima i Ema imaa .

Mama ima i .

NASMEJ SE( za u~enicite koi go

razbiraat makedonskiot jazik):

Dedo i vnuk polnele dupka so zemja.

‡ Ajde vnu~e, frli edna lopata vo
M i m a dupkata, ‡ mu veli dedoto na vnukot.
Po nekoe vreme:
E m a ‡ Ajde, ajde, frli u{te nekoja!
i m a ‡ Jas druga lopata ne gledam.
a m a
mama Mima Ema ama ima

19
Aa Mm Ii Ee
Mama i Mima.

Ema i Mia.

Ema Mima mama ima

elen antena e` sonce

ama ima mama Ema meee

ama ima mama Ema meee

Mima i Ema imaa .
Ema ima i .

20
Ss Nn Tt

Oo Vv
Isto, sli~no ili razli~no?
Tina i Sime se sami.
Ss Nn Tt Oo Vv
Tato, Mite i Ana naminaa. Ss Nn Tt Oo Vv
Tomi i Vane se sami. Napravi sporedba!
Stasaa i Mite i Ema.

Toa e Meto . Namina i Vane .

Ova e Ana .

nosi Ema naminaa sami osnova oven

Toni Vane nosi seme Vito novi

Nasmej se:
a ( za u~enici koi go govorat
makedonskiot jazik)
m a s a ‡Pecko, ne treba da zboruva{
tolku brzo! ‡ go
s e m e sovetuva majkata sinot.
a n e t a ‡Mamo, jas ne zboruvam brzo, tuku
ti brzo slu{a{ ‡ odgovoril
t a Pecko.

21
 Ss Nn Tt Oo Vv

Mama i tato imaat .

Mama nosi so .
Mome i Tana nosat .
Mima i Vane nosea seme.
Semeto e naseano.

osa

tava

nos

som

22
 Rr Uu Jj

Na trotinet Isto, sli~no ili razli~no?

Rr Uu Jj
Jana ima trotinet. Ima i . . Rr Uu Jj
Napravi sporedba!
Jane nema ni trotinet, ni .
Jana se smee, a Jane.
 

Ete, tato nosi i   i trotinet, Jane! Ne roni

ana ma
ane sja
J are no j
as mo
uni

no i amo
o a imo
to s t S am
mo t oni

23
 Rr Uu Jj
Usnija i Esma vo .
Usnija nosi marama so jato noevi.
Esma nosi . Ima i E ne ja i
Jana. I taa nosi marama so noevi.
Site se nasmeani.
Vane Usnija Imer Emin

ne mo i Rosa e bosa.
To m i Usnija e sama.
a Jovan ora na niva.
a a
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E
noevi ili noj ‡ ptica trka~ka {to `ivee vo
Afrika

24
Ll Qq [{

[emsa {ie na ma{ina

[emsa {ie na ma{ina. [ie na Oqa i ko{ula na Mi{o.
‡ [ij, [emso, samo {ij.
‡ Ma{inata ne {ie sama. [ie [emsa.
I Oqa ima ma{ina. Taa {ie na .
Ma{inata na Lea e mala.
Tato nosi ma{ina. Ete ma{ina i na Mila.
Mila so{i marama. Site se nasmeani.
Isto, sli~no ili razli~no?
ena Ll Qq [{
l eto Ll ll L l Sh sh
Napravi sporedba!
en
*
* * * *
* * *
* * * *

* * * * *

25
 Ll Qq [{
[e{irot na Mi{o
[e{irot na Mi{o e na .
– Mi{o, Mi{o, nema{ {e{ir!
– Nemam!
– Ne{to {u{na. [e{irot, ,
. Mi{o se smee, se smeat i Oqa i
Lena.
{uma {e{ir {ator ma{ina

{uma {e{ir {ator ma{ina

26
Gg Pp Zz

Isto, sli~no ili razli~no?

Rr Uu Jj
Rr Uu jj
Violinata na Zoran Napravi sporedba!

Zoran sviri na violina. Violinata na Zoran ispu{ta

ubav glas. Site slu{aat, a Zoran sviri, li sviri.
Zora se zori, a Zorana stoi i slu{a.
‡ Slu{a{, Zorano, slu{a{? Violinata na Zoran
ima mil glas.
‡ Slu{am, mamo! Go slu{am miliot glas na
violinata.
ima iolina
Z oran
V etar
mej era

e od paunot, a
e na

e na Pero.

se za
Jana ima Goran ima

Tamara ima a Mirjana

nosi

27
 Gg Pp Zz
gora pile Zoran
Zoran soni son so zmej
Zoran soni zmej so plamen vo ustata. Se ispla{i i
stana siot vo pot.
– [to soni, Zorane? – pra{a mama.
– Zmej, mamo, zmej so plamen vo ustata!
– Ispu{ta{e plamen, mamo!
Toa e samo son, sine! Spij i soni ubav son, milo.

Nasmej se so pra{awata:
Go pra{ale volkot:
‡ Se pla{i{ li od ku~eto?
‡Ne se pla{am, samo sakam da ne me lae.
Go pra{ale deteto:
‡Kako go vikaat volkot vo va{eto selo?
‡Pa, toj i nepovikan doa|a.
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E
plamen ‡ ogin

28
 Kk Dd Bb

Isto, sli~no ili razli~no?

Kk Dd Bb
DIVIOT GULAB
Kk Dd Bb
Napravi sporedba!

Bubamara si stoi na eden golem list. Diviot gulab ja gleda, ja

demne... Gladen e, ama, bubamarata e tolku ubava. Pogleda naokolu.

‡Ene niva. Mora da ima i nekoi semki.

Gulabot letna. Dojde na nivata i se najade seme od suvite trevi.

Go vide lebedot i toj sleta do gulabot. Drugarski si go podelija
semeto. Siti se, pa si odletaa kaj svoite jata.

RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E

demne‡sledi

29
 Kk Dd Bb
Dedo Dimo donese med.
–Sladete se od medot! –veli dedo Dimo. Medot
go pravat p~elite. Tie se mnogu vredni. Na
rakata na vnukot zastana bubamara.Toj go lapna
medot i zapea:
– Let, let, bubamaro,
kade odi{, kade leta{?
Donesi mi bubamaro...
– [to da mi donese dedo?
–Med, sladok med! – dodade dedo. Site sednaa da
jadat od slatkiot med.
Tragite se od:

se od

se od

se od

30
 Isto, sli~no ili razli~no?
^~ Hh ^~ ]} Hh @`
Çç Qq Hh Zh zh
Napravi sporedba!

]} @`

Lakomoto gluv~e
Gluv~eto be{e mnogu gladno. Po~na da go grize podot. Napravi
dupka i izleze niz nea. Najde leb, golemo par~e ka{kaval i eden }up so
mleko.
Tolku mnogu se najade pa mu se napravi stoma~eto kako balon~e.
Saka{e da si odi doma, no... Stoma~eto be{e tolku golemo {to ne
go sobra vo dupkata.

Lev Tolstoj

ku}a }up }ebe }o{e sve}a

~ekan ~a{a ~aj ~e{ma ~ajnik

31
 Majkata `aba
Majkata `aba zdogleda komarec.
‡ Da skoknam i da go lapnam, ‡ se misle{e `abata ‡ ama gladno e i
moeto sin~e. ]e go viknam.
‡ @abule moe milo, skokni i lapni go komarecot. Znam deka ni{to
ne si jadelo deneska. Komarecot e vkusna hrana. Ajde milo!
Deteto na `abata skokna i go lapna komarecot.
‡ Ti blagodaram mamo za vkusnata hrana!

Brzozborka
Edna ma~ka
goni stra~ka,
}e ja stigne,
}e ja fati,
{aren opa{
}e $ skrati.

RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E

goni ‡brka

32
 KOE ZA [TO SLU@I?

Ve`bi:
So ~e{el se ~e{lam. So voda se mijam. So ~etka ~istam ~evli.

33
^.~ ]} Hh @`
Helikopterot na @arko

@arko dobi helikopter za rodenden. Mnogu se

izraduva.Helikopterot rabote{e na baterii.
@arko go pu{ti vo sobata. Helikopterot
po~na da potskoknuva kako `aba pa poleta.Se
vivna kon lusterot i go skr{i, pa kon
~a{ite na masata. Se se najde isprevrteno.
Site se voznemirija.
–@arko, {to pravi{? Isklu~i go! – vikna
majka mu. @are ne znae{e kako da go stori
toa. Se ispla{i. Helikopterot tresna na
podot i zastana. Site zdivnaa.

34
 Isto, sli~no ili razli~no?
Ff Ww
Ff Ww Cc \|
Ff Nj nj Cc Gj gj
Napravi sporedba!
Cc \|

NA SELO
Fidan `ivee na selo. Prodavnicite mu se dosta daleku. Se ka~i na
kowot i brzo stasa do furnata. Kupi leb i kifli. Otide vo
prodavnicata za prehrana. Tuka kupi: sol, {e}er i grav. Potoa,
navrati vo ~evlarskiot du}an za da gi zema ~evlite {to bea dadeni na
popravka. Koga nabavi s#, pak se ka~i na kowot i lesno se vrati vo
seloto.

35
Ff Ww Cc \|
Vo Wujork

Frosina treba da odi vo Wujork. Tamu rabotat

majka i Cveta i tatko i \or|i. Se podgotvuva
zabrzano. Se raduva, ama i se pla{i od golemiot
grad.
–Ne pla{i se Frosina. Wujork e golem grad ,
ama nie sme so tebe. ]e vidi{ kolku e ubav
gradot. – ja
te{i majka i preku telefonskiot razgovor.
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E
Wujork ‡grad vo Amerika

36
 NA SKIJAWE

Cvetko i \ur|a trgnaa na skijawe. Treba{e da se smestat vo edno

planinsko selo na planinata Bistra. Avtomobilot ne ode{e po
ugorninata pa so sebe gi nosea te{kite ranci i skii. \ur|a se izmori,
no ne mu ka`a na Cvetko. Saka{e da poka`e deka e silna.
Koga dojdoa do ku}ata, \ur|a sedna na pragot i ofna. Cvetko samo
se nasmea. Toj znae{e deka tovarot e te`ok za \ur|a.
Od vratata se pojavi \or|i. Vo rakata dr`e{e |um so toplo
mleko.
‡ Ajde, \ur|o, napij se od mlekoto i }e ti bide lesno.
‡ E, ova ne e Skopje, a planinata ne e Vodno. Za tuka treba
sila.‡$ re~e \or|i.

Ve`bi:

‡Pro~itaj go tekstot izrazno.

‡Preraska`i go tekstot spored pra{awata:
Kade trgnaa Cvetko i \ur|a? Kade treba{e da se smestat?
[to nosea so sebe? Kade sedna \ur|a? Koj gi do~eka?
[to im ponudi?
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E
|um‡starinski metalen sad za voda

37
 Yy Xx
OD KRAJOT DO PO^ETOKOT Isto, sli~no ili razli~no?
Yy Xx
Xx Xh xh
Napravi sporedba!
.
Zami`i so levoto oko i }e vidi{: edno zlatesto top~e so dve
no`iwa, dve krilca, dve o~iwa i tr~a niz dvorot, se pletka niz
trevata.
Zatvori go levoto oko i }e ~ue{: Pi - pi - pi...mamo, gladno sum!
Daj mi zrnce. Iskopaj mi crv~e. sakam da porasnam. Pi - pi - pi!
Sega, pak zami`i so desnoto oko i }e vidi{: golem {aren petel
so dve noze, dve krilja, dve o~i i crvena kresta na glavata. Ko - ko - ko!
Va`no ~ekori niz dvorot, a po nego odat stotina koko{ki.
Zatvori go desnoto uvo i }e ~ue{: Kukuriiiiguuu! Jas sum
najto~niot budilnik. Ajde, mrzlivci, utro e ve}e, stanuvajte od son!
Ete, taka!
Vo varosaniot yid ima golem prozorec. Zad prozorecot ‡ dvor.
Vo dvorot... No, toa ve}e go rekovme na po~etokot.
Vidoe Podgorec

Gatanka:
Yid yidosano, var varosano.
Nigde dupka ni proyirka.
(j - - - -)

38
 Yy Xx
Yvonko yvonec yid yvezda
xamxija xip xeb xemper

Xebot na Yvonko e prazen.

Xivxanot Xivko xivka po majka si.
Zora plete xemper.
Jas vozam xip.
Xinot e junak od prikaznite.
Yin, yon, yin, yon,
yvoni {kolskoto yvon~e.
Ve`bi:
Yvonko ~ita kniga.
Prepi{i gi re~enicite so
Yvezdite svetat no}e. rakopisni kirili~ni bukvi.
Yvezdana ima xeb na jaknata. Sostavi re~enici so povrzuvawe
\or|i e xamxija. na zborovite i prepi{i gi so
rakopisni kirili~ni bukvi.

Vrednata ma~or sobira med.

Mrzeliviot p~elka spie.
Gordiot mravka kukurika.
Vrednata petel sobira hrana.
Golemiot telefon e {arena.
Crveniot topka fati glu{ec.
Fudbalskata ma~or zayvoni.

39
GOVORNA VE@BA ‡ KADE, [TO IMA ?

Ve`bi:
[to ima vo tekstilnite prodavnici?
‡Vo tekstilnite prodavnici ima: mai~ki, ko{uli, fustani...
Kade kupuva{ mai~ki, ko{uli, fustani... ?
‡Mai~ki, ko{uli, fustani se kupuvaat vo tekstilnite prodavnici.

40
 GOVORNA VE@BA
SEKOJ LIK OD PRIKAZNITE IMA SVOJ PREDMET

Ragledaj, razmisli i odgovori

Ilustraciite se od poznati prikazni. Pogledaj gi ilustraciite i
razmisli koj predmet komu pripa|a!

♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥

Ve`bi:
Od koi prikazni se ilustraciite?
Koj predmet im pripa|a na Ivica i Marica? Na Ivica i na Marica
e kola~eto! Kola~eto e na Ivica i na Marica.
Preraska`i ja prikaznata {to ja izbra!
Na ~asot po likovno obrazovanie obidi se da ilustrira{ edna od
ponudenite prikazni!

41
 MAKEDONSKA AZBUKA

Aa Bb Vv Gg Dd \|
Aa Bb Vv Gg Dd \|
Ee @` Zz Yy Ii Jj
Ee @` Zz Yy Ii Jj
Kk Ll Qq Mm Nn Ww
Kk Ll Qq Mm Nn Ww
Oo Pp Rr Ss Tt ]}
Oo Pp Rr Ss Tt ]}
Uu Ff Hh Cc ^~ Xx
Uu Ff Hh Cc ^~ Xx
[{
[{
Makedonskata azbuka se vika KIRILICA. Ima 31 bukva.
Vo makedonskiot jazik se ~ita kako {to e napi{ano, a se pi{uva
kako {to se zboruva.
Kirilicata ja napi{ale u~enicite na Sv. Kiril, a imeto $ go
dale kako blagodarnost kon svojot u~itel.
Kirilicata ima pet bukvi pomalku od albanskata latinica.

42
 Sega znam
da ~itam! A, {to saka{
najmnogu da
~ita{?

@iveam vo
Makedonija i
sakam da go
Raskazi, basni, zboruvam
bajki, gatanki, makedonskiot
brzozborki, pesni... jazik.

43
 РАСКАЗ VO SLIKI
БОЛНОТО ВРАПЧЕ

Da porazgovarame
Ka`i {to se slu~uva na sekoja ilustracija oddelno!
Daj im imiwa na decata i sledej}i gi nivnite postapki napravi prikazna!
Kako ja ocenuva{ nivnata postapka?

Gatanka
Ni vreteno ima,
ni za furka znae,
a, vredna e prede,
ko preda~ka da e.
(m - - - -)

44
 МОЕТО СЕМЕЈСТВО

Da porazgovarame
[to gleda{ na ovaa ilustracija?
Igra{ li i ti na kompjuter?
Koi igri gi igra{?
Kolku ~lenovi ima tvoeto semejstvo?
Ka`i gi imiwata i prezimiwata na ~lenovite na tvoeto semejstvo!
Gi upotrebuva{ li ~esto zborovite: molam, blagodaram, se izvinuvam?
Gi upotrebuva{ li tie zborovi i so drugar~iwata ?
ve`bi:
[to pravi tatkoto? ‡ Tatkoto ~ita. Toj ~ita.
Kakva e topkata? ‡Topkata e {arena. Taa e {arena.
Kade sedi maloto dete? ‡ Deteto sedi na podot. Toa sedi na podot.

Zada~a:
Napi{i gi imiwata i prezimiwata na ~lenovite na tvoeto semejstvo so
kirili~ni rakopisni bukvi!

45
 POMAGAM VO DOMОТ

Da porazgovarame
Koj, {to raboti?
Kako pomaga{ ti vo tvojot dom?
Koi zborovi odgovaraat za ovie deca: lo{i, neuredni, uredni, vredni,
vospitani.

Zada~a:
Za sekoja ilustracija napi{i po edna re~enica!
Pro~itaj gi zborovite i prepi{i gi samo imiwata na onie predmeti
ili aparati {to se opasni dokolku si igra{ so niv: {poret, la`ica,
{teker, ventilator, plin. [to drugo ne smee{ da fa}a{?

46
 TRITE SESTRI^KI

Majkata gi zamoli svoite }erki da ja is~istat ku}ata.

‡ Jas v~era ~istev‡ re~e najstarata }erka.
‡ Jas podocna }e rabotam! ‡ re~e srednata }erka.
Najmalata ni{to ne re~e, tuku vedna{ se zafati za rabota. Otkako ubavo ja
is~isti ku}ata, go napravi i ru~ekot.
Koga majkata se vrati od rabota, devoj~iwata radosno se str~aa kon nea. Taa
vo racete dr`e{e tri jabolka.
‡ ^ekajte malku! ‡ im re~e majkata na dvete postari }erki.
‡ Ti v~era jade{e, a ti }e dobie{ podocna. No, zatoa pak, va{ata sestra }e
gi dobie site tri jabolka, zatoa {to denes sama rabote{e za trojca.
Grigor Makunc (Moldavija)

Da porazgovarame
[to gi zamoli majkata svoite }erki? So koj izgovor postarite }erki ja
izbegnaa rabotata?

Ve`bi:
[to re~e najstarata }erka? ‡ Jas v~era ~istev.
So koi zborovi se opravda srednata }erka?
[to napravi najmalata }erka?

47
 RODENDEN

Tome sam si igra{e na ulica. Site negovi drugar~iwa bea kaj Traj~e na
rodenden.
‡ Ajde, Tome, da ne zadocnime na rodenden! - go vikna Van~o, koj {totuku
izleze od doma.
‡ Jas nema da odam. Nemam pari da kupam podarok - ta`no re~e Tome.
‡ Slu{aj, jas nosam dva podaroka. Eve, ~okoladoto
podari go ti, a jas }e go podaram {ahot ‡ predlo`i Van~o.
Samo nekolku miga podocna, me|u gostite na rodendenot, se slu{a{e i

glasot na Tome.

Aleksandar Popovski
Da porazgovarame
Kakov drugar e Van~o?
Zo{to Tome ne mo`el da odi na rodenden?
Kako e re{en problemot so podarokot?
Kakov drugar si ti?

Da ima{ vistinski drugar ne e lesno, za{to treba da si poln so

qubov i ~esnost.

48
 ESEN

Da porazgovarame
Kade odat pticite vo esen?
Koi promeni gi zabele`uva{ kaj drvjata vo esen?
Koi boi na prirodata gi zabele`uvaш vo esen?
[to ima najmnogu po pazarite?
[to rabotat lu|eto vo pole?
[to se pravi od zelen~ukot i od ovo{jeto?

Zada~a:
Soberi razni listovi, plodovi, semiwa, pa na часот по likovno
obrazovanie napravi sliki.

49
 ESEN

Esenta e detence malo

Da porazgovarame
vezden {to igra i pla~e,
dodeka do`dence `alno So {to e sporedena esenta?
mu kape niz ra~e.
Zada~a:
Koga vetrot kako stado Nau~i ja pesnata napamet i ka`i ja izrazno!
po~ne da se {iri,
Napravi avtodiktat na pesnata!
esenta e ov~ar~e mlado
na {upelka {to sviri.
Risto Dav~evski

50
 NAJUBAVI RACE

Na bregot na edna reka sedele tri `eni i se falele deka nivnite race se
mnogu ubavi.
Od nekade nai{la edna sakata, gladna starica. Gi zamolila da $ dadat ne{to
za jadewe. Namesto da $ dadat ne{to, tie ja zapra{ale:
‡Re~i ni, babo, koja od nas ima najubavi race?
‡Prvin ne{to da kasnam pa }e vi ka`am,‡ rekla babata pa se oddale~ila.
Ponatamu na bregot sedela siroma{na selanka.
‡Gladna sum! Ako ima{ nekoe zal~e, nahrani me!
‡Zemi maj~ice! Imam malku hrana, zemi ja polovinata.
Staricata kasnala, se napila voda i $ zablagodarila na selankata. Ja fatila
za raka i ja odnela kaj trite `eni.
‡Eve, sega }e vi ka`am koi race se najubavi. Crnite race na ovaa siroma{na
`ena {to me nahrani, iljada pati se poubavi od va{ite ne`ni neguvani race.
Indiska prikazna
BROENKA
Da porazgovarame
Bumbar, bumbar,
Kade se sretnale `enite?
debel, crn,
So {to se falele tie?
zastanal na eden trn,
[to pobarala staricata?
da odmori i da zdivne,
Koj $ dal hrana na staricata?
da iska{la i da kivne.
Zo{to racete na siroma{nata selanka se najubavi?
Dva ‡ tri pati kivnal,
se odmoril i zdivnal,
Zada~a:
a potem od cvet na cvet
pak zabrm~il v let. Prepi{i gi re~enicite na staricata so
makedonska kirilica!

51
 ZASLU@ENA ^ORBA

Dojde esenta. Vetrot vo {umata gi raznesuva{e suvite lisja. Kostenite

ogolea, a brezite i jasikite dobija pozlatena boja.
Utroto osamna sve`o. Od ostriot veter na malite deca im se vcrvija
prstiwata. Pjer, Babeta i @an sakaa da soberat suvi lisja, {to }e im poslu`at
kako postela na kozata Belka i na kravata Crvenka. Pjer zede ko{ni~ka, Babeta
torba, a @an gi slede{e so koli~ka.
Slegoa tr~aj}i niz padinite. Na rabot od {umata sretnaa i drugi deca od
seloto, koi isto taka bea trgnati da sobiraat suvi lisja za zimata.
Toa ne e igra,toa e rabota.
No, nemojte da mislite deka ovie deca se ta`ni za{to rabotat. Rabotata e
seriozna i ne e ta`na.
Sega tie se na rabota. Mom~iwata rabotat molkom, dodeka devoj~iwata
drdorat, polnej}i gi svoite torbi.

52
Sonceto {to se iska~uva po neboto, popoleka go zatopluva poleto.Od pokrivite na
ku}ite se kreva ~ad, lesen kako zdiv. Decata znaat {to zna~i ovoj ~ad. ^orbata od
gra{ok ve}e se vari vo tenxereto. U{te eden pregrab suvi lisja i malite
rabotnici }e pojdat v selo. Ugorninata e te{ka. Svitkani pod torbite ili
navednati nad koli~kite, tie ja ~uvstvuvaat toplinata na ispotenite ~ela.
Pjer, Babeta i @an zastanuvaat da se odmorat. Gi hrabri mislata deka doma
gi ~eka ~orbata od gra{ok. Te{ko di{ej}i, najposle stignuvaat doma. Majka im gi
~eka na pragot i im podviknuva:
- De~iwa, ~orbata e gotova!
Na na{ite prijatel~iwa taa mnogu }e im se dopadne, bidej}i nitu edna ~orba
ne e tolku vkusna, kako onaa {to e zaslu`ena.
Anatol Frans
Da porazgovarame
GATANKA
Koe godi{no vreme e opi{ano vo tekstot?
Kaj {to }e mine‡
Kade se odviva dejstvoto?
s# e pozlateno,
Koj gi raznese lisjata od drvjata?
kaj {to }e zgazne‡
Koj gi sobira padnatite lisja?
s# e razmateno.
Zo{to slu`at sobranite suvi listovi?
(E---) Vidoe Podgorec
[to dobija, kako nagrada za svojata rabota?
Zo{to ~orbata bila tolku slatka?
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E
Koga i vie ste si ja zaslu`ile va{ata ~orba? ogolea
Koja e va{ata najva`na rabota? molkom
pregrab
[to drugo rabotite doma?

Pra{awa so sme{ni odgovori:

Jazi~no kat~e
Mo`e li petelot da se nare~e sebesi ptica?
Potseti se!
Po {to tr~a ku~eto?
Proveri go svoeto
<Drugar~e"1979
Odgovori: Ne, zatoa {to ne umee da zboruva.; Tr~a po zemjata. znaewe za imenkite!

53
 PRIKAZNA VO SLIKI
E@ VO SUVI LISJA

Zada~i:
Da porazgovarame Za sekoja slika napi{i po dve‡
Koi likovi gi sre}ava{ vo prikaznata? ‡tri re~enici!
Preraska`i go raskazot!
Koga se slu~uva nastanot {to e prika`an?
Kade e`ot ja minuva zimata? Za {to mu slu`at suvite listovi?
Zo{to e zamislen ~ovekot {to sobira{e suvi listovi?

54
 OPI[I GO PREDMETOT

lica: u~itelka i deca

scena: u~ilnica
U~itelkata: Se zagubi, se zagubi, eden predmet mnogu va`en.
Mitre na{ol edna kapa, na kogo e, neka ka`e?
Decata: Ja znaeme, ja znaeme, pa da ne gubime vreme.
Ka`uvame‡na Agim e, dajte mu ja da ja zeme.
Agim: Blagodaram ( ja zema kapata, ja razgleduva i ja opi{uva: Crna e, od platno so
tvrda senka. Se nosi na glava).
Играта продолжува со многу предмети и со имиња на децата што се наоѓаат во
училницата.
Zada~a:
Opi{i go predmetot {to go dobi.

55
 KAKO GO POMINUVAM DENOT

Da porazgovarame
Kako go pominuva{ denot?
Vo kolku ~asot legnuva{? Koga stanuva{? Koga u~i{? Koga igra{?
Kolku ~asa ima edno denono}ie?
Kolku ~asa trae denot, a kolku no}ta?

56
SEDUM DENA

ponedelnik
Doa|aat sedum dena,
doa|aat s# na smena:
Prviot minuva i proa|a, vtornik
a po nego vtor doa|a. 
[tom vtoriot }e pomine sreda
i tretiot }e namine.
I za nego mesto nema, 
~etvrtiot mu go zema. ~etvrtok
^etvrtiot }e odleta,
a petiot }e doleta. 
petok
I toj taka }e si oдi,
pa {estiot }e se rodi. 
sabota
Po {estiot i sedmiot,
eve toj e posledniot.
Boro Sitnikovski nedela

Da porazgovarame
Koga se upotrebuva zborot sedmica?
Koj e tretiot den vo sedmicata?
Kako gi koristi{ denovite sabota i nedela?
Ka`i gi po red denovite vo sedmicata!

57
 DEVOJ^ETO SO KUKLATA

Jura vleze vo avtobusot i sedna na praznoto sedi{te. Po Jura vleze eden

vojnik. Jura vedna{ stana:
‡ Sednete, ve molam!
‡ Sedi si! Sedi si! Jas eve ovde }e sednam.
Vojnikot sedna zad Jura. Vo avtobusot vleze edna babi~ka. Jura saka{e da $
go otstapi svoeto mesto, no edno drugo dete go pretekna.
<Ne se poka`av najdobro" ‡ si pomisli Jura.
Od vratata vleze edno devoj~e. Toa stiska{e vo pregratkata svitkano }ebe,
od koe yirka{e detsko kap~e. Jura ripna.
‡ Sednete, ve molam!
Devoj~eto klimna so glavata, sedna i razmotuvaj}i go
}ebeto izvadi golema kukla.
Patnicite se zasmeeja, a Jura pocrvene.
‡ Jas pomisliv deka taa nosi dete, ‡ promrmore toj.
Vojnikot go po~uka po ramoto:
‡ Ni{to, ni{to! I na devoj~iwata treba da im se otstapuva mesto! U{te
pove}e na devoj~iwata so kukli!
Valentina Oseeva

Da porazgovarame
Za kogo se zboruva vo raskazot?
Kakvo dete e Jura?
Kako se odnesuva{ ti vo avtobus?

Zada~a:
Pro~itaj go delot od raskazot kade se
opi{ani postapkite na Jura!

58
 SAKAM DA PATUVAM

Da porazgovarame
Devoj~eto patuvalo so avtobus.
So koi drugi prevozni sredstva mo`e da se patuva?
Po {to se dvi`at avionot, brodot i avtobusot?
Kako se vika ~ovekot {to vozi avion?
Koj upravuva so brodot?
Koj gi proveruva kartite vo vozot? Koj se gri`i za patnicite vo
avionot?

59
 TORBA SO ZLATNICI

Gatanka:
Vlatko ja pra{a baba si: Otvori ja ‡ zboruva,
‡ Babo, koj e najbogat na svetot? Zatvori ja ‡ mol~i.
‡ Carevite od prikaznite! ‡ brgu odgovori baba mu.
Vlatko se zamisli i povtorno pra{a:
‡ A mo`am li jas da bidam bogat?
‡ Ti i sega si mnogu bogat, Vlatko! ‡ re~e baba mu. ‡Ima{ polna torba so
zlatnici.
‡ Na koja torba misli{ babo?
‡ Pa, na u~ili{nata!
Vlatko se zamisli. Pove}e ne ja pra{uva{e baba si. Toj dolgo ja gleda{e
u~ili{nata torba.
Vera Bu`arova

Pogovorka:
Ve`bi:
Sekoja pro~itana
kniga e eden [to ja pra{a Vlatko baba si?‡Koj e najbogat na
zlatnik. Ako svetot?
pro~ita{ mnogu [to mu odgovorila baba mu? ‡Carevite od
knigi }e bide{
prikaznite.
mnogu bogat.
Dali e bogat Vlatko?‡Vlatko e bogat zatoa {to
ima polna torba so knigi.

60
 KOJ, KAKO SE VIKA

Decata go pra{ale kow~eto:

‡ Zo{to te vikaat Vetrec?
‡ Zatoa {to tr~am brzo kako veter!
‡ A zo{to tebe te vikaat Nesilka? ‡ ja pra{ale koko{kata.
‡ Bidej}i nesam jajca.
‡ Zo{to tebe te narekle Ranobudnik? ‡ go pra{ale petleto.
‡ Bidej}i ve budam sekoe utro so svojata pesna.
‡ A, tebe, magarence, zo{to te vikaat Tvrdoglavko?
‡ Ne ka`uvam! ‡ odgovorilo magarenceto i tropnalo so kopitoto po zemjata.
Semjon Kogan

Ve`bi:
Kako go vikale kow~eto?
Koj e ranobudnik?
Kakvo e magareto?
Pro~itaj gi re~enicite so koi decata pra{uvaat!
Koj znak stoi zad tie re~enici?
Kako se vikaat tie re~enici?

Zada~a:
Postavi pra{awe za da gi dobie{ ovie odgovori:
‡Zatoa {to tr~am kako veter.
‡Decata go pra{ale kow~eto.
‡Bidej}i ve budam so mojata pesna.

Od jazikot
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E Pronajdi gi pra{alnite
nesilka‡ptica {to nese jajca re~enici!

61
 @DREBENCE

Koga be{e male~ok, Andrej me mole{e vaka:

‡ Mamo, te molam, kupi mi `olto pilence!
‡ Ne mo`e. [to }e pravime so nego? Gleda{ li kolku
ni e tesen stanot?
‡ Toga{, kupi mi ku~ence!
‡ A, kade }e mu ja stavime ku}i~kata na ku~enceto,
koga si nemame nitu balkon, nitu dvor? ‡ pra{av.
‡ Se setiv, }e mi kupi{ `drebence ‡ mi re~e toj
re{itelno. - ]e si go javam po patot, a pat sekako imame!
Kristina Brengtova (Slovenija)

Da porazgovarame
Koj e glaven lik vo raskazot?
Kakva `elba imal Andrej?
Koja e majkata na `drebeto?
[to te nasmea vo ovoj raskaz?
Zada~a:
Preraska`i go raskazot vo
tetratkata, so rakopisna kirilica!
Od jazikot
Pronajdi gi izvi~nite re~enici!

62
 KOLKU DA SE ZBORUVA?

Diz Din go pra{al svojot u~itel:

‡ U~itele, dali treba mnogu da zboruvam ili malku?
U~itelot odgovoril:
‡ @abite vo barite krekaat po cel den, dodeka ne im
presu{at ustite. No, nikoj ne im obra}a vnimanie. Petelot kukurika samo na
razdenuvawe . ]e vikne dva‡ tri pati kukurikuuu i site go slu{aat. Site znaat
deka, {tom }e zapee petelot skoro }e se razdeni.
Zna~i, treba da se zboruva tolku kolku {to e potrebno.
Kineska narodna prikazn

Izrazuvawe i tvorewe Koga edna{ }e go re~e{:

mo`e kako no` da se~e,
Preraska`i ja prikaznata spored planot:
da zasladuva, da boli,
[to go pra{al Diz Din svojot u~itel?
No, ottamu kaj go
Koi primeri mu gi objasnil u~itelot? pra}a{.
Kolku treba da se zboruva? toj nikoga{ ne se vra}a.
(zbor)
Pouka: Razmisli pred da
Pogovorka: izgovori{!
Mudriot malku zbori‡ mnogu tvori!

63
 GODINA, MESECI, DENOVI

Januari Fevruari
Dekemvri 31den 28/29 dena
31 den
Mart
31 den
Noemvri
April
30 dena
Godina 30 dena
365 dena
Oktomvri Maj
31 den 30 dena

Septemvri
Juni
30 dena
30 dena
Avgust Juli
31 den 31 den
GODINA
MESECITE
Dvanaeset slo`ni bra}a
vo nea se vselile Januari od nastinka pati,
na ~etiri godi{ni vremiwa Fevruari mrzne {to }e fati,
Mart kon sonceto gleda,
tie se podelile,
April kilim postila od treva,
a sekoe vreme svoe ime ima: Maj cvetno oro vodi,
prolet, leto, esen i zima. Juni bos niz pole odi,
Juli `nee `ito,
Da porazgovarame Avgust na pla`a n# vika,
Kolku meseci ima vo edna godina? Septemvri vo {kolo ita,
Oktomvri do`d od oblak vika,
Ka`i po red, kako sleduvaat mesecite!
Noemvri po`olte s# {to vide,
Kolku dena ima vo mesec fevruari? Dekemvri so Dedo Mraz ni ide.
Za koja godina se veli deka e prestapna?
Koi meseci imaat po 31 den?
Vo koj mesec po~nuva, a vo koj mesec zavr{uva u~ebnata godina?

64
GODI[NI VREMIWA

Da porazgovarame
Kolku godi{ni vremiwa se menuvaat vo edna godina?
Vo koe godi{no vreme ima{ najmnogu vreme za igrawe?
Ka`i s# {to znae{ za sekoe godi{no vreme!

65
 NAJUBAVIOT PLOD

Eden tatko gi ispratil svoite tri sina vo dale~ni mesta, da mu gi donesat

najubavite plodovi.
Po nekoe vreme sinovite se vratile. Prviot sin donel mnogu retko ovo{je,
kakvo {to ne rastelo vo nivnata zemja. I vtoriot sin donel zelen~uk {to go
nemalo vo nivniot kraj. Samo najmaliot sin ne donel ni{to so sebe.
‡ Kade se tvoite plodovi, sinko? ‡ go pra{al tatkoto.
‡ Moite plodovi doprva treba da rodat, za{to jas parite {to mi gi dade gi
potro{iv, u~ej}i vo edno u~ili{te ‡ odgovoril najmaliot sin.
‡ Taka e, za ~ovek nema poubav plod od znaeweto ‡ rekol tatkoto i radosno
go pregrnal sina si.
Albanska narodna prikazna

Da porazgovarame
Kade gi pratil tatkoto svoite sinovi?
[to donele tie?
Koj od trite sina donel najvreden plod?
Zo{to tatkoto rekol < Za ~ovek nema poubav plod od znaeweto "?
Ka`i kako gi razbira{ pogovorkite:
U~eniot ~ovek e najbogat.
Nikoj u~en ne se rodil.
^ovekot u~i dodeka e `iv.

Zada~a po nivoa:
1. Prepi{i gi re~enicite vo koi se ka`uva {to donel od pat sekoj od
sinovite!
1. Preraska`i go raskazot!

66
 ^OVEKOT U^I DODEKA E @IV

1. Odamna, mnogu odamna, si `iveel eden starec. Site go poznavale i go

po~ituvale, za{to bil mnogu mudar. No, ~esto velel:
‡^ovek treba da u~i dodeka e `iv!
2. Edna zimska no} starecot si sedel pokraj ogni{teto. Nenadejno nekoj
zatropal na vrata.
‡Vlezi! ‡ rekol starecot.
Na pragot se pojavilo edno devoj~e.
‡ Dedo, ‡ mu reklo devoj~eto ‡ doma ni izgasna
ognot. Daj ni nekolku `ar~iwa da go potpalime pak.
‡ Dobro, devoj~ence, ]e vi dadam. No, kako }e go
prenese{ `arot do doma? Ima{ li nekoj sad?
‡ Nemam.
‡ Toga{, kako }e go odnese{ do doma?
‡ ]e go odnesam vo race!
‡ ]e se izgori{!
‡ Nema da se izgoram, }e vidi{...

67
 3. Devoj~eto se navednalo, si stavilo od ladnata
pepel vrz dlankata, a vrz nea, dve pogolemi `ar~iwa. Mu zablagodarilo na
starecot i si zaminalo. Starecot ostanal da se ~udi i si rekol:
‡ Kolku bilo toa ednostavno. Zna~i, i od dete mo`e ~ovek da nau~i ne{to.
Navistina, ~ovek u~i dodeka e `iv!
Romanska narodna prikazna

Da porazgovarame
Koga se odviva dejstvoto vo
prikaznata?
Koj do{ol kaj dedoto edna zimska no}?
Zo{to do{lo devoj~eto?
Kako go odnelo `arot do doma?
[to rekol starecot?

Zada~i:
Prikaznata e podelena na tri dela ( sliki). Za sekoja slika ka`i
po edna do dve re~enici i napi{i gi vo tetratkata.

Izrazuvawe i tvorewe
Opi{i go starecot taka, kako {to go zamisluva{!
Upotrebi gi zborovite: so beli kosi, zbr~kano lice, malku
podnavednat od starosta.

NASMEJ SE!
‡Kakov podarok saka{, torta ili
avtomobil~e?
‡ Kupete mi tortobil~e!

68
 NE[TO [U[NA

Do{ol eden ~ovek vo meana i po~nal da raska`uva:

‡ Lu|e, vidov volci, bea deset.
‡ Ne e mo`no! ‡ se javil eden od prisutnite.
^ovekot se zamislil pa namalil na devet. Pa na osum i taka do{ol do eden. Koga ni
na toa ne mu poveruvale toj gi krenal ramenicite i rekol:
‡ Paa, ne{to {u{na, jas pomisliv deka se volci, i toa deset.
Narodna prikazna

Da porazgovarame
Kade se slu~uva opi{aniot nastan?
Koj e glavniot lik vo prikaznata?
Koi drugi likovi u~estvuvaat vo razgovorot?
[to tvrdel ~ovekot?
Kako zavr{uva prikaznata?
Kakov e ~ovekot koj raska`uva za volcite?

Zada~i: Na lagata $ se kratki nozete!

Preraska`i ja prikaznata! Ne zboruvaj za ne{to, za {to ne si
siguren!

69
 VOL[EBNITE ZBOROVI

Orhan e male~ok i zatoa baba mu go u~i:

‡ Mora{ da gi nau~i{ site vol{ebni zborovi!
‡ Zarem postojat takvi zborovi? ‡ se ~udi Orhan.
‡ Da, toa se: ve molam, blagodaram, povelete, izvinete, prostate... Sekoj od
ovie zborovi e vol{eben.
‡ Oh, ti blagodaram babo, {to me nau~i! ‡ se raduva Orhan.
I baba se raduva. Orhan go nau~i prviot vol{eben zbor, a ne ni zabele`a.
Nexati Zekirija

Da porazgovarame
Pro~itaj go raskazot vo sebe!
Koj e prviot vol{eben zbor {to go nau~il Orhan?
Koja e porakata vo raskazot <Vol{ebni zborovi"?
Kako se odnesuva{ ti koga razgovara{?
Kakov e tonot na tvojot glas?
Zada~i:
A izrazot na liceto? Napi{i re~enici vo koi }e
upotrebi{ ubavi zborovi.

70
 BIK I ZAJAK

Zdogleda bikot zajak koj tr~a kako strela. Se sretnaa i bikot go pra{a:
‡ Ti zaviduvam {to si tolku brz! Ti mo`e{ da
izbega{ i od najopasniot neprijatel. Ni{to vo `ivotot ne bi sakal pove}e samo da
sum brz kako tebe.
‡ Luda e tvojata `elba prijatele! Jas bi ti ja dal
svojata brzina za tvoite ostri i jaki rogovi. Podobro e da se bori{ gordo so
neprijatelot, otkolku cel `ivot da bega{ pred nego.
Basna

Da porazgovarame
Zada~a:
Za kogo se zboruva vo basnata?
Preraska`i ja basnata spored
[to go pra{a bikot zajakot?
dadenite pra{awa!
Za {to mu zavide bikot na zajakot?
Kako mu odgovori zajakot? Pouka:
Bori se so um i znaewe,
Koi tvorbi se narekuvaat basni?
ne so tupanici!
[to te pou~uva ova basna?
[to e povredno, silata ili brzinata?

71
 IGRATA NA SLAVKA I SLAV^O

Majkata: [to pravite? Zarem za toa tato vi gi kupi igra~kite? Ne treba da

se karate, tuku da si igrate so niv!
Slavka: (se `ali) Avtomobil~eto na Slavko e poubavo!
Slav~o: Nejzinata kukla znae da vika Âmama", a moeto avtomobil~e ne znae
da pravi Âtu-tu".
Majkata: Dobro deca. [tom taka mislite, }e gi smenime igra~kite: kuklata
}e bide na Slav~o, a avtomobil~eto... (im gi razmenuva igra~kite).
Majkata: (po nekoe vreme) [to vi stana sega?
Slav~o: Zo{to mi e kukla, koga nema vo {to da ja vozam?
Slavka: A mene zo{to mi e avtomobil~e, koga nema kogo da vozam? Si ja
sakam mojata kukla.
Majkata: Oh, kutrite de~iwa! Pa, vie imate i kukla i avtomobil~e, no
kuklata ne se vozi so avtomobil~eto, za{to ne igrate zaedno. Ajde Slavke ka~i ja
kuklata na avtomobil~eto i vozi ja!
Slav~o: A, jas?
Majkata: Ti }e bide{ soobra}aec. ]e poka`uva{ kade da odi avtomobil~eto,
za da ne zgazi nekogo.
Slav~o i Slavka: Lele, kako ne ni tekna porano!
Risto Dav~evski

72
Da porazgovarame
[to $ kupi tatkoto na Slavka?
[to mu kupi na Slav~o?
Zo{to se skaraa brat~eto i sestri~eto?
Kako gi smiri majkata?
Kako se vika tekstot napi{an po ulogi? ( Dramski tekst.)
Kade se koristi dramskiot tekst?
Kakva pretstava e prika`ana na prvata ilustracija, a kakva na vtorata
ilustracija?
Korelacija: iskoristi go znaeweto od albanski/turski jazik i odgovori
na poslednite tri pra{awa!

Zada~a:
Na oddelenskata priredba izvedete go dramskiot tekst.

73
 VO BUNAROT

1. Edna{ lisicata , mnogu `edna do{la do eden bunar. Na ja`e bile zavrzani
dve kofi. Sednala lisicata vo ednata kofa i se spu{tila vo bunarot. Se napila
voda, no nikako ne mo`ela da izleze od bunarot. Pominala hienata i poglednala vo
bunarot. Tamu gi zdogledala mese~inata i lisicata.
2. ‡ [to pravi{ tamu dolu? ‡ pra{ala hienata.
A lisicata go poka`ala likot na mese~inata vo vodata i rekla:
‡ Ja jadam ovaa polovina od ka{kavalot, a drugata tebe ti ja ostaviv.
‡A kako da se simnam? ‡ pra{ala hienata.
‡Toa e mnogu lesno. Sedni na kofata ‡ odgovorila lisicata.
3. Pod te`inata na hienata, gornata kofa se spu{tila, a dolnata so lisicata
se iska~ila nagore. Taka lisicata se spasila, a hienata ostanala vo bunarot.
Gvinejska narodna prikazna
Lukavite sekoga{ se izvlekuvaat na smetka na glupavite!
Izrazuvawe i tvorewe RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E
Prerask`uvawe po daden plan hiena ‡`ivotni koi `iveat vo
Afrika
Pro~itaj ja prikaznata vo sebe.
Preraska`i ja prikaznata spored dadeniot plan:
1.Lisicata sleze vo bunarot. 2. Hienata i lisicata
razgovaraat. 3. Lisicata se spasila.

74
 PОСЕТА НА БИБЛИОТЕКА

Da porazgovarame
Na {to te potsetuva ilustracijata?
Odi{ li ~esto vo biblioteka?
[to najmnogu ti se dopa|a vo bibliotekata?
Koja e poslednata kniga {to si ja pro~ital?
Koj gi pi{uva knigite?
Si zboruval li so nekoj pisatel?
[to pi{uvaat poetite?

Zada~a:
Povikajte pisatel za deca i razgovarajte za knigata i za toa kako gi
pi{uva toj svoite knigi.
Obidi se zaedno so nastavnikot da sostavиte zaedni~ka pesna ili raskaz.
Tvorbite postavi gi na pano ‡ literaturno kat~e po makedonski jazik.

75
 КНИГИТЕ

Min~o mnogu ~ita{e. Od bibliotekite zema{e interesni knigi.

Vnimatelno gi ~ita{e. Eden den zede nova kniga. Ja pro~ita brzo. Od nea nau~i
mnogu raboti. No potoa ja frli knigata na policata.

‡Ti si lo{o dete! ‡ pro{epna nekakov glas.

Toj se svrte. Vo sobata nema{e nikoj. Mil~o se namea.

‡Ti si lo{o dete! ‡ Go slu{na pak istiot glas.

Taka zboruva{e frlenata kniga.

Min~o odgovori:

‡Ne, jas ne sum lo{o dete. Jas sum u~enik.

‡Sepak ti si lo{o dete! ‡ re~e knigata. ‡ Zo{to ne gi ~uva{ knigite? Prvo

so radost me pro~ita, a potoa me frli. Dobriot u~enik ubavo gi ~uva knigite.
Dobro da zapomni{: knigite se tvoite najdobri drugari.
Елин Пелин

Raska`uvawe po dadena tema

Izberi eden od dadenite naslovi:
‡ Knigata e najgolem prijatel na ~ovekot.
‡ Knigata e bogatstvo.
Raska`uvaj prvo usno, a potoa pismeno.
Da porazgovarame
[to sakal Min~o najmnogu da pravi?
^ij bil glasot {to pot{epnuval?
[to ti se dopa|a kaj Min~o?
Koja negova postapka ja osuduva{?

76
 DVE PRINCEZI
Znam da u~am sam
Pro~itaj gi vnimatelno tekstovite i sam otkrij od koja prikazna se.
Otkrij go imeto na princezite!
Preraska`i ja na makedonski jazik prikaznata {to ja prepozna.

1. Pokraj prozorecot so ramka od abonosovo drvo sede{e kralicata i {ie{e.

Gledaj}i vo snegot, taa se bocna vo prstot i tri kapki krv padnaa vo snegot.
Kralicata gi pogledna pa re~e:
‡ Ah, da mi e deteto {to go nosam, belo kako snegot, rumeno kako krvta i da
ima kosa kako ramkata na prozorecot...

2. Kralskiot sin $ go dade zlatnoto ~evli~e, taa sedna na klupata ,ja izvadi
nogata od te{kiot drven ~evel i ja stavi vo zlatniot. Nejze $ stoe{e kako
sleano.Koga stana kralskiot sin i pogledna vo nejzinoto lice, toj ja prepozna
ubavata devojka {to igra{e so nego na balot.
‡Ova e vistinskata svr{enica!

Da porazgovarame
Od koi prikazni se izvadocite?
Kako se vikaat princezite od spomnatite prikazni?
Kako gi dobile imiwata?
So kakov kraj se dvete prikazni? (sre}en ili ta`en)

77
 MRAZOT SE TOPI
lica: BO@O I BOLE
scena: Dvajcata sedat na po eden star sandak.
BOLE: Bo`o dali znae{ kako se probiva mrazot?
BO@O: Ne znam, za{to te interesira toa koga mraz nema nikade osven vo
fri`ider?
BOLE: Ne znaev deka tolku si zakr`laven ! Jas zboruvav za onoj drugarskiot mraz.
BO@O: Kakov ti e toj rebus!? [to erabotata?
BOLE: Sakam na bilo koj na~in da í doka`am na voobrazenana Gordana deka sum
dobar drugar, ama nikako da go probijam mrazot!
BO@O: Slu{aj, jas znam, toj mraz ne se probiva, tuku se topi, a toa zna~i...
BOLE: [to zna~i toa?
BO@O: Toa zna~i poleka, postepeno, malku po malku...
BOLE: Probav... Prvo í go ukradov molivot i í go skr{iv... Potoa í ja
skriv kapata... Potoa ja turnav koga izleguvavme od u~ili{te... Potoa í go zemav
ranecot i & go zaka~iv na drvo... I ni{to... Taa ne razbira.
BO@O: Toga{ ti ostanuva samo ona poslednoto.
BOLE: Koe?
BO@O: Srce i strela!
BOLE: A, toa nikako, ne sakam! Dosta í dadov ~vrgi, zaka~ki i kubewe na kosa.
Zar sega i da ja ubijam!? Ti si pobudalel, strela vo srce, pa toa e sigurna smrt, zar
nema{ videno nieden kauboec kako gine od indijanska strela!
BO@O: Ti mene mi ka`uva{ deka sum zakr`lavel, a ne znae{ deka pokraj
indijanskata strela postoi i onaa drugata - nacrtana strela vo srce!
Aleksandar Popovi}
Zada~i:
Pro~itaj go dramskiot tekst izrazno!
Odredi ja temata!
Tekstot iskoristete go za dramskata
sekcija!

78
ZIMATA SO PRAZNICITE

Vo domot, a i vo u~ili{teto praznuvame po nekakov povod.Gi praznuvame

dr`avnite i verskite praznici kako {to se:
8 Septemvri, Bo`i}, Bajram, Nova godina ,...

A, jas Bajram, zatoa {to

sum muslimanka.

Novata godina e
nov po~etok za
sekogo.

Jas go praznuvam Bo`i},

zatoa {to sum
hristijanka.

Koi praznici gi slavi tvoeto semejstvo? Kako se podgotvuvate za proslava? Kako

gi pre~ekuvate gostite? So {to gi poslu`uvate?

79
 ZIMA
RASKA@UVAWE PO DADEN PO^ETOK

Navrna mnogu sneg. Kako po dogovor site izlegovme na poljanata. Prvo se

valkavme vo snegot. Potoa Drita predlo`i da napravime sne{ko. Dodeka rabotevme
Ahmeti ni raska`uva{e za soni{tata na medo i zaja~eto...

Raska`uvawe po daden po~etok

Razgledaj ja ilustracijata!
Pro~itaj go tekstot, preraska`i go, a potoa prodol`i i zavr{i ja
prikaznata.

80
 NOVA GODINA SE BLI@I

Nova godina se bli`i,

po najyvezden pat,
ko nevesta }e ni dojde
kowot $ e mlad.
Na glavata kruna nosi,
na reverot bro{,
posjajna e i od smea
i od yvezden do`d.
Vo srceto qubov viri,
i `elbi bezbroj,
sè {to ima }e ni dari
glasna e ko poj!
Stojan Tarapuza
SNEGOT E UBAV
Snegot e ubav, koga vo no}ta
Analiza na pesna
na prozorecot tivko }e sleta.
Ako odgovori{ na pra{awata, }e gi
Snegulki koga po cel den veat
otkrie{ i poetskite sliki vo pesnata
i bela pokrivka pletat.
<Snegot e ubav".
Kakva pokrivka plete snegot, tivko
Snegot e ubav, koga }e padne
letaj}i vo no}ta?
na ne~ija topla dlanka.
Zo{to go saka{ snegot?
Potoa koga vrz nego }e sleta
Od {to se vcrvuvaat detskite nosiwa?
brza, strelovita sanka.
Koja od ovie zimski sliki najmnogu ti se
dopadna? Zo{to?
Snegot e sekoga{ ubav
Naslikaj ja slikata {to ti se dopadna!
no, najubav e koga }e stasa
Pronajdi gi zborovite vo pesnata {to se
od vetrot nosen,
rimuvaat.
na vcrveneto detsko nose.
Vasil Mukaetov

81
 SANKA

Navrna golem sneg, a decata radosno istr~aa na ulicata, vle~ej}i gi svoite sanki.
Igor vedna{ ja zabele`a ubavata sanka na Tome. So nea Tome kako veter se
spu{ta{e od viso~inkata.
‡ Mojata sanka ne ~ini! ‡ $ re~e Igor na majka si i vedna{ se rasplaka.
‡ Ama, zo{to? ‡ se za~udi majka mu.
‡ Ja sakam sankata na Tome, inaku }e pla~am do utre!
Majka mu vedna{ otide kaj Tome i mu ja pobara sankata.
‡ Kolku da se uspokoi deteto... Dodeka da mu pomine merakot.
‡ Eve, zemi ja negovata, a toj neka se posanka so tvojata!
Tome be{e poslu{no dete, koe gi slu{a{e postarite i bez zbor ja dade
sankata. Samo dve iskri na taga svetnaa vo negovite o~i, dodeka go gleda{e Igor
kako ja vle~e zad sebe sankata.
Igor zadovolno gi pokani ostanatite deca da mu se pridru`at.
‡ Ne sakam da se sankam so tebe! Ne e ubavo da gi zema{ tu|ite raboti. Ova
{to mu go napravi na Tome ,}e mi go napravi{ utre i mene! - mu re~e Van~o, i otide
kaj Tome. Igor ostana sam so tu|ata sanka v race.
Aleksandar Popovski
Da porazgovarame
Raska`uvaj za postapkite na Igor!
Mo`e li sekoj da ima s#? [to mu zameruva{ na Igor?
Pro~itaj go sovetot od drugite deca!
[to nau~i od ovoj raskaz?
Raska`i slu~ka {to ti se slu~ila tebe ili na nekoe tvoe drugar~e!

82
 PRIKAZNA ZA VETEROT SEVERKO

Od stogodi{niot dab, koj raste{e nad seloto, se odroni i posledniot list i

panda vrz vla`nata zemja. Najvisokiot planinski vrv go obvi temna i crna magla.
Daleku od sever se ~u silno duvawe:
‡Fiu, fiu! Fiu, fiu!
Veterot Severko se gotve{e da se spu{ti kon jug i da donese stud. Starata
stra~ka, so dolga {arena opa{ka, izvika:
‡ [traf, {traf, mene mi e strav! Da porazgovarame
Veterot Severko povtorno zasvire:
Vo koe godi{no vreme se slu~uva
‡Fiu, fiu! Fiu, fiu!
nastanot?
Vrabecot Sivko letna kon selskata plemna:
Koi likovi se sre}avaat vo
‡Xiv, xiv! Xiv, xiv! Ide oblak laden, siv.
raskazot?
Veterot Severko zasvire u{te poludo:
Pro~itaj gi re~enicite na
‡Jas sum vetrec stra{en, lud,
vetrecot!
nosam sne`ec, mraz i stud.
So {to se sporedeni snegulkite?
Gi smrznuvam poliwata,
^itajte go raskazot po ulogi kako
gi {tipkam nosiwata...
dramski tekst!
Naedna{ niz vozduhot, kako bezbroj beli
i leki peperugi, po~naa da letaat snegulki.
Van~o Nikoleski

83
 SNEGULKI

Belosiv oblak go prekri sinoto nebo. Vo golemata torba na oblakot ima

mnogu snegulki. Edna yirna i vide: dale~ina, bregovi, gradovi, sela... I deca... Si ja
namesti srebrenata kapa i bleskavata obleka, im {epna ne{to na drugite snegulki
i skokna od vrvot na oblakot...
‡Letam, letam... klimna hrabrata snegulka, a po nea poleta vtora, treta..
.devetta... cel roj...
Letaat snegulkite i vo sebesi nosat mnogu zimski radosti. Palavi i prgavi,
kako da sakaat na dlanka da go ponesat tivkoto malo selo kraj rekata, a golemiot
grad da go zagrnat vo svoite sne`ni pregratki.
Se razigraa snegulkite na site strani. Decata pravat sne{ko.
Gradot obvien vo belite krilca na snegulkite tone vo bel son, vo sonot na
zimska ti{ina.
E. [uplinova

RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E

prgav ‡temperamenten

Da porazgovarame
Vo raskazot ÂSnegulki", snegulkite ni se prestaveni kako `ivi.
Koj prv ja zapo~na igrata?
Zo{to snegulkata saka{e da sleze?
Ka`i ja re~enicata {to najmnogu ti se dopa|a?
Opi{i ja snegulkata!
Kakva e tvojata ulica koga pa|a sneg?
Koi se tvoi omileni zimski igri?
Zada~a:
Preraska`i go tekstot!

84
 GOVORNA VE@BA VO SLIKI

Zada~i:
Razgledaj gi ilustraciite i sostavi
VESNA raskaz.
I XIVKO
Pronajdi koj tragi na koe `ivotno mu odgovaraat?

85
 VESNA I XIVKO

Lica: Raska`uva~, Vesna i vrap~eto Xivko.

Raska`uva~: Zimsko utro. S# e tivko. Kraj prozorecot xivka Xivko.

Xivko: [tipe, se~e veterot laden. Ah, kolku sum smrznat, gladen. Sne`ec
vee, s# e belo - pokri dvoroj, pole celo.
Raska`uva~: Zad prozorec stoi Vesna, slu{a ta`na pesna.
Vesna: Nekoj ta`na pesna pee, saka i toj da se zgree.
Raska`uva~: Devoj~eto retko gre{i, da go pu{ti vnatre re{i. Prozorecot
krcna tivko, vo sobata vleze Xivko!
Vesna: Eve, hrana kolku saka{!
Raska`uva~: Kolvna Xivko i se zgrea, patem skokna i zapea.
Xivko: Bidi zdrava, `iva, Vesno! Da te krasi qubov, pesna! Prijatelot, kaj i
da e, po dobroto sekoj go znae. Vo te{kite, sne`ni dni, eden `ivot spasi ti!
Kiro Donev

86
 PRIKAZNA VO SLIKI - ^ISTA LAJKA

Zada~i:
Spored ilustraciite i pra{awata sostavi prikazna!
Zo{to Lajka brza kon bawata?
[to napravila potoa?
Sledi gi ilustraciite i raska`uvaj!

87
 ZABAVNIOT PARK NA TATKO MI

S# do svojata {esta godina ne znaev so {to se zanimava tatko mi. Toa mi go

ka`a edna drugarka vo u~ili{te.
Koga ve~erta tatko mi se vrati doma i sedna da si otpo~ine, mu se pribli`iv
so ogromna po~it. Iako ne mi li~e{e na slaven, go zapra{av:
‡Ti li si Volt Dizni?
Dobro znae{ deka sum ‡ mi odgovori toj.
‡Vistinskiot Volt Dizni?
Izgleda{e zbrkan, potem se nasmea i potvrdi.
Mig podocna izrekov dva zbora za koi, verojatno toj smeta{e deka nikoga{
ne }e gi ~ue vo svoeto semejstvo.
‡Molam avtogram!
Od taa ve~er `ivotot i beskrajno raznovidnite li~nosti na Volt Dizni za
mene bea izvor na ~udewe...
Tatko mi pak, kako da ne be{e dovolno ispolnet so sozdavawe na crtani
filmovi, postojano be{e obzemen so najgolemiot od svoite planovi ‡ Diznilend.
Ne se se}avam koga prvpat go spomna, no znam deka taa misla vo nego vrie{e so

88
godini. Zboruva{e deka }e izgradi dvorci od bajki i }e ima vistinski brod na
vistinska reka, ~ie {to korito samiot }e go iskopa.
Nikulecot na Diznilend nikna koga tebe i sestra ti ve nosev vo sabotite i
nedelite po zabavnite parkovi i vo zoolo{kata gradina. Tie denovi bea najsre}ni
vo mojot `ivot ‡ mi re~e edna{..
‡ Mojot zabaven park nikoga{ nema da bide zavr{en. Toj e ne{to {to ve~no
mo`am da go razvivam i pro{iruvam. Duri i drvjata }e rastat i sekoja godina }e
bidat s# poubavi. ]e vidi{, sekoe dete na zemjinata topka }e znae {to e toa
Diznilend!
Navistina, nekolku godini potoa, Diznilend gi primi svoite prvi
posetiteli.
Dajana Dizni (SAD)
Da porazgovarame
Za kogo se zboruva vo tekstot?
[to znae{ za Diznilend i za Volt Dizni?
Dali si posetil eden od zabavnite parkovi na Diznilend?
Koj ja raska`uva prikaznata <Zabavniot park na tatko mi"?
Koga i kade se rodila idejata za gradewe na zabaven park?

Nau~i ne{to pove}e

Vo 1955 godina vo Kalifornija (SAD), vo gradot Anahajm,
izrasna prviot Diznilend ‡ ogromen zabaven park, kakov {to
mo`e da se zamisli samo vo soni{tata.
Denes Diznilendi ima vo Japonija, Francija i na Florida.
Dodeka go ~ita{ ova mo`ebi izrasnal Diznilend i na
drugo mesto. Istra`uvaj, pra{aj, vidi na internet i doznaj.

RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E

avtogram ‡li~en potpis

89
PROLET
Xiv, xiv, xiv, budete se,
ververi~ke, e{ko, mecano troma,
na sanki vle~eni od severko studen,
zimata zamina doma.

Xiv, xiv, xiv, poletajte,

p~eli~ke, peperutke, buba maro {arena,
sonceto odamna se zlati,
a razvigorot proleten vi otvori vrati.

Xiv, xiv, xiv, stanuvajte

ranobudni de~iwa,
bezbroj cvetni darovi
proletta vi nosi.
Stojan Arsi}

Da porazgovarame
Koj ja navestuva proletta vo pesnata ÂProlet"?
[to im ka`uva vrabecot na {umskite `iteli?
[to im nosi proletta?
Govorot na vrabecot e  Xiv, xiv, xiv,". Imitiraj go govorot na
drugi `ivotni ili zvucite na nekoi prirodni pojavi ( vetar)?

Zada~i:
Nau~i ja pesnata napamet!
Zapi{i ja kako avtodiktat!

90
 PROLET

Da porazgovarame
Koe godi{no vreme e prika`ano na ilustracijata?
Razgovaraj za ilustracijata!
Koi se glavni odliki na proletta?

91
 SÑ ШТО РАСТЕ

Gligor Popovski

Da porazgovarame
Razgovaraj za ilustraciite, pro~itaj {to pi{uva nad niv i ka`i
{to nau~i od ovaa ilustrirana pesna?

92
 APTEKA VO VRE]A

Zorka re{i letoto da go mine kaj baba $ i dedo $ na selo. Seloto na baba
Vena i dedo Done se nao|a{e visoko vo planinata.
Doma ja najdoa samo baba Vena.
‡ Sakam da go vidam i dedo! ‡ re~e Zorka.
Baba Vena vedna{ ja povede vnu~kata kon edna poljanka, malku pogore od
seloto. Tuka go najdoa dedo Done, kako vo edna golema platnena vre}a stava mali
vrzop~iwa od najrazli~ni trevki.
‡ [to pravi{,dedo? [to e ova? ‡ Zorka qubopitno po~na da go raspra{uva
deda si, koj se izraduva na nejzinata poseta.
‡ Apteka vo vre}a! ‡ se nasmevna dedoto i ja stegna na gradite.
Zorka se za~udi, a baba Vena pobrza da $ objasni:
‡ Dedo ti od rana prolet do docna esen, katadnevno sobira lekoviti bilki,
~edo,i gi nosi vo bilnata apteka... Veli deka na toj na~in im pomaga na lu|eto...
‡ Da, ‡ potvrdi i dedoto, ‡ sum izlekuval mnogu lu|e od najrazli~ni bolesti,
za{to ~ajot od ovie bilki, ne samo {to e vkusen, tuku e i lekovit!

93
 ‡ Veli{, dedo, deka ovie trevki mo`at da le~at sekakva bolka! ‡ Na Zorka
kako da ne $ se veruva{e.
‡ Da vnu~e! Vo poleto i vo planinata ima sekakvi lekoviti bilki.
Prirodata e najgolema prirodna apteka i vo nea za sekoja bolka ima i bilka! Samo
treba da se pronajde!
Potoa starecot so ednata raka ja narami vre}ata, a so drugata go povede
devoj~eto.
- Jas i ti }e imame letovo dovolno vreme da razgovarame za bilkite. ]e te
nau~am i ti da gi prepoznava{, da gi sobira{ i da gi su{i{, a baba ti }e te nau~i
kako da pravi{ ~aevi za vo site godi{ni vremiwa, i za bolest i za zdravje!
Kiro Donev

Da porazgovarame
Kade Zorka go pomina letniot raspust?
[to prave{e dedo $ vo planinata?
[to ima{e toj vo torbata?
Zo{to trevkite gi nare~e ÂApteka vo vre}a"?
[to i veti dedo $ na Zorka?
Kade be{e ti na odmor?
[to prave{e vo dolgite letni denovi?
Kako ja razbira{ pogovorkata?

Zada~i: GATANKA
Odi do bilnata apteka i razgovaraj za
Bilkata e lekovita,
lekovitite bilki. razni bolki le~i,
a koga ja dopira{
silno `ari, pe~i.
RE^NI^E ZA MOE U^ENI^E (k------)
vrzopop~iwa ‡vid planinski cvet
katadnevno ‡sekojdnevno Pogovorka
lekoviti bilki ‡rastenija {to se Za sekoja bolka
koristat kako lek ima bilka!

94
 ЛЕСНОКРИЛА ГОСТИНКА

Долета сама. Тивко.

Беше пријатно , свежо пролетно утро. Слета врз првиот расцутен зумбул во
градината и се напи од миризливата пролетnа роса.
‡ Здраво! Си се вратила! ‡ ја поздрави зумбулот.
‡ Од каде да се вратам? Јас, бев овде, преку целата есен и зима, само, и јас се криев
од студот. Ме разбуди првата воздишка на пролеттa‡ му одговори пеперутката.
‡ Вчера видов уште една твоја сестра во градинава. Беше поголема и крилјата $
беа шарени.
‡ Ништо чудно. Нас н# има многу: бели , шарени, мали , големи ‡ секакви! ‡ рече
пеперутката . ‡ Но децата н# сакаат сите. Најсреќни се кога н# бркаат по ливадите. Во таа
весела безгрижна игра, и тие личат на пеперутки.
‡ Имаш многу пријатели, ти завидувам.... ‡ пак рече зумбулот.
‡ Да, но имам и многу непријатели. Сите птици ме бркаат за да ме уништат. Но
благодареј}и им на моiте лесни крилја, успевам да им побегнам.
И, како да се исплаши и од зумбулот, белата пеперутка ги рашири крилјата и
одлета.
Kиro Donev

95
 Da porazgovarame
[to opi{uva pisatelot vo ovoj raskaz?
Koj sletal vrz prviot rascuten zumbul?
[to ja pra{al zumbulot peperutkata?
Kakvi peperutki ima po poleto?
Koi se neprijateli na peperutkite?
[to im pomaga za da pobegnat od neprijatelot?
Dali belata peperutka se ispla{ila od zumbulot?
Mo`e li zumbulot da iм na{teti na peperutkite?

Zada~i:
Od zborovite: peperutka, zumbul, prolet,
koki~e, bubamara, sostavi re~enici!

NARODNI POGOVORKI
Kako }e nadrobi{ - taka }e srka{.
Kako ti mene, taka jas tebe.

RAZBROJALKA
Palecot se bocna,
zgre{i,
Pokazalecot go te{i,
Sredniot so niv se kara,
Dosredniot pomo{ bara,
Maliot,pak, v xeb se skri,
Sega }e n# bara{ ti!

96
 ZO[TO SVETULKATA NEMA DRUGAR^E

Lica: Raska`uva~, Svetulka, Skakulec i Mravka

Raska`uva~: Edna letna ve~er svetulkata se po~uvstvuva osamena.
Zatoa si go zede fener~eto i letna da si najde drugar~e.
Svetulkata: Ej, skakul~e, saka{ li da mi bide{ drugar~e?
Skakulecot: Sakam.
Svetulkata: Ajde, da si igrame toga{!
Skakulecot: Po~ekaj, prvo da go najdam brat~eto!
Svetulkata: Nemam vreme za ~ekawe. Utre }e igram so tebe!
Raska`uva~: Nabrgu svetulkata naide na edna mravka.
Svetulkata: Mrav~e, saka{ li da si igra{ so mene?
Mravkata: Sakam, no moram da go odnesam zrnceto doma. Ako
saka{, mo`e{ da mi go osvetluva{ patot do doma.
Svetulkata: Ne mo`am, sega brzam da si najdam drugar~e.
Raska`uva~: Celo leto svetulkata leta{e natamu - navamu so
svoeto fener~e. [to li bara{e? Mo`ebi drugar~e? A, {to mislite
vie, zo{to taa dosega go nema najdeno?
Sun Jun \in

Zada~i:
Na ~as po likovno nacrtajte maski od svetulka, skakulec i
mravka, i napravete kuklena pretstava. Vnimavajte kako gi
izgovarate re~enicite!

Da porazgovarame
Zo{to svetulkata nema drugar~e?
[to pravela taa celo leto?

97
 IZVOR
Z
E
M
I

P
R
I
M
E
R

Edno utro trojca patnici se sretnaa kraj eden izvor. Tuka zabele`aa natpis:
ZEMETE PRIMER OD MENE!
Trojcata patnici po~naa da se raspravaat za toa, kakva e vistinskata smisla
na natpisot, kakva poraka im pra}a.
‡ Potokot {to }e se sozdade od ovoj izvor, ‡ re~e prviot, ‡ }e te~e niz
{iroka dolina, }e gi sobira vo sebe site drugi poto~iwa i }e stane golema reka.
Natpisot n# u~i deka sekoga{ treba da se stremime napred, da se trudime bez
prekin, ako sakame da se zbogatime.
‡ Po moe mislewe, natpisot ima drugo zna~ewe, ‡ re~e vtoriot. ‡Izvorot mu
ja gasne `edta na sekoj `eden {to }e pomine tuka. Toj ni slu`i kako primer za toa
kako treba velikodu{no da im slu`ime na svoite bliski.
A tretiot patnik na ovoj na~in go objasnil zna~eweto na natpisot:
‡ Nie ja pieme vodata od izvorot ako taa e bistra i ~ista. Matnata voda ne ja
pijat duri ni yverovite. Ako saka{ da bide{ sakan i cenet od site, bidi isto taka
bistar i ~ist
Elin Pelin

Da porazgovarame
Kako go objasnuva{ naslovot nad izvorot?
Razmisli kakva pouka mo`e{ da izvle~e{ od natpisot.
Pronajdi gi pou~nite re~enici i nau~i gi napamet.

98
 MALKU PRVOAPRILSKA SMEA

Edna{ To{o vaka se fale{e:

‡Vidov eden volk i vedna{
mu ja isekov opa{kata!
‡Vistina si juna~i{te!
No, zo{to ne mu ja ise~e prvo glavata?
‡Taa ve}e mu be{e ise~ena.
Vasil Kunovski

To{o go pra{a tatka si:

‡ Pogodi {to e toa: Ima voda od site strani, a vo nea ne{to mrda.
‡ Ne znam ‡ se ~udi tatko mu.
‡ Tvojot ~asovnik. Pred malku go ispu{tiv vo kanalot.

PRIJATELSTVO
Sred {uma volkot eden zajak vide,
pa si zbori:
‡Bega kako da sum ku~e.
A prijatel tolku sakam da mi bide!...
Osobeno, koga vreme e za ru~ek.
Miho Atanasovski

Da porazgovarame
Ovie slu~ki se sme{ni. Zo{to?
Ka`i nekoja prvoaprilska {ega.
Kakvi {egi se ka`uvaat na prvi april?
Kakva maska podgotvuva{ za prvi april?
Na ~asot po likovno obrazovanie izraboti si sopstvena maska!

99
EKOLOGIJA

100
 VER^E I JAGOTKITE

Sonceto po~na posilno da gree. Mama izleze vo dvorot i $ re~e na Ver~e:

‡Ajde, Ver~e, pomogni mi da gi nasadam jagodite!
‡Dobro mamo,‡ odgovara Ver~e, no nikako ne mo`e da ja pronajde lopatkata.
Mama sama gi posadi jagotkite. Razzelene toj del od dvorot. Jagotkinite listenca
mu se smeat na sonceto. Gi gleda mama i $ veli na Ver~e:
‡Ajde, Ver~e, navadi gi jagotkite.
‡Vedna{ mamo, ‡ odgovara Ver~e, no nikako ne mo`e da ja pronajde
kanti~kata.
Po~naa crvenite okca da yirkaat od pod listencata. Gi gleda mama, pa $ veli na
Ver~e:
‡Ajde, Ver~e, da bereme jagodi!
‡Dobro mamo, ‡ vika Ver~e i vedna{ ja najde ko{ni~kata.
Miho Atanasovski
Da porazgovarame
Vo koe godi{no vreme se berat jagodite?
Gatanka:
[to ne mo`ela Ver~e da pronajde? Od bel kamen se
Koga Ver~e vedna{ ja poslu{ala majka si? ra|a ‡ cel svet go
Kako se odnesuva{ ti kon rabotata? razbuduva.
Kolku ja slu{a{ majka ti?
P---l

101
 EKO - PESNA

Edna ptica prestana da leta,

se razdeli od svoeto jato,
visat nemo iskinati `ici ‡
mrtva le`i pra{liva na patot.

Edna riba prestana da pliva,

zaludno kraj bregot ribarot ja ~eka.
Prazna nade` i kve~erina siva
mrtva le`i kraj mrtvata reka.

Edno srn~e prestana da skoka,

sestri~kata si ostana bez dru{ka,
eden lovec bez srce i sovest
go usmrti so svojata pu{ka.

Edno dete prestana da igra,

silna bolka vo gradi go pe~e.
‡ Od vozduhot ne~ist‡ zagadena voda,
v~era lekarot mu re~e...
Makedonka Jan~evska

102
Da porazgovarame
Za {to se zboruva vo pesnata <Eko- pesna"?
Kakvi £uvstva razbudi kaj tebe ovaa pesna ?
Koja e pri~inata za smrtta na pticata?
Zo{to ribarot zaludno ~eka?
Zo{to poetesata Jan~evska rekata ja narekla "mrtva reka"?
[to se slu~ilo so srni~kata?
Od {to se predizvikani silnite bolki na deteto?
Komu se naluti ti za nesre}ite {to se opi{ani?
Dali si slu{nal ili pro~ital za sli~ni nezgodi, od TV ili od vesnik?
[to pravi{ za da se za£uva £istotata na sredinata vo koja `ivee{?
Ima li vo tvoeto oddelenie i u~ili{te EKO-PATROLA?

Nau~i ne{to pove}e

Ekologija e nauka {to gi prou~uva odnosite na rastenijata i
`ivotnite so nivnata sredina.

Zada~i:
Iskoristi gi za govorni i pismeni ve`bi delovite od Povelbata na

Obedinetite Naciii i slednite mudri izreki za prirodata:

Planetata zemja e na{ dom. Nie ja delime so site `ivi su{testva!
Sekoe `ivo su{testvo ima pravo na zdrava `ivotna sredina i pravo na
zemjinite plodovi!
Go sakam ~ovekot, no prirodata mi e pomila.
Bajron
Prirodata e pojaka od vospituvaweto.
Latinska pogovorka
Sre}a ‡ toa e da bide{ so prirodata, da ja gleda{ i da razgovara{ so
nea.
Tolstoj

103
 PISMO DO NEPOZNATO DRUGAR^E

Denes, koga na{ata u~itelka vleze vo oddelenieto, zabele`avme ne{to

~udno vo nejziniot pogled. Duri potoa vidovme deka dr`i pismo vo rakata.
Izutrinava ~i~ko po{tar donese edno pismo, adresirano do na{eto
oddelenie ‡ re~e taa. ‡ Slu{nete go!
Drago, nepoznato drugar~e!
Se vikam Ilija Jovanovski i sum u~enik vo ~etvrto
oddelenie. Na ista vozrast sum so vas, no ne sum ist kako vas.
@iveam vo planinsko selo, i sekojdnevno moram da pe{a~am po tri
kilometri do u~ili{teto. Toa ne mi pa|a tolku te{ko, kolku
osamenosta. Nemam drugar~iwa , za{to vo moeto selo ima samo
nekolku ku}i, naseleni so postari lu|e.

104
 Moeto selo e mnogu ubavo. Celo e vo {uma. Ima bistra
reki~ka vo koja plivaat ribi. Ponekoga{ odam na ribolov za da
u`ivam vo `uborot na reki~kata.
Eh, s# e ubavo, samo da imam drugar~iwa so koi }e ja podelam
ubavinata!
Preku pismoto, bi sakal da zapoznaam novi drugar~iwa.
Va{ite pisma }e gi ~uvstvuvam kako razgovori i zatoa ve molam
odgovorete mi, {to poskoro! Nestrplivo go o~ekuvam po{tarot!
Nepoznato drugar~e
selo Podr`ikow, Kriva Palanka

U~itelkata go zatvori pismoto i n# pogledna. Ne n# pra{a ni{to, za{to

znae{e kakvi u~enici ima.
Se razbira, nie vedna{ }e mu ispratime poedine~ni pisma na Ilija, za da
mo`e podolgo vreme da se dru`i so nas.
Liljana S. Eftimov
Da porazgovarame
[to po~uvstvuva dodeka go ~ita{e tekstot?
Kakva radost e da dobie{ pismo i da go pro{iri{ svojot krug na
prijateli?
[to opi{alo deteto vo svoeto pismo?
[to treba da znae{ za da napi{e{ i da isprati{ pismo:
Zapoznaj go prima£ot na pismoto so sebe: napi{i gi svoeto ime,
prezime i adresata na `iveewe. Vo pismoto napravi opis na tvoeto
mestoto na `iveewe,na tvoeto u£ili{te, semejstvoto...
Adresata na onoj na kogo mu go pra}a{ pismoto ja pi{uva{ na
prednata strana od plikot.
Tvojata adresa ja pi{uva{ na zadnata strana.
[to pi{uva{ na ispratena ~estitka, a {to na razglednica?

105
 DAJ MI RAKA

Daj mi, Sonce raka,

miluvaj mi kosi
po utrinski rosi
}e tr~ame bosi.

Daj mi, vetre raka,

i ajde kraj reka
tamu Zajko ~eka.

Zajko }e go fatime,
}e mineme reka,
tamu }e go pu{time
vo trevi~ka meka.

I.V. Rori}

Da porazgovarame
Komu mu se obra}a deteto?
Kakov vpe~atok ti ostavi deteto od pesnata?
Zo{to baralo pomo{ od sonceto?
A zo{to od vetreto?

Zada~i:
Nau~i ja pesni~kata i ka`uvaj ja izrazno!
Prepi{i ja pesnata vo tetratka so rakopisna kirilica!

106
 LETEN RASPUST

Junsko yvon~e yvoni,

~asot zaden te~e, Sre}en odmor!
u~itelot nasmean
na site im re~e:

‡ Pobrzajte sega,
razigrani i bodri,
kon rekite penlivi
i ezerata modri!
Vasil Kunovski

107
Znae{ {to }e
u~ime za jazikot? Imenki, glagoli,
broevi, re~enici...

Upotreba na
golema bukva
]e u~ime i za
znacite: to~ka,
zapirka...

Ej, ~ekaj! Nie seto toa go

znaeme. Samo sega }e go
ka`uvame i na makedonski jazik!

108
 IMENKI

NA RASPUST
Za raspustot otidovme kaj baba Velika i dedo Stojan, vo selo Vev~ani.
Odevme so kolata na tatko mi. Po pat tatko mi ni poka`a interesni mesta.
Prvo zastanavme kaj manastirot <Sv. Jovan Bigorski ", Vo manastirot ima
mnogu ikoni i rezba od makedonski rezbari. Okolu nego ima prekrasna priroda.
Zeleni drvja, cve}e, treva. Razni buba~ki, gu{teri i {to li ne.
Zastanavme i na rekata Radika. Utroto be{e son~evo. Bistrata studena voda
n# mame{e da se izladime vo nea. Nabravme mnogu ubavi cvetovi i napravivme
buket za baba.
Ne se zadr`avme na Crni Drim. Mnogupati sme go nabquduvale kako
istekuva od Ohridskoto Ezero. Pobrzavme kaj baba i dedo za da im raska`uvame
kolku e ubava na{ata tatkovina. Vo o~ite na baba zabele`av sre}a {to n# gleda.
‡Na son mi se poka`a deka }e dojdete. So sre}a i qubov ve ~ekam - re~e baba.
S# {to vidovme }e im raska`eme na drugar~iwata preku na{iot vesnik
<Razvigor", i na drugar~iwata od na{eto u~ili{te <Kole Nedelkovski" vo Skopje.
U~eni~ka tvorba
Da porazgovarame
Zada~i:
Koi mesta gi posetile decata?
Pronajdi gi zborovite koi
Zo{to se odlu£ile da odat vo Vev~ani?
poka`uvaat imiwa na predmeti,
Komu }e go raska`at toa {to go videle?
su{testva, zborovite koi
[to nau~i za poka`uvaat ~uvstva i prirodni
imenkite?
pojavi!

Zapomni!
Zborovite koi ozna~uvaat su{testva ( baba, buba~ka,
gu{ter, Stojan, cve}e), predmeti (kola, ikona),
zborovite so koi se iska`uvaat ~uvstva i zamisli
(son, taga...), imiwa na objekti, na mesta, naslovi
( Stojan, Vev~ani, Radika), se vikaat imenki.

109
 OP[TI IMENKI

KRAVA BEZ LIVADA

Eden selanec ima{e ubava krava. Taa dava{e mnogu mleko.
Selanecot mu ja prodade kravata na svojot sosed. Po nekoe vreme sosedot otide kaj
prviot sopstvenik na kravata i mu re~e:
- Slu{aj, prijatele, kravata {to mi ja prodade ne e dobra! Ne dava pove}e
od dva do tri litri mleko.
Na toa sosedot mu odgovoril:
- Jas ti ja prodadov svojata krava, no ne ti ja prodadov i svojata livada na
koja pase{e kravata.
Narodna prikazna

Pogovorka:
Treba da dade{ za da dobie{.

Da porazgovarame
Zo{to kravata ne davala mnogu mleko?
[to trebalo da $ dade selanecot na kravata za taa da mu dade mleko?
[to ni ka`uva pogovorkata?
‡Krava e op{to ime za site kravi: {areni, beli, moi, tvoi.
Nabroj nekolku imenki {to imaat op{to, zaedni~ko ime!
Ima li razlika vo osobinite na imenkite vo makedonskiot i vo
tvojot jazik?

Zapomni!
Imenkite {to poka`uvaat op{ti , zaedni~ki
osobini na pove}e predmeti i su{testva se vikaat
op{ti imenki.
A {to nau~i ti?

110
 SOPSTVENI IMENKI

Drita `ivee vo Oktisi. Vesna `ivee vo Skopje. Tie se drugarki i se

dopi{uvaat. Vesna ima ku~e ‡ [arko, a Drita ima ma~e ‡ Crnko. ^esto vo svoite
pisma gi opi{uvaat nivnite igri.

Da porazgovarame
Drita e li~noto, sopstvenoto ime na devoj~eto od Oktisi so koe se
dopi{uva Vesna. Ima i drugi Driti, no tie ne se ba{ taa Drita.
Pronajdi vo tekstot imenki koi poka`uvaat samo sopstveno ime na
nekogo ili ne{to.
Pronajdi gi sopstvenite imenki od tekstot Na raspust".

Zapomni:
Imenkite koi ozna~uvaat sopstveno ime na
predmeti ili su{testva se vikaat sopstveni
imenki.
Sopstvenite imenki se pi{uvaat sekoga{ so golema
po~etna bukva.
Sopstveni imenki se i imenkite koi pretstavuvaat
imiwa na praznici.
U{te {to nau~i?

Zada~a:
Zapi{i gi oddelno sopstvenite i op{tite imenki. Za sekoja imenka
napi{i po edna re~enica!

op{ti sopstveni
imenki

111
 PAJA@INATA NA KLEMENTINA

Praseto Canko, pajakot Klementina, staorecot Avakum i guskata se kako

semejstvo koe odli~no funkcionira. Sekojdnevno ja zgolemuvaat doverbata me|u
sebe. Slogata e beleg {to go ima ova semejstvo. Taa e mnogu silno sredstvo da se
pobedi s# i da se izbegne duri i najlo{oto ‡ smrtta. No slogata me|u niv e tolku
silna {to na krajot sledat pobedi, slava, medali i pofalbi od okolinata...

voda
treva
Makedonija
Skopje

Arben
voda do`d
Mese~ina

radost

Zada~a:
Od tekstot izvadi gi imenkite i zapi{i gi vo grafi, podeleni na
op{ti i sopstveni imenki!
Ka`i dali ima razlika kaj imenkite vo makedonskiot i vo tvojot
maj~in jazik!
Od dadenite imenki vo srcencata sostavi re~enici.

Sopstveni imenki se i imenkite koi pretstavuvaat imiwa na:

praznici ‡ Bajram, Veligden, Bo`i}.. ;objekti‡ O. U. <Lirija",
slatkarnica <Palma"; knigi‡<Izvor~e"; spisanija‡< Drugar~e";
gradovi‡ Skopje; sela‡ Volkovo ; reki‡ Vardar; mostovi ‡
< Kameniot most"...

112
 GLAGOLI

Jas sedam na podot.

[ijam obleka za kuklata.
Ve~er }e spijam so kuklata.

Arben razmisluva.
Toj mnogu ~ital knigi.
Po cel den samo u~i.
Elena }e igra ko{arka.
Taa se oblekuva vo
sportska obleka.

Da porazgovarame
[to pravi Arbem?
[to saka mnogu Arben?
[to pravi po cel den?
[to pravat Elena i maloto devoj~e?
[to poka`uvaat zborovite: razmisluva, ~ital, u~i, }e igra, oblekuva,
sedam, {ijam i spijam?
Kakvi zborovi se glagolite?

Zapomni!
Zborovi so koi se iska`uva dejstvo, rabota ili
sostojba se vikaat glagoli.

113
 JA SPASIV PTICATA

Za vreme na odmorot, izlegov vo u~ili{niot dvor. Ne vrne do`d. Samo,

sonceto gree slabo, srame`livo...
Odedna{ zabele`av ma~ka. Taa se prikraduva otkaj ogradata. [to li demne?
Bev qubopiten. Vnimatelno trgnav kon nea. Odedna{, taa ‡ op!
Vedna{ ja zgrabiv ma~kata za opa{!
‡ Pu{ti ja pticata! Vedna{ pu{ti ja!
Ma~kata ja pu{ti pticata. Prepla{enata i lesno raneta ptica ja donesov vo
oddelenieto.

^itaj i istra`uvaj
Pro~itaj go tekstot vo sebe za da ja razbere{ sodr`inata!
Za {to se raska`uva vo tekstot?
Kako deteto ja spasilo pticata?
Kade ja odnelo?
Pronajdi gi glagolite vo tekstot!
Napravi sporedba za glagolite vo makedonskiot i vo tvojot maj~in jazik!

Zada~a:
Ako si go razbral tekstot odgovori pismeno na pra{awata :
Kade oti{lo deteto za vreme na odmorot?
Kako greelo sonceto?
[to pravela ma~kata?
Za {to deteto ja zgrabilo ma~kata?

114
 BROEVI

eden pet sedum

tri osum
Dva {est
~etiri devet

petti
devetti
tret ~etvrta sedma
prv vtor {esti osmi

Da porazgovarame!
Razgledaj gi decata od ilustraciite i spored oblekata odredi na koi
narodi pripa|aat?
Ka`i po edna re~enica za sekoe dete, primer: Prviot lovi riba.
Devoj~eto pod broj sedum e balerina.

Ka`i sega pametna!

Zapomni!
Broevite se zborovi koi poka`uvaat
kolku su{testva, odnosno predmeti ima na broj:
eden, dva, tri, pet... ;toa se osnovni broevi.
Koga predmetite ili su{testvata se dadeni po red:
prv, vtor, tret ... ; toa se redni broevi.

115
 GATANKA

Osameno drvo,
na drvoto dvanaeset granki,
na sekoja granka ~etiri gnezda,
vo sekoe gnezdo po sedum ptici,
sekoe znae po dvaeset i ~etiri pesni.
Odgonetni ja ova gatanka !
Pronajdi gi broevite i zapi{i gi.

Zada~a:
1.Odgovori na slednite pra{awa:
Kolku godini ima{?
Kolku u~enici ima vo tvoeto oddelenie?
Koj datum e deneska (den, mesec i godina)?
Vo koj red e tvojata u~ili{na klupa?
Odredi koi po red se slednive bukvi vo azbukata: b, s, ~, i.

2. Izgovori, pa zapi{i:
Napi{i gi so zborovi broevite: 11, 17, 69, 32 .
Od dadenite broevi napi{i redni broevi: 5, 9, 22, 72.

NE E ‡ TUKU!
^etvrtko
Koga brojot saka{ da go napi{e{,
dobro e i ova da go znae{: ^etvrtiot den vo nedelata, vo

Ne e dvesta ‡ tuku dveste, ~etvrtok, ^etvrtko, u~enik vo

ne e tristo ‡ tuku trista. ~etvrto oddelenie, izel ~etiri

Ne e {eset ‡ tuku {eeset, kola~i...

ne e idinaeset ‡ tuku edinaeset. ‡Prodol`i ja prikaznata za

Ne e deveti ‡ tuku devetti, ^etvrtko!

Ne e deseti ‡ tuku desetti.

Koj znae pove}e?

116
 RE^ENICA
ISPREVRTENA PRIKAZNA
Samo {to izgrea rid~eto odzad sonceto, a krevetot ripna od
{irokople}niot ~i~ko, gi pikna opincite vo nozete, ja stavi glavata na kapata i ja
otvori ku}ata na vratata.
Izvadok od raskaz na Branko ]opi}

Pro~itaj, razmisli, odgovori!

[to razbra od pro~itaniot tekst? Zo{to e nejasen tekstot?
Kakvo zna~ewe ima pravilniot red na zborovite vo re~enicite?

Zada~i:
Sredi ja isprevrtenata re~enica, da stane celina od govorot
so koja se iska`uva nekoja misla i zapi{i ja vo tetratkata!
Spored ilustraciite ( dolu) napi{i po dve re~enici!

Zapomni!
Govorna ili pismena celina so koja e
iska`ana edna zavr{ena misla se vika
re~enica.
A {to e re~enica?

Zboruvaj i pi{uvaj jasno ‡ da te razbere sekoj.

117
 PODMET, PRIROK I PREDMET VO RE^ENICATA

Istra`uva~ko ~itawe
Pro~itaj gi vnimatelno tekstovite, eden po eden. Obrni
vnimanie na sekoja re~enica i zabele`i:
Koj ja vr{i rabotata i kakva rabota vr{i?

1. Vo klupata pred Pero sedi Mira. Taa si vrza pandelka na pletenkata.

Pero misli kako da ja povle~e Mira za pletenkata. U~itelkata ja vikna Mira.
Mira izleze na tabla. Pero go kroi planot za pandelkata. Ne misli na zada~ite.
U~itelkata go povika i Pero. Toj samo mol~i.

2. [turecot sviri na violina.

[turecot sviri.
[turecot violina.

3. [turecot sedna pred vrata. Razmisluva. Razmisluva... Ja zede violinata.

Ja namesti na vratot. Svire{e najubavo dotoga{.

Da porazgovarame
Koj sedi vo klupata pred Pero? (Pred Pero sedi Mira.)
[to pravi Mira? (Mira sedi.)
Koj stavi pandelka na pletenkata?
Koj misle{e da ja povle~e Mira?
[to prave{e Pero?
Dali mo`e da bide re~enica: [turecot violina?
Do kakov zaklu~ok dojde so tretata grupa re~enici?
Koj razmisluva? Koj ja zede violinata?

118
Koj go vr{i dejstvoto? Kakvo dejstvo vr{i?
PODMET ( Koj?) PRIROK ([to pravi?)
1. Mira sedi
2. [turecot sviri
3. ? svire{e

3. ? razmisluva

Zapomni!
Sekoja re~enica mora da ima prirok. Bez prirok
nema re~enica.
Re~enicata mo`e da nema podmet. Podmetot mo`e
da bide spomnat vo prethodnite re~enici, pa }e
znaeme za kogo stanuva zbor, koj go vr{i dejstvoto.

Postoi li re~enica bez prirok?

Zada~i za ve`bi:
Zaedno so nastavnikot izberi tekst od u~ebnikot, napravi tabela, kako
{to epretstaveno na prikazot, i najdi gi podmetot i prirokot vo sekoja
re~enica.

GATANKI NARODNI POGOVORKI

Bela livada - crni cve}iwa. (kniga) Vo slogata e spasot.
Gola e, a cel svet oblekuva. (igla) Kako }e soli{ taka }e srka{.
Besna ku~ka v gora lae. (sekira) [to mo`e{ denes, ne ostavaj za utre.

119
 VE@BI
SEKOJ NE[TO RABOTI

Xepeto boi. Skakulecot leta. Paja Patak tropa.

Koj boi? Koj leta? Koj tropa?
[to pravi Xepeto? [to pravi [to pravi Paja
skakulecot? Patak?

@abata skoka. Magareto pase. Me~eto kopa.

Koj skoka? Koj pase? Koj kopa?
[to pravi `abata? [to pravi magareto? [to pravi me~eto?

Koko{kata Decata igraat.

kolva. Koj igra? Devoj~eto bere.
Koj kolva? [to pravat decata? Koj bere?
[to pravi [to pravi devoj~eto?
koko{kata?

Zada~i za ve`bi:
Vnimatelno razgledaj gi ilustraciite i pro~itaj gi re~enicite!
Koi zborovi go vr{at dejstvoto, a koi zborovi se vr{iteli na dejstvoto?
Odgovorite zapi{i gi vo tetratkata!

120
 POTVRDNA I ODRE^NA RE^ENICA

VERVERI^KA
Ne sum dete, ne sum ptica,
jas se vikam vercerica.
Po gran~iwa se ka~uvam,
na lovxii pora~uvam.

Koj lovxija dojde vamu,

da me bara vamu ‡ tamu,
jas }e begam kaj }e vidam,
ama blizu ne }e bidam.
Van~o Nikoleski
POTVRDUVAM
Jas sum ververica
Jas sum u~enik vo ~etvrto oddelenie.
U~itelkata vleze vo u~ilnicata.
Ma~kata se ka~i na drvoto.
Ti si dobro dete, vnu~ko.
ODREKUVAM
Ne sum dete.
Ne sum ptica.
Jas ne sum u~enik vo ~etvrto oddelenie.
U~itelkata ne vleze vo u~ilnicata.
Ma~kata ne se ka~i na drvoto
Jas ne sum dobro dete, dedo.

Da porazgovarame!
[to e razlikata me|u dvete grupi na re~enici?
Ka`i re~enica so koja ne{to }e potvrdi{!So istata re~enica potoa odrekuvaj!

Zapomni!
Re~enicite so koi ne{to tvrdi{ se potvrdni

re~enici.
Re~enicite so koi se odrekuva ne{to se odre~ni

re~enici.

Potvrdi ili odre~i?

121
 RASKAZNA, PRA[ALNA I IZVI^NA RE^ENICA

KADE E TETRATKATA?

U~itelkata vleze vo oddelenieto. U~enicite ja pozdravija i gi izvadija

tetratkite za doma{ni zada~i.
Genc ja vovle~e rakata vo ~antata, no ne ja najde tetratkata. Pogledna i vo
klupata i se strese. Tetratkata nikade ja nema{e.
U~itelkata se dobli`i do nego.
‡[to e Genc, kade ti e tetratkata?
‡Ne, u~itelke! Pred malku mi be{e tuka...
‡Pogledni poubavo vo ~antata! ‡ re~e u~itelkata i mu pomogna zaedno da ja
prebaraat ~antata.
Genc se zasrami i solzi mu navrea na o~ite. Prv pat mu se slu~uva da nema
tetratka. U~itelkata gi pregleda zada~ite na ostanatite u~enici i po~na da
predava nova lekcija.
Po odmorot, Genc se za~udi koga ja pronajde tetratkata v ~anta. & ka`a na
u~itelkata, a taa samo re~e:
‡Tvojata tetratka e vol{ebna! ^as ja ima, ~as ja nema!
Genc mol~e{e. U~itelkata mu ja pregleda doma{nata zada~a i ne mu pronajde
nitu edna gre{ka.
Rifat Kukaj

Da porazgovarame
Kade se slu~uva opi{aniot nastan?
Koi se glavni likovi vo nastanot?
Kade Genc ja najde tetratkata?
Pronajdi gi re~enicite so koi ne{to ni raska`uva pisatelot Kukaj!
Pronajdi gi re~enicite so koi u~itelkata go pra{uva Genc!
[to e iska`ano vo re~enicite koi zavr{uvaat so izvi~nik?

122
Zapomni!
Re~enicite so koi se raska`uva
Zapomni!
se raskazni re~enici. Na Re~enicite so koi ne{to se pra{uva
krajot na raskaznata re~enica se se pra{alni re~enici. Na krajot
stava to~ka. na pra{alnata re~enica stoi
‡Ajten ~ita kniga. Knigata e pra{alnik.
interesna. Vo nea ima i sliki. ‡Kade gleda{ Esat? [to ima{ vo
torbata?

Zapomni!
Re~enicite so koi se iska`uvaat ~uvstva (radost,
strav, bolka, iznenaduvawe) se izgovaraat poglasno od
drugite, se izvikuva, pa zatoa i se vikaat izvi~ni

re~enici. Ovie re~enici zavr{uvaat so izvi~nik.

‡Ne znam u~itelke! ]e padne{! Uf, kolku boli!

123
 PROVERI [TO SI NAU^IL

Zada~i:
1. Состави по една raskazna re~enica za sekoja slika. Pronajdi gi
podmetot i prirokot vo re~enicata.
2. Napi{i po edna izvi~na, pra{alna i odre~na re~enica.

124
 UPOTREBA NA GOLEMA BUKVA

Dali nau~i kade se upotrebuva golema bukva? I vo makedonskiot jazik e isto.

Vozot deneska stignuva navreme.

Sekoja re~enica
zapo~nuva so golema
bukva.
Sa{o, \ulten, Marija
Janevska , Sulejmani Ni~evski,
Imiwata i
prezimiwata
Makedonci, Albanci, Romi,
Turci, Vlasi i drugi .
Imiwa na narodi i
narodnosti
Volkovo, Tetovo, Makedonija,
Imiwa na geografski Vardar, Ohridsko Ezero, Vodno...
poimi:sela, gradovi,
dr`avi, reki, ezera,
planini i drugo.
O U „Lirija“, ul. „Robert Koh“,
Karpo{, Veligden, Bajram...
Imiwa na ustanovi,
uluci, naselbi,
praznici „[e}erna prikazna“, „Razvigor“,
„Dnevnik“, ...
Naslovi na knigi,
spisanija, vesnici i
drugo

GRADOT VO KOJ[TO @IVEAM SE VIKA SKOPJE.TOJ SE NAO\A VO

SKOPSKATA KOTLINA. NIZ NEGO TE^E REKATA VARDAR. OPKOLEN E
SO POVE]E PLANINI . JAS SEKOJ VIKEND PE[A^AM PO PADINITE
NA VODNO. MOJOT DOM SE NAO\A NA ULICATA DRAGI[A MI[OVI],
VO NASELBATA KARPO[ . U^AM VO OSNOVNOTO U^ILI[TE LAZO
TRPOVSKI . VO MOETO SEMEJSTVO GI PRAZNUVAME SITE DR@AVNI
PRAZNICI , NO I VERSKITE: BO@I], NOVA GODINA I VELIGDEN.

Zada~i za ve`bi:
Pro~itaj go teksot, prepi{i go, no vnimavaj kade }e upotrebi{ golema
bukva. Napravi kontrola na izvr{enata zada~a preku zamena na
tetratkite so drugar~eto.

125
 PRA[ALNIK, IZVI^NIK, TO^KA

Yirni vo pismenata.
I{arana so crveni zraci?
Zna~i ‡ ti se nalutile
pravopisnite znaci.
Tie se va`ni ‡ za ~ista misla.
Za s# da ima smisla.
Eve, za potsetuvawe,
pri sekoe pi{uvawe:
Me|u redovi ‡ za ~itawe odmereno,
stavame ZAPIRKA, provereno.

Saka{ kon nekogo da go podigne{ tonot?

IZVI^NIKOT e tuka. Kako glasno yvono.

[trkovi, lastovi~ki, koga nabrojuvame,

stavame DVE TO^KI. Pa prodol`uvame.

Nekoj skr{il prozorec. Nikoj poim nema.

Za da se razjasnime ‡ PRA[ALNIK se zema.

Za zavr{ena misla ‡ da nema skr{nuvawe,

stavame TO^KA. Kako do viduvawe.
Ako s# sobereme ‡ i }e se razbereme.
Vasil Mukaetov

Zapomnivme!
Ako gi po~ituva{ znacite, pravilno }e
pi{uva{ i ubavo }e ~ita{.

126
 SODR@INA
Naslovi strani
Se vrativme osmoreni 4
Septemvri ne vika Bistrica Mirkulovska 5
Pretstavi se! 6
Moite drugar~iwa - moite nastavnici 7
Moeto u~ili{te 8
U~eni~ki pribor 9
Moeto slobodno vreme 10
Slikata na tatkovinata Ibrahim Kajan 11
Imenuvaj 12
Ne e isto koga e edno ili pove}e 13
[to imam jas 14
Mojot dom 15
Grad i selo 16
Doma{ni `ivotni i `ivotni vo zoolo{kata gradina 17
Sekoja boja ima ime 18
A, M, I, E 19
S, N, T, O, V 21
R, U, J 23
L, Q, [ 25
G, P, Z 27
K, D, B 29
^, ], H, @ 31
Lakomoto gluv~e Lav Tolstoj 31
Koe zo{to slu`i 33
F, W, C, \ 35
Y, X 38
Od po~etok do kraj Vidoe Podgorec 38
Kade {to ima 40
Sekoj lik ima svoj predmet 41
Makedonska azbuka 42
Raskaz vo sliki - Bolnoto vrap~e 43
Moeto semejstvo 45
Pomagam vo domot 46
Trite sestri~ki Grigor Makunc 47
Rodenden 48
Esen 49
Esen Risto Dav~evski 50
Najubavite race Indiska prikazna 51

127
Zaslu`ena ~orba Anatol Frans 53
E` vo suvi lisja 54
Opi{i go predmetot 55
Kako go minuvam denot 56
Sedum dena Boro Sitnikovski 57
Sakam da patuvam 59
Torba so zlatnici Vera Bu`arova 60
Koj kako se vika Semjon Kogan 61
@drebence Kristijan Brengtova 62
Kolku da se zboruva Kineska narodna prikazna 63
Godina, meseci i denovi 64
Godi{ni vremiwa 65
Najubavijot plod Albanska narodna prikazna 66
^ovekot u~i dodeka e `iv Romanska prikazna 67
Ne{to {u{na Narodna prikazna 69
Vol{ebni zborovi Nexeti Zekirija 70
Bik i zajak Basna 71
Igrata na Slavko i Slavka Risto Dav~evski 72
Vo bunarot Gvinejska prikazna 74
Poseta na biblioteka 75
Knigite Elin Pelin 76
Dve princezi 77
Mrazot se topi Aleksandar Popovi} 78
Zimata so praznicite 79
Zima 80
Nova godina se bli`i Stojan Tarapuza 81
Snegot e ubav Vasil Mukaetov 81
Sanka Aleksandar Popovski 82
Prikazna za veterot Severko Van~o Nikoleski 83
Snegulki Evgenija [uplinova 84
Govorna ve`ba vo sliki 85
Vesna i Xivko Kiro Donev 86
^ista lajka 87
Zabavniot park na tatko mi Dajana Dizni 88
Prolet Stojan Arsi} 90
Prolet 91
S# {to raste Gligor Popovski 92
Apteka vo vre}a Kiro Donev 93
Lesnokrila gostinka Kiro Donev 95
Zo{to svetulkata nema drugar~e Sun Jun \in 97

128
Izvor Elin Pelin 97
Malku prvoaprilska smea 99
Ekologija 100
Ver~e i jagotkite Miho Atanasovski 101
Eko pesna Makedonska Jan~evska 102
Pismo do nepoznato drugar~e Liljana S. Eftimova 104
Daj mi raka I. V. Rori} 106
Leten raspust 107
Za jazikot
Imenki 109
Op{ti imenki 110
Kravata bez livada Narodna prikazna 110
Sopstveni imenki 111
Glagoli 113
Broevi 115
Re~enica 117
Podmet, prirok i predmet 119
Potvrdna i odre~na re~enica 121
Ververi~ka Van~o Nikoleski 121
Raskazni, pra{alni i izvi~ni re~enici 122
Kade e tetratkata Rifat Kukaj 122
Proveri {to si nau~il 124
Pi{uvawe na golema bukva 125
Pra{alnik, izvi~nik, to~ka Vasil Mukaetov 126

129