Infekcije RIKECIOZE

RIKECIOZE

Rikecije so intracelularne zoonoze, razširjene po vsem svetu. Njihov naravni rezervoar so mali sesalci,
bolhe, uši, klopi ipd. Slednji so glavni prenašalci. Človek je le naključen gostitelj, kadar preživlja več
časa na polju ali v gozdovih.

Rikecioze zaradi intracelularnega razmnoževanja povzročijo vnetje manjših žil in se začnejo akutno z
vročino, glavobolom ter izpuščajem. Zaradi propadanja endotela se poveča prepustnost kapilar, kar
lahko privede do pljučnega edema, hipovolemije in hipotenzije.

Rikecioze zdravimo s tetraciklini, običajno doksiciklinom.

Ločimo tri skupine rikecij:

 skupina mrzlic z izpuščaji - R. rikettssi, R. conorii, R. japonicum, R. australis
 tifusna skupina - R. prowazekii, R. typhii
 R. tsutsugamushi
____________________________________________________________________________

SKUPINA RIKECIJSKIH MRZLIC Z IZPUŠČAJEM povzročajo rikecije, ki se razmnožujejo tudi v jedrih, ne le

citoplazmi celic. Klop je obenem njihov prenašalec in gostitelj. Možni so smrtni poteki.

ROCKY MOUNTAINS SPOTTED FEVER povzroča R. rikettsii, ki je glavni predstavnik skupine in je

endemična v S Ameriki. Je najpogostejša in najhujša bolezen te skupine. Obolevajo predvsem otroci
med 5 in 9 let. Največ okužb je spomladi in zgodaj poleti. Smrtnost nezdravljenih je 5-20%.

Inkubacija običajno traja 1 teden. Krajši inkubacijski dobi navadno sledi hujši potek bolezni. Bolezen se
lahko začne s splošnimi znaki, utrujenostjo, razdražljivostjo, neješčnostjo in mrazenjem. TT je
nekoliko povišana. Največkrat pa se bolezen pojavi nenadoma z mrzlico, visoko vročino, glavobolom 1,
bruhanjem in bolečinami v mišicah. Visoka vročina traja 2 tedna in polagoma pade v 3.-4. tednu bolezni.
Pojavi se izrazita fotofobija. Po nekaj dneh se pojavi značilni izpuščaj okoli zapestij in gležnjev, ki se
nato razširi, tudi na dlani, podplate in sluznice. Izpuščaj je sprva makulozen, s premerom 1-4mm in
rožnat. Pozneje postane papulozen, petehialen, vijolično obarvan in zlivajoč. Koža je čez nekaj dni videti
jot pri bolniku z fulminantno meningokokcemijo. Možne so nekroze kože. Vranica in jetra so povečana.
Možna je difuzna prizadetost CŽS, pljučnica, aritmije, ledvična odpoved. Bolezen lahko poteka skoraj
asimptomatsko.

Laboratorij:
 anemija
 trombocitopenija
  Na, Cl in albumini
 normalna ali rahlo zvišana aktivnost transferaz
  laktatna dehidrogenaza in kreatinin fosfoskinaza
  število levkocitov v začetnem obdobju, nato  s premikom v levo
 likvor
 rahlo zvečano število celic
  koncentracija beljakovin
 glukoza je običajno normalna
 EEG pokaže znake difuzne okvare CŽ

1
je močan in nanj skorajda ne moremo vplivati
1
Infekcije RIKECIOZE

Smrtnost nezdravljenih je 5-20%, ob zdravljenju 5-7%. Včasih smrt nastopi tako hitro, v 8-15 dneh, da
se izpuščaj še ne razvije, prav tako pa se še ne razvijejo protitelesa. Težji potek je pričakovan pri
kadilcih, diabetikih, starejših in alkoholikih. Prebolela bolezen pusti trajno imunost.

Dg.:
 klinično, ker je osamitev prepočasna
 osamitev je zaradi možnosti okužbe laboratorijskih delavcev izvedljiva samo v posebej
opremljenih laboratorijih
 PCR bakterijske DNA je najboljša metoda
 serologija je primerna le za retrogradno potrditev – IH, IIF in ELISA
 neznačilna krvna slika - pomik v levo, znaki DIK, jetrne prizadetosti, anemija
 DIF antigena v bioptičnem materialu kože, kjer je izpuščaj, in v epitelijskih celicah v
krvi

DD2:
 tifus  škrlatinka
 ošpice  okužbe spodnjih dihal
 rdečke  infekcijska mononukleoza
 imunsko povzročeni vaskulitisi
 fulminantna meningokokcemija - praktično ne moreš ločit, zato zdraviš oboje
____________________________________________________________________________

MEDITERANSKO MRZLICO povzroča R. conorii, ki je prisotna na sredozemskem ozemlju, okrog

Kaspijskega jezera in Črnega morja. Najdemo jo tudi pri nas. Na mestu vboda klopa nastane papula
tache noire (ešar). Papula nekrotizira, na njej nastane krasta. Regionalne bezgavke otečejo. Po 1
tedenski inkubaciji se pojavijo glavobol, vročina in bolečine v mišicah. Prizadetost organizma je enaka
kot pri R. rikettsii, le da je prizadetost bolj nekrotična, v jetrih so prisotni tudi granulomi.

Pri otrocih je potek blag. Hud potek, podoben kot pri mrzlici skalnega gorovja, opazujemo pri bolnikih z
okvarjeno imunostjo, starejših, alkoholikih in SB. Smrtnost nezdravljenih je 1-5%.
____________________________________________________________________________

RIKECIJSKE KOZE povzroča R. akari, ki jih prenaša pršica. Bolezen je razširjena po vsem svetu,
epidemiološki rezervoar predstavljajo poleg pršic še miši.

Inkubacija traja 9-14 dni. Na mestu vboda 3-7 dni pred pojavom splošnih znakov nastane papula, teche
noire, ki se nato spremeni v razjedo in končno krasto. Območne bezgavke so običajno povečane in
neboleče. Splošni klinični znaki nastopijo nenadoma – mrzlica, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in
fotofobija. V 2-3 dneh se pojavi generaliziran papulozni izpuščaj. Iz papul se razvijejo vezikule, ki se
spremenijo v kraste in odpadejo. Bolezen sama po sebi izzveni v 2-3 tednih, antibiotično zdravljenje je
zato le redko potrebno. Smrtnih primerov ni.

DD:
 norice  gonokokcemija
 ostale rikecije  infekcijska mononukleoza
 echovirusi in coxsackievirusi
____________________________________________________________________________

2
od ostalih bolezni z izpuščajem jo lahko ločimo zaradi centripetalnega (iz okončin na telo) širjenja izpuščaja,
večina ostalih bolezni ima centrifugalno širjenje
2
Infekcije RIKECIOZE

SKUPINA TIFUSNIH RIKECIOZ

PEGAVICO in njen recidiv BRILL-ZINSSERJEVO BOLEZEN povzroča R. prowazekii, ki je pogost

spremljevalec vojn, danes pa jo srečamo le še v Afriki in Srednji ter J Ameriki. Prenašajo jo gvantne
uši z iztrebki, si jih vtremo s praskanjem ali pa jih zanesemo na očesno veznico ali nosno sluznico. Uši
ne marajo visokih temperatur, zato se ob pojavu vročine pri človeku premaknejo na drugega gostitelja.
Prav tako se preselijo ob smrti gostitelja. Bolnik sam pa ni kužen.

Ravno tako se razširijo čez celotno žilje in povzročajo nastanek trombov in nekroz. Po 1-2 tedenski
inkubaciji nastopi nenadna visoka vročina (40˚C), glavobol in konjunktivitis, ki pozneje izzveni. Peti dan
po začetku bolezni se pojavi pegav izpuščaj v pazduhi, ki se širi čez celotno telo 3. Izpuščaja ne
najdemo na obrazu, dlaneh in podplatih. Izpuščaj sčasoma postane petehialen in zlivajoč. Koža se lušči.
Poteka lahko z meningitisom, pljučnico, bronhitisom, miokarditisom, hipotenzijo in oligurijo.

Pri nezdravljenem bolniku traja bolezen 3-4 tedne, nato vročina hitro pade. Stanje se izboljša, vendar
je okrevanje dolgotrajno. Potek je težji pri starejših ljudeh. Slab napovedni znak predstavljajo tudi
hiter utrip, padsec krvnega tlaka, hladne okončine, delirij in stupor. Smrt nastopi zaradi
generaliziranega vaskulitisa in odpovedi organov. Smrtnost pri mladih je 10%, pri starejših od 50 let pa
70% Imunost je razmeroma trajna.

Brill-Zinsserjeva bolezen je posledica endogene reaktivacije intraendotelijskih rikecij in ima nekoliko

milejšo klinično sliko zaradi prisotnosti protiteles. Kljub temu so prisotni vsi znaki pegastega tifusa.

Dg.:
 klinično - izpuščaj in ušivost
 PCR
 osamitev iz krvi v posebej opremljenih laboratorijih
 serologija z IIF, ELISA in aglutinacijski test – retrogradna potrditev

DD:
 ošpice  povratna mrzlica
 rdečke  sekundarni sifilis
 leptospiroza  meningokokcemija
 trebušni tifus  bakterijski meningitis
 infekcijska mononukleoza
____________________________________________________________________________

MIŠJI TIFUS povzroča R. typhi, ki jo prenašajo bolhe iz podgan. Bolezen je prisotna po vsem svetu,
predvsem ob rečnih bregovih, ladjah, skladiščih in obalnih krajih z veliko podganami. Inkubacija traja
6-14 dni. Potek bolezni je podoben kot pri pegavici, le da je TT nižja, do 39˚C. Potek je precej blažji in
smrtnost je le 1%. Pridobljena imunost je trajna.
____________________________________________________________________________

R. TSUTSUGAMUSHI (ROD ORIENTIA)

JAPONSKA REČNA MRZLICA (SCRUB TYPHUS) je omejena na trikotnik med Japonsko, Salomonovimi otoki in
Pakistanom. Prenaša jo pršica, ki je tudi naravni rezervoar in se hrani z rastlinjem na obrobju gozdov.
Človek je naključni gostitelj.
Inkubacija traja 1-2 tedna. Bolezen se začne nenadoma. Na mestu vboda se pojavi papula tache noire, ki
napreduje v razjedo in črno krasto. Povečajo se lokalne bezgavke. Bolniku se poleg vročine, glavobola in
3
bolezen lahko poteka brez izpuščaja
3
Infekcije RIKECIOZE

bolečin v mišicah pojavi še tinitus, naglušnost, povečanje vseh perifernih bezgavk ter hiperemija
veznic. 5-8 dan se pojavi makulozen izpuščaj, ki kasneje postane makulopapulozen in se s telesa razširi
na okončine. Prizadetost organov je redkejša, predvsem pa odvisna od podtipa bakterije. CŽ je redko
prizadeto.

Bolezen izzveni po 2 tednih, tudi če ni zdravljena. Smrtnost je v tem primeru 30% zaradi odpovedi
srca, ledvic, pljučnice, encefalitisa ali šoka.

Dg.:
 PCR v krvi
 biološki poskus z belo miško
 serologija – hemaglutinacijski test je pozitiven po 10 dneh

DD:
 bruceloza  toksoplazmoza
 leptospiroza  hemoragične vročice
 trebušni tifus  infekcijska mononukleoza

Th.:
 doksiciklin 100mg/12h
 kloramfenikol
 kinolon