Na ju`nata granica na Republika Makedonija le`at tri golemi prirodni ezera:

Ohridskoto Ezero e najgolemo prirodno

ezero vo Republika Makedonija. Toa e i edno od
najdlabokite i najprovidnite ezera vo Evropa.
Zaradi brojnite zalivi, poluostrovi, ubavinite
PRESPANSKO
na okolnite planini i postoeweto na preku 140 EZERO
vidovi endemski `ivotni, Ohridskoto Ezero e DOJRANSKO
EZERO
vlezeno vo listata na prirodni retkosti na
UNESKO.
Vtoro po golemina vo Republika
Makedonija e Prespanskoto Ezero. Toa se
karakterizira po razgranetosta na bregot so
zalivi, poluostrovi, peso~ni pla`i i eden mal
ostrov koj se vika Golem Grad.
Najmalo prirodno ezero e Dojranskoto
Ezero. Bogato e so `iv svet, osobeno so ribi, a
pokraj bregot ima {irok pojas na trska. OHRIDSKO
EZERO

So pregraduvawe na re~nite dolini ~ovekot izgradil ve{ta~ki

ezera. Tie se koristat za navoduvawe na obrabotlivite povr{ini, za
proizvodstvo na elektri~na energija, za obezbeduvawe voda za piewe, za
turizam, sport i rekreacija.

ezera bawi
prirodni: Ohridsko, Prespansko i Bawa Bansko, Ke`ovica,
Dojransko Ezero. Kosovrasti, Debarski bawi,
ve{ta~ki: Mavrovsko, Debarsko, Katlanovski Bawi...
Tikve{ko Ezero, Kalimanci... reki
Vardar, Radika, Bregalnica ,
ramnini Crna Reka...
Pelagonija, Polog, Tikve{, planini
Gevgelisko ‡ valandovskata,
Poznati planini: [ar Planina,
Strumi~kata, Ov~e Pole, Skopskata
Bistra, Korab, Osogovski Planini,
Kotlina...
Belasica,Ogra`den, Skopska Crna
Gora, Ko`uv…

1.Zo{to Republika Makedonija
ima povolna mestopolo`ba?
2.Koi se prirodnite karakteris-
tiki na Republika Makedonija?
3. Nabroj gi sli~nostite i
razlikite pome|u prirodnite
ezera!
Istra`uvaјte,
a potoa izrabotete tabelaren prikaz
vo koj }e gi pretstavite:
- visinata na planinite vo Republika
Makedonija;
- dol`inata na rekite.
- na koi drugi dr`avi pripa|aat
delovi od prirodnite ezera.

17 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 PERIODIZACIJA NA
MAKEDONSKOTO MINATO

Pobarajte materijali za najdale~noto minato na va{eto mesto na

`iveewe i na Republika Makedonija (enciklopedii, istorii, video
zapisi, sliki, filmovi, internet...).
Izrabotete proekti za oddelnite istoriski periodi. Pro{irete so
nastani od va{iot kraj!
Posetete arheolo{ki lokaliteti, kulturno- istoriski spomenici...

Od krajot na VIII vek pred novata era zapo~nalo obedinuvaweto na

makedonskite plemiwa vo edinstvena dr`ava. Na ~elo na dr`avata stoel
kral. Za osnova~ na makedonskata dr`ava se smeta kralot Perdika.
Naslednicite na kralot Perdika nastojuvale da ja zacvrstat i da ja
pro{irat svojata dr`ava. Najgolem uspeh makedonskata dr`ava do`ivuva vo
vremeto koga vladeele makedonskite kralevi Filip II Makedonski i
Aleksandar III Makedonski. Toga{ Makedonija se izdignala vo mo}na
svetska sila ‡ ,,Gospodarka na svetot", kako {to ja narekuvale anti~kite
avtori.

Carstvo e monarhisko
dr`avno ureduvawe na
~elo so car. Sekoj car ja
nasleduva krunata od
svojot tatko. Carstvoto e
pogolemo od kralstvoto,
opfa}a pogolema
teritorija.

Imperija e carstvo ‡
dr`ava {to dr`i pod svoja
vlast tu|i posedi.

Aleksandar Makedonski Moneta od vremeto

na Aleksandar I

Gradot Aleksandrija go sozdal Aleksandar Makedonski i i e

nare~en Aleksandrija spored sozdatelot.
Pro~ueniot kow na carot Aleksandar se vikal Bukefal.

18 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Makedonija vo sredniot vek

Iskoristi gi svoite soznanija od istra`uva~kite aktivnosti preku bura na

idei. Izraboti sporedbena tabela: nekoga{ i sega.

Kon krajot na VI vek i po~etokot na VII vek na teritorijata na Makedonija

K
se doselile
dosel Slovenite. Nivnata pratatkovina se nao|ala zad Karpatite, no
poradi lo{ite uslovi za `ivot, kako i napadite od sosedite, tie zapo~nale da se
preseluvaat. Nekoi zaminale na istok, nekoi na zapad, a onie koi zaminale na
jug i se naselile na Balkanskiot Poluostrov se nare~eni Ju`ni Sloveni.
Vo svojata stara tatkovina Slovenite nemale pismo, dolgo vreme "so
crti~ki i reski ~itaa i gataa". Koga do{le na Balkanot i se pokrstile,
slovenskite zborovi gi pi{uvale so rimski i gr~ki bukvi, bez pravila. So takvo
pismo ne bilo mo`no to~no da se napi{at mnogu slovenski zborovi. Vo gr~kata
azbuka nemalo bukvi za mnogu slovenski glasovi. "Potoa sveti Konstantin
‡Kiril im sozdal 38 bukvi, edni spored gr~kite bukvi, drugi po potrebata na
slovenskiot jazik."
Bra}ata Kiril i Metodij bile mnogu u~eni lu|e. Tie ja sozdale prvata
slovenska azbuka ‡ glagolicata, a nivnite u~enici Kliment i Naum ja
uprostile glagolicata i novoto pismo go narekle kirilica. So sozdavaweto i
{ireweto na slovenskata pismenost i kni`evnost Makedonija dala zna~aen
pridones vo svetskata kultura.

Sveti Kiril i Metodij Sveti Kliment Sveti Naum

Napi{i sostav vo forma na izve{taj za zna~eweto na sv. Kiril i sv. Metodij.

19 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Vo sredinata na X vek bila sozdadena makedonskata srednovekovna
dr`ava. Na ~elo na dr`avata se nao|al car Samuil. Toj imal silna vojska. So
osvojuva~kite vojni koi gi vodel ja pro{iril dr`avata na sever do Dunav i
Sava, na jug do Tesalija, na zapad do Jadransko i na istok do Crno More.
Vo bitka na planinata Belasica (1014 g.), so vizantiskiot imperator Vasilij II,
carot Samuil bil porazen, a zarobenite ~etirinaeset iljadi vojnici bile
oslepeni. Vedna{ po toj nastan carot Samuil po~inal. Srednovekovnata
makedonska dr`ava postoela do 1018 godina koga bila vklu~ena vo ramkite na
Vizantija.

Vojskata na Samуil Car Samuil

Najdi i pro~itaj nekoj raskaz ili kniga za prvata makedonska dr`ava i za car
Samuil!

Makedonija za vreme na Osmanliskoto vladeewe

K
Kon krajot na XIV vek Makedonija bila osvoena od Turcite-Osmanlii i
vvlegla
vl egla vo
v sostavot na Osmanliskata Иmperija.
Makedonskiot narod ~esto se buntuval i kreval vostanija za osloboduvawe od
osmanliskata vlast. Najstara oru`ena forma na otpor bilo ajdutstvoto.
Prvoto pogolemo vostanie vo Makedonija izbuvnalo vo 1689 godina pod
vodstvo na ajdutinot Karpo{.
Vo formite na otpor protiv Osmanliskata Imperija u~estvuval i
skopskiot biskup Pjeter Bogdani.
Osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija se zasililo vo XIX vek. Toga{
bile podignati pove}e vostanija (Negu{ko, Razlove~ko, Kresnensko).

Jane Sandanski so svojata ~eta Makedonsko selo vo vremeto od

Osmanliskoto vladeewe

20 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Od site buni i vostanija najzna~ajno vostanie e Ilindenskoto vostanie
krenato na 2 avgust 1903 godina. Vo borbite za sloboda, osven Makedoncite zele
u~estvo i Albancite, Turcite i Vlasite.

Goce Del~ev Nikola Karev \or~e Petrov Dame Gruev Pitu Guli

Poznati revolucioneri od toa vreme se: Goce Del~ev, Pitu Guli, Jane
Sandanski, Dame Gruev, \or~e Petrov, Pere To{ev i dr.
Vo oslobodenoto Kru{evo e formirana Kru{evskata Republika. Bil
formiran Sovet na Republikata koj go so~inuvale 60 gra|ani i Privremena
vlada od 6 ~lena. Na ~elo na vladata stoel Van|el Dinu, a pretsedatel na
Republikata bil Nikola Karev.
Kru{evskata Republika opstojala deset dena.
Ilinden ima osobeno zna~ewe vo istorijata na makedonskata dr`ava.
Za vreme na Osmanliskoto carstvo, pokraj drugite danoci, postoel l i danok
k
vo krv. Toa pretstavuvalo nasilno odzemawe na ma{kite deca od roditelite.
lite.
Decata gi nosele vo Turcija, gi vospituvale i gi u~ele da stanat najsurovi
vi
vojnici. Tie vojnici
vo se nare~eni jani~ari.

Vo odbranata na Kru{evo vostanicite koristele top. Tvoja zada~a

e da otkrie{ od kakov materijal e izraboten ?

Jas sum novinar istra`uva~!

Zamisli deka si novinar.

Smisli i napi{i vest za
Kru{evo - grad bogat so nastani
i li~nosti.

Kru{evskoto cre{ovo top~e

21 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Balkanski vojni i Prva svetska vojna

Go
Golem tovar i brojni `rtvi, vojni, podnel makedonskiot narod vo
Balkanskite vojni (1912-1913 g.).

Prvata balkanska vojna se vodela pome|u Osmanliskata Imperija i

Balkanskiot Sojuz sostaven od Bugarija, Grcija, Crna Gora i Srbija. Vo vojnata
u~estvuvale i Makedoncite, samostojno ili vo sostavot na vojskite na
balkanskite sojuznici. Tie se nadevale deka }e se oslobodat od turskata vlast i
}e sozdadat svoja dr`ava. No, nivnite o~ekuvawa ne se ostvarile. Makedonija
bila okupirana i podelena pome|u Srbija, Grcija i Bugarija.

Vtorata balkanska vojna izbuvnala vo

juni 1913 godina, koga Bugarija, nezadovolna
od podelbata na teritorijata gi napadnala
svoite porane{ni sojuznici, Srbija i
Grcija. Vtorata balkanska vojna zavr{uva so
dogovorot vo Bukure{t. So ovoj dogovor
bila potvrdena podelbata na Makedonija.
Po Balkanskite vojni, vo 1914 godina
zapo~nala Prvata svetska vojna, koja traela
~etiri godini.
Vo Prvata svetska vojna makedonskiot narod
bil podlo`en na novi okupacii, voeni
razoruvawa i delbi. @rtvi od Prvata svetska vojna

Objasni spored koi starosedelci Makedonija go dobila

imeto.
Definiraj go zna~eweto na Aleksandar Makedonski.
Napravi pregled za doa|aweto na starite Sloveni i
sozdavaweto prvata dr`ava.
Opi{i ja bitkata na planinata Belasica.
Opredeli go vremeto koga Makedonija potpadnala pod
osmanliska vlast.
Opi{i {to znae{ za Ilindenskoto vostanie i za
Kru{evskata Republika!
Objasni koga e podelena Makedonija i od kogo.

22 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 FORMIRAWE
FO NA SOVREMENATA MAKEDONSKA DR@AVA
Makedonija vo Vtorata svetska vojna

Sovremenata makedonska dr`ava e sozdadena vo tekot na ~etirigodi{nata

antifa{isti~ka i nacionalnoosloboditelna vojna (1941 -1944 g.). Vtorata
svetska vojna za Makedonija zna~ela novo raspar~uvawe na nacionalnata
teritorija, nacionalna asimilacija i ekonomska eksploatacija. Zastanuvajki na
stranata na antifa{isti~kata koalicija, makedonskiot narod trgnal vo
oru`ena borba za ostvaruvawe na vekovnite ideali i strme`i - osloboduvawe i
sozdavawe na svoja nacionalna dr`ava.
Antifa{isti~kiot otpor bil
organiziran pod vodstvo na
Komunisti~kata partija na Jugoslavija
(KPJ) na ~elo so Josip Broz Tito,
odnosno na Komunisti~kata partija na
Makedonija (KPM).
Borbata za sloboda vo Makedonija
zapo~nala na 11 oktomvri 1941 godina.
Toga{ bile ispukani prvite pu{ki
protiv neprijatelot vo Prilep i vo
Kumanovo.
Zatoa 11 Oktomvri se slavi kako
Den na vostanieto во Македонија.
Od ovie gradovi borbata se prenesla niz
celata zemja. Borbata ja vodele
partizanite. Vo vojnata Makedonija dala
mnogu `rtvi me|u koi se i narodnite
heroi: Stra{o Pinxur, Mir~e Acev, Ibe
Paliku}a, Vera Ciriviri ‡ Trena,
Kuzman Josifovski -Pitu, Liman Kaba,
Cvetan Dimov, Bajram [abani i drugi.
B ugarskata policiska stanica vo Prilep -
objekt na edna od prvite vostani~ki akcii na
makedonskite partizani, so skica na
Na 2 avgust 1944 godina vo
napadot -11 oktomvri 1941 manastirot Prohor P~inski e odr`ano
m
Prvoto
P zasedanie na ASNOM
( Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija). Na ova
zasedanie bile doneseni pove}e re{enija
so koi e proglaseno sozdavaweto na
makedonskata dr`ava i bile utvrdeni
nejzinite najvisoki organi.
Za prv pretsedatel e izbran Metodija
Andonov ‡^ento.
Za Makedonija ASNOM ima golemo
zna~ewe: Makedonija e proglasena za
dr`ava; makedonskiot jazik e priznat
kako slu`ben jazik; gra|anite koi `iveat
vo Makedonija bez razlika na vera,
narodnost i pol se ramnopravni gra|ani...
Salata vo koja se od`alo Prvoto
zasedanie na ASNOM

23 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Ⱥɤɨ ɫɚɤɚɲ ɞɚ ɡɧɚɟɲ ɩɨɜɟʅɟ!

ɇɚ 16 ɚɩɪɢɥ 1945 ɝɨɞɢɧɚ ɛɢɥɚ

ɮɨɪɦɢɪɚɧɚ ɩɪɜɚɬɚ ȼɥɚɞɚ ɧɚ
Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ. ȼɨ ɧɟɚ ɛɢɥɟ ɡɚɫɬɚɩɟɧɢ
ɢ ɩɪɟɬɫɬɚɜɧɢɰɢ ɧɚ ɡɚɟɞɧɢɰɢɬɟ ɜɨ
Ɇɚɤɟɞɨɧɢʁɚ ɤɚɤɨ ɲɬɨ ɛɢɥ ɇɟʇɚɬ
Ⱥɝɨɥɢ, ɦɢɧɢɫɬɟɪ ɡɚ ɫɨɰɢʁɚɥɧɚ
ɩɨɥɢɬɢɤɚ.

Zada~a : istra`uvajte, pribirajte podatoci za u~esnici vo na{ata borba za

sloboda za vreme na Vtorata svetska vojna.

ʿˀʦ ʿˀʫ˃ˁʫʪʤ˃ʫʸ ʻʤ ʺʤʶʫʪʽʻʰʵʤ

Metodija Andonov ‡ ^ento (1902-

1957), politi~ar i patriot. Bil
pretsedatel na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na ASNOM
(1943), pretsedatel na Prezidiumot
na ASNOM. Dosleden borec za
nacionalno osloboduvawe na
makedonskiot narod i za samostojna
i obedineta Makedonija.

24 | Ɉ ɩ ɲ ɬ ɟ ɫ ɬ ɜ ɨ ɡ ɚ V ɨ ɞ ɞ ɟ ɥ ɟ ɧ ɢ ɟ
 Po Vtorata svetska vojna Makedonija e vo sostavot na Jugoslovenskata
federacija (SFRJ) kako ramnopravna republika.

Pobaraj sliki i napisi od vremeto na izgradbata na na{ata zemja po Vtorata

svetska vojna. Koristi i internet!
Doznaj {to e izgradeno i formirano vo Republika Makedonija.
Ako ima{ nekoj blizok {to u~estvuval vo rabotnite akcii neka ti raska`uva.
Site podatoci {to }e gi nau~i{, kako i sobraniot materijal, sredi gi zaednoo so
edno so
drugar~e ili vo grupa, a potoa spodeli gi so ostanatite vo oddelenieto.

Po vojnata Makedonija e razurnata

i nerazviena zemja. Raspolo`ivite
prirodni bogatstva i u~estvoto na
narodot vo izgradbata i obnovata na
zemjata nosat brz ekonomski i stopanski
razvoj.
Makedonija se gradi i napreduva, se
vr{i elektrifikacija na selata, se
gradat moderni pati{ta, `elezni~ki
prugi, fabriki, hidrocentrali,
zdravstveni, kulturni i obrazovni
institucii.
Mladinska rabotna akcija

Od pronajdenite materijali, zapisi, od iska`uvawata, od sliki i drug

materijal izraboti pano.

Istra`uva~ki postapki na tema:

“Se}avawa za referendumot od 8 septemvri 1991 godina“
[to zna~i zborot suverenost?
Obidi se da go objasni{ zborot referendum.

Gra|anite na na{ata dr`ava na 8 septemvri 1991 god., na referendum se

izjasnija za samostojna, suverena i nezavisna Republika Makedonija.
Na ovoj den sekoja godina sve~eno se odbele`uva i proslavuva nezavisnosta na
na{ata tatkovina. Osmi septemvri e dr`aven praznik na Republika Makedonija!
Na 17.XI 1991 godina Sobranieto na Republika Makedonija go izglasa prviot
Ustav na nezavisna i suverena Republika Makedonija. Ustavot e najvisok praven akt
na edna dr`ava.
Kako nezavisna i samostojna dr`ava, na 8 april 1993 godina, Makedonija e
primena kako ramnopravna ~lenka vo OON (Organizacija na оbedinetite нacii).
Zna~aen nastan za makedonskite gra|ani e i viznata liberalizacija so koja na
na{ite dr`avjani im se ovozmo`uva da patuvaat vo zemjite od Evropskata Unija bez
vizi.

25 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
Suverenost ‡ samostojno donesuvawe na
odluki vo vnatre{nite raboti na zemjata
i odnosite so drugite dr`avi.

Referendum ‡ pretstavuva demokratsko

izjasnuvawe na gra|anite za odredeno
pra{awe zna~ajno za dr`avata.

Sobir po povod proglasuvawe na

nezavisnosta na na{ata dr`ava vo
1 1 godina

Na ~asot po makedonski jazik izrabotete

pismen sostav na tema:
,, Kako be{e formirana mojata dr`ava“
Glasa~ko mesto

So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava!

Izrabotete istra`uva~ki proekt na tema:

Ne go zaboravajte krugot na pravila!

Diskutirajte i osoznajte gi fazite na proektot!
Iskoristete gi prethodnite znaewa, iskustva, no i `elbata za steknuvawe novi!

[to sakame da Da doznaeme za istorijata

doznaeme? na Republika Makedonija!

Kako }e go
So prezentacija,
napravime toa?
na javen ~as!

26 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
Sigurno, sobiraj}i materijali, slu{aj}i na ~as i re{avaj}i gi zada~ite vo
rabotnite listovi ve}e si nau~il. Ovie zada~i se samo da si gi proveri{ svoite
znaewa i da si dopolni{ tamu kade ti e potrebno. Zada~ite se re{avaat spored
nastavnite sodr`ini, ne na eden ~as.

Na nema karta na Republika Makedonija: obele`i, imenuvaj, zapi{i, ozna~i,

utvrdi i zaklu~i :
So crveno moliv~e ≠ sosednite dr`avi i nivnite glavni gradovi!
So sino moliv~e ≠ imiwata na trite kotlinski ezera!
So crno moliv~e ≠ glavniot grad na Republikata i tvoeto mesto na `iveewe
(zapi{i gi nivnite imiwa)!
So drveni boi~ki ozna~i go reljefot na RM!

Na geografskata karta otkrij:

Kade se nao|a Republika Makedonija na Balkanskiot Poluostrov, kade vo
Evropa, a kade vo svetot?

Navedi koga po~nala borbata za sloboda vo Makedonija i objasni {to

pretstavuva toj den za Makedonija.
Koga i kade e odr`ano Prvoto zasedanie na ASNOM?
Napravi analiza za zna~eweto na Prvoto zasedanie na ASNOM.
Iskoristi gi istra`uvawata i napravi analiza za prviot pretsedatel na
makedonskata dr`ava.

27 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
Od sobranite materijali napravete pano. Ako ste napravile panoa i od drugite
periodi od na{eto minato, podredete gi site pod eden naslov: VREMEPLOV.

KLU^NI ZBOROVI

KRALSTVO
CARSTVO
IMPERIJA
Od 1991 godina
Makedonija e TATKOVINA
REPUBLIKA
samostojna suverena
DR@AVA
republika METROPOLA

1945 -
1991g.

1941-
1945g.

1914 -
1918g.

1903 g.

X vek
Makedonska dr`ava na ~elo so car Samuil

VIII vek

Izraboti hronolo{ka lenta na makedonskoto

minato po oddelni periodi. Prodol`i kako
{to e zapo~nato.
28 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
DR@AVNOTO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Aktivnosti:
Preku tehnikata ,,bura na idei“ nau~ete pove}e za dr`avnoto
ureduvawe na Republika Makedonija!

Kakva dr`ava e Republika Makedonija?

Demokratija e vid na op{testveno ureduvawe vo koe gra|anite
ite na javni
izbori, so tajno i neposredno glasawe izbiraat svoi pretstavnici vo
Sobranieto. Zna~ajno za edno demokratsko op{testvo e po~ituvaweto na
pravata, slobodite i obvrskite na gra|anite.
So Ustavot na Republika Makedonija organizacijata na vlasta se zasnova
vrz principot na podelba na:
- zakonodavna
- izvr{na
- sudska
Sobranie na Republika Makedonija

Sobranie na Republika Makedonija Устав na Republika Makedonija

Sobranieto e nositel na zakonodavnata vlast vo Republika Makedonija za

period od ~etiri godini.
Sobranieto na Republika Makedonija go so~inuvaat 120 (sto dvaeset)
pratenici, izbrani od narodot.
Sobranieto go donesuva Ustavot, donesuva zakoni, ja izbira Vladata na
Republika Makedonija, izbira sudii itn.

Jas sum pratenik vo

Sobranieto na
Republika Makedonija!
‡ igra ‡

29 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Jas gi zastapuvam site
deca od Republika
Makedonija i baram...

Игра:„Изберете пратеник од вашето одделение“

Формирајте 3 групи! Секоја група нека предложи претставник!
Претставниците на групите нека изнесат свои аргументи за што би се
залагале и што би направиле како пратеници! Потоа гласајте кој од нив
ќе ве претставува.

adata na Republika Makedonija

Vladata

Vlada na Republika Makedonija

Vla
Vladata na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata vlast vvo
dr`avata. Vladata ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na
mandatarot opredelen od pretsedatelot na Republikata. Vladata ja so~inuvaat
pretsedatel na Vlada i ministri. Vladata gi izvr{uva Zakonite {to gi doneslo
sobranieto, mu predlaga na Sobranieto zakoni i drugi propisi, odlu~uva za
priznavawe na dr`avi i vladi, vospostavuva diplomatski odnosi so drugi
dr`avi i dr.

30 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 Pretsedatel na Republika Makedonija

Pretsedatelot na Republika Makedonija ja pretstavuva Republikata vo

zemjata i stranstvo. Toj e vrhoven komandant na vooru`enite sili na Republika
Makedonija. Ustavot na Republika Makedonija predviduva izbor na pretsedatel
na dr`avata na op{ti i neposredni izbori, so tajno glasawe, so mandat od pet
godini.
Pretsedatelot na dr`avata mora da bide dr`avjanin na Republika
Makedonija.

Podgotvi se! Simuliraj igra!

Jas sum sudija za maloletnici!

Sudijata gi {titi zakonite i zakonski propi{anite prava i obvrski.

Sud na Republika Makedonija

Sudot e nositel na sudskata vlast.
Sudovite se institucii za za{tita
na Ustavot, zakonite i ~ovekovite prava
i dol`nosti.

Osnoven sud ‡ Skopje
Aktivnosti:
Posetete go najbliskiot sud vo mestoto
na `iveewe!
Napravete intervju so sudija!
Doznajte ne{to pove}e za sudovite i
rabotata na sudiite!
Soberete gi podatocite, a potoaa
referirajte vo oddelenieto.

Kako se gradela na{ata tatkovina po Vtorata svetska vojna?

Koga Makedonija stanala samostojna dr`ava?
Koi zna~ajni nastani vo na{ata zemja se slu~ile od osamostojuvaweto?
Na koj na~in gra|anite na Republika Makedonija se izjasnija za
samostojna, nezavisna i suverena dr`ava?
Koi se najva`ni dr`avni institucii vo Republika Makedonija?
Kako se izbira pretsedatel na dr`avata?
Koja e glavnata zada~a na sudovite vo dr`avata?

31 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е
 NASELENIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Napravete istra`uvawa za:

Naselenieto vo tvojata zgrada ili vo tvojata ulica, spored vozrasta

(deca, vozrasni), polovata struktura (ma{ki, `enski) i dobienite
podatoci vnesi gi vo tabela i analiziraj gi!

N
Naselenieto na edna dr`ava go so~inuvaat lu|eto koi `iveat na
nejzinat
nejzinata teritorija. Brojot na naselenieto se utvrduva so organizirawe na
popis na sekoi deset godini.
Brojot na naselenieto vo
Republika Makedonija postojano se
menuva. Toa mo`e da se zaklu~i od
statisti~kite podatoci dobieni od
popisot na naselenie. Posledniot popis
se izvr{i vo 2002 godina. Spored
podatocite od popisot na naselenieto vo
Republika Makedonija `iveat okolu dva
milioni `iteli.
Struktura na naselenie
Naselenieto vo Makedonija e klasificirano
spored:
‡ polovata struktura;
‡ starosnata struktura;
‡ etni~kata struktura;
Polovata struktura pretstavuva soodnos me|u
ma{koto i `enskoto naselenie vo daden
prostor.
Vo Makedonija preovladuva ma{koto Starosna struktura na naselenieto
naselenie, nasproti `enskoto.
Polovata struktura e va`na komponenta od
koja zavisi prirodniot prirast na
nad 65 god
naselenieto.
do 19 god.
Starosnata struktura ja pretstavuva 20 - 65 god.
zastapenosta na vozrasnite grupi.
Naselenieto se deli na:
‡ mlado naselenie -do 19 godini;
‡ zrelo naselenie -od 20 do 65 godini ;
‡ staro naselenie nad 65 godiniX

32 | О п ш т е с т в о з а V о д д е л е н и е