Poseben privilegij je spregovoriti ob dogodku, kot je današnji!
Postavitev table nad vrati je simbolično neke vrste odprtje hotela, prve tovrstne ustanove na Bloškem, ki poleg prijetnih, udobnih hotelskih sob nudi tudi odlično domačo kuhinjo. Znameniti judovski rabi Lapin v svoji knjigi »Hodil boš v blaginji« razkriva skrivnosti uspešnega poslovnega življenja. Skrivost judovskega poslovnega uspeha, pravi je v tem, da je poslovanje vedno usmerjeno k bližnjemu – uspešen poslovnež pomaga bližnjemu bolje živeti. To v odlični meri velja za dejavnost gospoda Janeza Miklavčiča. Gostilna je bila od nekdaj skuapj s cerkvijo srce vasi, kajti cerkev daje hrano za dušo, gostilna hrano za telo. Gospod Miklavčič pa se je zavedal, da celotna Notranjska ne premore enega samega spodobnega hotela! In vendar Notranjska ni samo prehodna pokrajina, notranjost stare Vojvodine Kranjske, prek katere potuješ, če greš iz morja na Dunaj ali iz Ljubljane na počitnice na Obalo! Tudi sama ima Notranjska kaj ponuditi, od poetičnih livad in hribovitih poti za ljubitelje gorništva, do oprezanja za srnjadjo ali celo lova na medveda! Kdor hoče, lahko zajaše konja ali vpreže sani pozimi, nedaleč od tod pa so tudi znamenita lovišča gradu Snežnik. Vsa ta lepota je pa je bila oddaljena in predvsem tujcu nedostopna – kajti če na planoti nimaš hotelske nastanitve, se morajo ljudje vsak dan od daleč vračati. Tako novi hotel gospoda Miklavčiča piše zgodovino. Vabi goste in jim daje možnost, da ostanejo. Odpira nova delovna mesta. Hkrati pa ne odpira možnosti samo tistim, ki bodo pri njem iskali zaposlitve. Vse, o čemer so Bločani prej lahko samo sanjali, lahko zdaj postane resničnost. Bloke imajo gostu kaj ponuditi – toda šele zdaj lahko gost na Blokah tudi ostane in uživa notranjske lepote in notranjske dobrote. Pri nas so se revolucionarji oklicali za gospodarje zgodovine. Toda v resnici pišejo zgodovino ob posebnih prelomnicah generali – od ene prelomniuce do druge pa gospodarstveniki, poslovni možje in žene, ljudje z vizijo in pogumom, ki si upajo ustvarjati nekaj novega, dati ljudem kruha, svojemu kraju prihodnost, svoji deželi blaginjo! Takšnih mož in žena je Slovenija v preteklosti imela. Po pol stoletnem predahu prihajajo danes nove generacije in podajajo roko tistim, zaradi katerih je dežela Kranjska cvetela pred petsto leti, pred stotimi in še daleč v dvajseto stoletje. Eden takšnih mož je gospod Miklavčič, mož, ki je na Blokah vzpostavil hotelirsko djeavnost in s to sivo kocko pred nami vabi ljudi, da pridejo in odkrijejo lepote Notranjske in bloške planote. Naj živi in uspeva! Živio!