USTANAVLJANJE

DRUŠTVA in
ZASEBNEGA ZAVODA

Simona Novak, univ.dipl.ekon.

Fincommerce d.o.o.
simona.fincommerce@siol.net

Ljubljana, oktober 2015

1
VSEBINA
Postopek ustanovitve društva in zasebnega
zavoda
Pravni okviri delovanja društev in zasebnih
zavodov
Pridobitev digitalnega potrdila
Pridobitev davčne številke in identifikacija za
DDV
Pravice in obveznosti davčnega zavezanca v
davčnem postopku

2
VSEBINA
Pravilno vodenje poslovnih knjig in obračunavanje
obveznosti iz naslova dajatev (davek od dohodkov
pravnih oseb, dohodnina, socialni prispevki, obračun
akontacij davkov, letno poročilo, letni davčni
obračuni)
Kako pravilno plačujemo davčne obveznosti,
komunikacija s FURS
Kako izdajamo račune
Poslovanje z gotovino
Finančni inšpekcijski pregled
Samoprijava, popravki davčnih obveznosti
Odgovori na vprašanja udeležencev

3
Pravni viri

Pravne podlage
Zakon o društvih (Zdru) - Ur.l. 61/2006...
39/11, 64/11)
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
(ZDDPO-2) (UL RS 117/2006 +
A,B,C,D,E,F,G,H...)
Slovenski računovodski standardi 2006
(Uradni list 118/2005, 1/2010,...)

4
ZDru

Zakon o društvih je začel veljati 28.6.2006

Društvo kot samostojno in nepridobitno
združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo
skladno z Zdru zaradi uresničevanja
skupnih interesov.

5
Spremembe ZDru

Glej UL 58/2009
V imenu društva mora biti označba, ki
nakazuje na dejavnost društva. Ime društva
ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo
podrobneje označuje.
- Če ima društvo sedež na območju, kjer
živita narodni skupnosti, je ime društva v
obeh uradnih jezikih.

6
...

Vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu

društvo več ne prilaga kopije veljavnega temeljnega
akta društva in letnega poročila društva za zadnji
dve leti in revizorjevega poročila, saj si mora
pristojno ministrstvo te dokumente pridobiti od AJPES
po uradni dolžnosti.
- Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane
dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko
opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo
insolventnost in prisilno prenehanje.

7
...

V 46. členu je določba o varovanju osebnih podatkov: »Za

potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno
od podružnice tujega društva in iz že obstoječih zbirk podatkov
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.«
- Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic tujih
društev, so javni. Ne glede na to določbo pa veljajo določbe
predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov:
- za podatek o EMŠO zastopnika društva oz. podružnice tujega
društva....
- druge osebne podatke zastopnika, vpisane v evidenco društev
v javnem interesu, razen podatka o osebnem imenu,
- podatke zbirk listin.

8
Novosti ZDru

Namen ustanovitve in delovanja društva ni

pridobivanje dobička.
Delovanje društva mora biti javno.
Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega
namen je ustvarjanje dobička, ali društva,
katerega izključna dejavnost je pridobitna
dejavnost.

9
Ustanovitev društva
Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne
fizične osebe oziroma pravne osebe. Ne glede na
navedeno pa gospodarska družba ne more ustanoviti
društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost,
katero gospodarska družba opravlja kot svojo
dejavnost. Ustanovitelji na ustanovnem zboru
sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva
ter izvolijo zastopnika društva.

Zahtevo za registracijo društva oziroma podružnice

tujega društva poda zastopnik društva oziroma
zastopnik podružnice tujega društva.

10
Pristojnost

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na

območju katere je sedež društva. O pritožbah zoper
odločbe upravne enote odloča Ministrstvo za notranje
zadeve.
Vlogo za registracijo društva poda zastopnik ali oba
zastopnika društva, kadar imata skupno pooblastilo
za odločanje, pri upravni enoti, na območju katere
ima društvo sedež.

11
Organi

Pristojni organ
Ministrstvo za notranje zadeve

Izvedbeni organ:
Upravne enote

12
Pritožbeni organ

Ministrstvo za notranje zadeve;

Inšpektorat RS za notranje zadeve;
Davčna uprava RS; Agencija za
javnopravne evidence in storitve -
AJPES; Tržni inšpektorat RS

13
Pravila društva

Pravila društva
Imenovanje organov društva
Zakoniti zastopnik, predsednik, namestnik
Akti društva
Dejavnost

14
Sprememba ZDru 2011

morajo društva opredeliti svojo pridobitno dejavnost

v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo
dejavnosti (v nadaljevanju SKD)
Tista društva pa, ki se bodo na novo registrirala,
bodo morala navesti šifre dejavnosti po SKD že ob
sami registraciji in jih seveda vključiti v svoj temeljni
akt – pravila društva.
Nadzor nad izvajanjem zakonske določbe, da mora
temeljni akt društva določati dejavnosti oz. naloge
društva, izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

15
Sprememba ZDru 2011

Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES pa

izvršujeta pristojnost nadzora nad izvajanjem Zdru iz 51. člena le kot
prekrškovna organa.
Društva morajo po novem (glej 18. člen Zdru) ob registraciji priložiti:
zapisnik ustanovnega zbora,
temeljni akt društva
druga dokazila,
podatki o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov
stalnega bivališča, začasnega bivališča, če v RS nima stalnega bivališča,
načinu zastopanja in mejah pooblastil za zastopanje,
Podatke o dejavnostih, ki jih društvo opravlja oz. jih bo opravljalo,
Predlog za glavno dejavnost društva

16
Sprememba ZDru 2011

Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določi njegov

temeljni akt (5. člen). Opredeliti pa je potrebno tudi, ali je
zastopanje samostojno ali skupino in meje pooblastil za
zastopanje.
Društvo ima lahko podružnice, če tako določi njegov temeljni
akt. Podružnice niso pravne osebe. Pri podružnici mora poleg
imena društva ime vsebovati tudi besedo »podružnica«.
Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema
pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena (14. čl. Zdru).
V skladu z 29. členom sprememb in dopolnitev Zdru morajo
društva letno poročilo dostaviti Agenciji za javnopravne
evidence in storitve (AJPES) za namene državne statistike in
javne objave.

17
Pridobitna dejavnost v društvu

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost

pod pogoji, ki jih določa zakon
Določena mora biti v statutu
Povezana mora biti s cilji in namenom
delovanja društva
Le v obsegu, potrebnem za uresničevanje
ciljev in namena
Njen namen ni izključno pridobivanje
prihodka društva

18
Kaj je pridobitna dejavnost

Za pridobitno dejavnost šteje vsaka

dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi
pridobivanja dobička, oziroma
dejavnost, z opravljanjem katere
zavezanec konkurira na trgu z drugimi
osebami.

19
Pravilnik o opredelitvi pridobitne
in nepridobitne dejavnosti

Ur.l. RS št. 109/2007

Velja že za leto 2007
1. in druga tč. 4. člena Pravilnika pa se
uporablajta šele od 1.1.2008 dalje
Izdan na podlagi 9. in 76. čl. ZDDPO-2

20
Vsebina pravilnika

pravilnik podrobneje opredeljuje, kaj se

šteje za pridobitno ali nepridobitno
dejavnost oziroma za dohodke iz
opravljanja pridobitne ali nepridobitne
dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb

21
Dohodki iz opravljanja
nepridobitne dejavnosti
donacije, pri čemer je donacija
brezpogojno plačilo oziroma prispevek v
denarju ali naravi oziroma so donacije
zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec
iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in
pravnih oseb brez obveznosti vračila in
se ne nanašajo na plačila za proizvode
ali storitve, katerih kupci so te osebe;
22
Dohodki iz opravljanja
nepridobitne dejavnosti
članarine, če gre za članarine, ki dejansko
pomenijo obvezni denarni prispevek članov
zavezancu
in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da
so po vsebini članarine,
primeroma, da v celoti ali deloma ne
predstavljajo plačila za določene proizvode,
blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih
ta zavezanec nudi članom ali njihovim
povezanim osebam;
23
Dohodki iz opravljanja
nepridobitne dejavnosti
volila in dediščine;
prihodki iz davkov in dajatev ter
prispevkov, ki so plačani neposredno
Zavodu za zdravstveno zavarovanje
Slovenije in Zavodu za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.

24
Dohodki iz opravljanja nepridobitne
dejavnosti
obresti na sredstva na podračunih, ki so
vključeni v sistem enotnega zakladniškega
računa (EZR) države oziroma občin in obresti
za vloge, naložene v okviru sistema enotnega
zakladniškega računa države oziroma občin;
sredstva za izvajanje javne službe iz
javnofinančnih virov;
namenska javna sredstva.

25
Dohodki iz pridobitne
dejavnosti od leta 2007 dalje
bančne obresti, razen obresti na
transakcijskih računih, in obresti za
vezane vloge pri bankah in hranilnicah,
ustanovljenih v skladu s predpisi v
Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah
drugih držav članic Evropske unije, pri
čemer se dohodki od obresti za vezane
vloge ne štejejo za pridobitne do
vključno višine 1000 eurov letno.
26
Dohodki iz pridobitne
dejavnosti od leta 2007 dalje
dividende in drugi dohodki iz naložb,
donosi (iztržki) od prodaje blaga in
storitev, vključno z donosi od prodaje
spominkov članom in nečlanom,
vključno s hrano in pijačo, ki jo proda
zavezanec članom in nečlanom,
običajno v klubskih prostorih, kadar
obiščejo zavezanca,
27
Dohodki iz pridobitne
dejavnosti od leta 2007 dalje
najemnine in druga plačila iz oddajanja
prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti
zavezanca ali opreme drugim osebam,
dobički, doseženi z odsvojitvijo osnovnih
sredstev,
plačila članov in nečlanov za udeležbo na
večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih
srečanjih, ki jih organizira zavezanec,

28
Dohodki iz pridobitne
dejavnosti od leta 2007 dalje
plačila članov in nečlanov za udeležbo
na razgovorih, predstavitvah ali
delavnicah, ki jih organizira zavezanec,
donosi od srečelovov in podobnih iger,
ki jih organizira zavezanec,

29
Dohodki iz pridobitne
dejavnosti od leta 2008 dalje
Dohodki iz opravljanja javne službe
Namenska javna sredstva (OD LETA
2009 DALJE NEPRIDOBITNA)

30
Kdo je oproščen DDPO?

Plačevanja davka DDPO so oproščeni

zavezanci, ki so po posebnem zakonu
ustanovljeni za opravljanje nepridobitne
dejavnosti
Zavodi
Društva
Ustanove
Verske skupnosti
Politične stranke
Zbornice, reprezentativni sindikati ...
31
Društvo

Društvo je tudi sedaj opredeljeno:

kot pravna oseba zasebnega prava,
ki ga je potrebno vpisati v register
društev pri pristojni upravni enoti.

32
Novosti pri vodenju
poslovnih knjig
Pri vodenju poslovnih knjig morajo
društva upoštevati:
Zdru,
Slovenske računovodske standarde,
SRS 33
temeljni akt v društih (pravila društva)
pravilnik o računovodenju društva.
33
Pomembno pri vodenju
poslovnih knjig
Zakon o davku od dohodkov pravnih
oseb (Ur.l. RS 117/2006) za leto 2007
Kodeks računovodskih načel
Kodeks poklicne etike računovodje

34
Pomembno

kriteriji za različne sisteme vodenja

poslovnih knjig,
revidiranje,
roki za predložitev letnega poročila,
kazni za prekrške na področju vodenja
poslovnih knjig in izdelave letnega
poročila.

35
V skladu s SRS 33 vodijo
knjige:
društva,
zveze društev,
društva, ki imajo po tujem pravu status
pravne osebe in delujejo na področju
Republike Slovenije,
invalidske organizacije.

36
Vodenje poslovnih knjig

Društvo lahko vodi poslovne knjige v

okviru svoje dejavnosti
ali pa poveri ta opravila drugi osebi,
računovodskemu servisu ipd.

37
Vodenje poslovnih knjig

Večina društev po SRS-33 (2007)

Društva zavezana k reviziji po splošnih
SRS 1-19

38
Način vodenja poslovnih
knjig v društvih
po sistemu enostavnega knjigovodstva,
po sistemu dvostavnega knjigovodstva,
samo knjigo prejemkov in izdatkov.

39
Sistem knjigovodstva

Praviloma vodijo društva poslovne

knjige po sistemu dvostavnega
knjigovodstva.

40
Enostavno knjigovodstvo

Le tisto društvo, ki izpolnjuje vsaj dve izmed

naslednjih meril: novost
da povprečno število redno zaposlenih
preteklega poslovnega leta ne presega dva,
da letni prihodki preteklega poslovnega leta
ne presegajo 30.000 € ,
da povprečna vrednost sredstev (aktive) na
začetku poslovnega leta ne presega
50.000€.

41
Poslovne knjige pri
enostavnem knjigovodstvu
knjigo prihodkov in odhodkov,
knjigo terjatev in obveznosti
register osnovnih sredstev

42
Knjiga prejemkov in izdatkov

Le knjigo prejemkov in izdatkov

(blagajniški dnevnik) pa lahko vodi tisto
društvo:
- ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali
jo opravlja le občasno
- in če so njegovi prihodki preteklega leta
manjši od 2 milijonov tolarjev oz.
8.345,85 €.

43
Register osnovnih sredstev

Vpišejo naslednje podatke:

registrsko številko osnovnega sredstva,
datum pridobitve,
ime,
podatke o listini o pridobitvi,
prvotno nabavno vrednost
in podatke o odtujitvi.
44
Register osnovnih sredstev

Morajo voditi vsa društva

45
Bančni izpiski

vsa društva morajo zagotoviti kot

poslovno dokumentacijo tudi bančne
izpiske za vse svoje odprte račune
urejene po časovnem zaporedju

46
Ločeno vodenje podatkov
za pridobitno dejavnost
Društva, ki opravljajo pridobitno
dejavnost, morajo podatke o finančnem
in materialnem poslovanju iz te
dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

47
Letno poročilo

Letno poročilo obsega:

bilanco stanja,
izkaz poslovnega izida,
pojasnila k izkazom in
poročilo o poslovanju društva.

48
Društveni sklad

Je lastni vir financiranja društva

V Bilanci stanja je to seštevek postavk v
aktivi zmanjšan za dolgove in pasivne
časovne razmejitve
Lahko ima tudi negativno vrednost

49
Društveni sklad

Ustanovna vloga
Presežek prihodkov razporejen za
določene namene
Nerazporejen presežek prihodkov
Nepokriti presežek odhodkov

50
Pravilnik o računovodenju

V pravilih društev opredeliti, da je

področje računovodstva opredeljeno
podrobneje v posebnem aktu
Pravilnik o računovodenju podrobneje
opredeli računovodske metode,
posebnosti v društvu, obvezna pojasnila
k računovodskim izkazom in
odgovornosti za računovodenje
51
Pravilnik o računovodenju

Spremembe v skladu z novim SRS 33 (2007)

Ali društvo vodi poslovne knjige po SRS 33 ali
po splošnih SRS 1-19
Prekrškovne določbe v ZDru-1, če društvo
nima tega pravilnika
Opredeliti način vodenja poslovnih knjig in
metode računovodenja
Opredeliti odgovornosti, hrambo listin in
poslovnih knjig

52
Pravilnik o računovodenju

opredeliti, sodila za določanje odhodkov

iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti
Opredeliti vsebino letnega poročila in
roke medletnega poročanja
načrtovanje

53
Revidiranje izkazov

obvezno revidiranje izkazov društva, in

sicer za vsa društva, ki so v preteklem
poslovnem letu presegla 1.000.000 €
prihodkov.
V šestih mesecih po koncu poslovnega
leta morajo revizorji opraviti revizijo
bilance stanja in izkaza poslovnega izida
s pojasnili.
54
Revidiranje izkazov

Društva so bila prvič zavezana k reviziji

za poslovno leto 2007

55
Roki za oddajo letnega
poročila
Letno poročilo mora društvo pripraviti do 31.
marca 2016 rok za oddajo 31.3.2016
predložiti Agenciji Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve.
Društva, ki so zavezana k reviziji, pa morajo
letno poročilo skupaj z oceno revizorja
predložiti do 31. avgusta za preteklo
poslovno leto.

56
Revidiranje izkazov

Revizor ugotavlja, ali je poročilo o

poslovanju društva skladno z
revidiranimi računovodskimi izkazi in v
skladu z določbami ZDru.
Izkazi morajo biti revidirani do
30.6.2014

57
Oddaja revidiranih izkazov

Revidirane izkaze moramo oddati na

AJPES do 31.8. tekočega leta za
preteklo leto

58
Novosti pri blagajniškem poslovanju

Davčne blagajne od 2.1.2016 obvezne

Prehodno obdobje

59
...

Po spremenjenem 23.a členu Pravilnika plačilo v

gotovini prejemniku fizični osebi NI več
mogoče za:
vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. čl. ZDoh-2
(npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z
delom, itd). Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še
za dohodke iz 8. točke drugega odstavka 37. čl.
ZDoh-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz
naslova (obveznega, obveznega dodatnega in
prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in
invalidskega zavarovanja).

60
...

dividende in obresti, ki presegajo 50

evrov (doslej 125 evrov);
prejemke od kmetijskih pridelkov,
gozdnih plodov ter izdelkov domače in
umetne obrti, ki presegajo 50 evrov
(doslej 125 evrov; izpuščeni pa so
dohodki iz naslova industrijskih in
drugih odpadov);
61
do 420 €

Posebej poudarjamo, da tudi NISO VEČ

MOGOČA plačila v gotovini za dobavljeno
blago in opravljene storitve med poslovnimi
subjekti, če plačila presegajo 420 evrov.

62
Namen spremembe

Vsa navedena izplačila morajo izplačevalci po

novem prejemnikom nakazovati na TRR.
Sprememba je namenjena večji učinkovitosti
nadzora nad izplačevanjem plačil in
prejemkov na transakcijske račune,
še posebej pa osebnih prejemkov
in s tem povezanimi davčnimi obveznostmi
ter večji učinkovitosti davčne izvršbe na tako
prejeta sredstva.

63
Novosti 2013

Pravilnik o zahtevah za računalniške

programe in elektronske naprave, upravljanje
in delovanje informacijskega sistema ter
vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev
podatkov (UL RS, št. 57/2013).

64
Davčni inšpekcijski nadzor

Organ: FURS – Finančna uprava RS

65
Samoprijava

Kdaj priporočamo samoprijavo

davčnemu zavezancu?
DZ je ugotovil ali se zavedel napak v svojem
davčnem obračuni in
želi napake popraviti z oddajo novega
davčnega obračuna in pravilno plačati davke
če je prepričan v pravilnost popravljenega
davčnega obračuna

66
Ustanovitev zasebnega zavoda
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje
dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture,
športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega
varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja
ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni
pridobivanje dobička.
Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta
namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod
ustanovljen.
Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva
za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so
izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji.

67
Ustanovitev zasebnega zavoda
Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove
medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti
uredijo s pogodbo.
Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev
ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in
storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod
pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti
le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o
ustanovitvi drugače določeno.
Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s
katerimi lahko razpolaga.

68
Ustanovitev zasebnega zavoda
Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni
z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Zavod lahko ustanovijo domače in tuje fizične in

pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za
posamezne vrste zavodov z zakonom drugače
določeno.

69
Ustanovitev zasebnega zavoda
Ustanovitelji z osebnim obiskom, po pošti, ali po elektronski pošti
sporočijo notarju vse obvezne atribute bodočega zavoda, ki jih
bo potreboval notar pri sestavi akta o ustanovitvi in drugih
listin:

1. ime in skrajšano ime,

2. sedež (kraj) in poslovni naslov,
3. identifikacijske podatke ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO,
naslov stalnega prebivališča za fizične osebe, firma, matična
številka in poslovni naslov za pravne osebe, davčna številka za
tuje fizične in pravne osebe),
4. vrsta in obseg odgovornosti ustanoviteljev za obveznosti
zavoda,
5. identifikacijski podatki in tip zastopnika (na primer direktor,
član poslovodstva in prokurist) in način zastopanja (samostojno
ali skupno),

70
Ustanovitev zasebnega zavoda
6. dejavnost zavoda,
7. sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev
in začetek dela,
8. vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo
zavoda,
9. način razpolaganja s presežkom prihodkov nad
odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo
zavoda.

Ko sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj

vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je
pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi
priprave za začetek dela zavoda.

71
Ustanovitelji

Zavod lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in

pravne osebe, če niso za posamezne dejavnosti ali
posamezne vrste zavodov z zakonom zahtevana
drugačna določila.

Javni zavodi samo država in samoupravne lokalne

skupnosti
Zasebni zavodi

72
Osnovni kapital

Najmanjši osnovni kapital ni predpisan. Zavod se

lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za
ustanovitev in začetek dela zavoda ter če so
izpolnjeni drugi pogoji, določeni z zakonom.
Ob vpisu v register pristojno sodišče presodi, ali
vložena sredstva zadoščajo za ustanovitev in
opravljanje dejavnosti zavoda.

73
Ime zavoda

Ime zavoda mora vsebovati oznako, ki se navezuje na

osrednjo dejavnost, in sedež zavoda, lahko pa
vsebuje tudi ime ustanovitelja. Sestavni del imena je
lahko tudi znak ali grafična oblika imena, zavod pa
ima lahko tudi skrajšano ime.

74
Zakoniti zastopnik

Poslovodni organ zasebnega zavoda je direktor, ki

organizira in vodi delo ter poslovanje, predstavlja in
zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela
zavoda. Direktorja imenujejo in razrešujejo
ustanovitelji zavoda, njegov mandat pa traja 4 leta
(če ni v aktu o ustanoviti določen krajši mandat).

75
Prednosti in slabosti

Prednosti zasebnega zavoda so predvsem, da:

za ustanovitev ni predpisanega najmanjšega
osnovnega kapitala;
ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavoda
(kar je treba izrecno opredeliti v aktu o ustanovitvi);
se poročila o poslovanju zavoda na AJPES-u ne
objavljajo javno (jih je pa treba oddajati); dobiček iz
opravljanja nepridobitne dejavnosti se ne obdavči.

76
Prednosti in slabosti

Slabosti zasebnega zavoda so predvsem, da:

je število dejavnosti, za katere se lahko ustanovi
zavod, omejeno;
je treba izkazati nepridobitni namen ustanovitve;
brezplačna ustanovitev in spremembe preko portala
e-VEM niso mogoče, temveč jih lahko uredite le pri
notarju, kar ni brezplačno in traja dlje.

77
Akt o ustanovitvi

Akt o ustanovitvi zasebnega zavoda je temeljni akt

zavoda, ki ureja njegovo poslovanje ter razmerja med
ustanovitelji.
Akt o ustanovitvi zavoda skladno z 8. členom Zakona
o zavodih vsebuje:
ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja;
ime in sedež zavoda;
dejavnosti zavoda;
določbe o organih zavoda;

78
Akt o ustanovitvi
določbe o organih zavoda;
sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek
dela;
vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo;
način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način
kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda;
obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu;
določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda;
medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda;
morebitne druge določbe skladno z zakonom.

79
Pristojnost

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na

območju katere je sedež društva. O pritožbah zoper
odločbe upravne enote odloča Ministrstvo za notranje
zadeve.
Vlogo za registracijo društva poda zastopnik ali oba
zastopnika društva, kadar imata skupno pooblastilo
za odločanje, pri upravni enoti, na območju katere
ima društvo sedež.

80
Davčno svetovanje:

Simona Novak, univ.dipl.ekon.

Fincommerce d.o.o. Celje, Teharska 4

simona.fincommerce@siol.net

81
Hvala za pozornost!

82