HUBERT MOCNIK Spomini in izkustva GoRICA 1971 Iadala GoriSka Mohorjeva drutba PRVO POGLAVJE VESELI DOGODEK Svoja dozivetja zaénem pisati prav danes, 25. novembra 1969, na godovni dan pokojne matere Katarine, blagegs spomina, Bilo je 13. sveéana 1893, ko sem kot prvorojenee, iz dru- gega ofetavega zakona zagledal v gordarski hi8i na Krekovséah lué dneva, Krekovsée, samotna gozdarska hia, so v dolini Bele, pritoka Idrijee, od mesta Idrija oddaljene dobri dve uri hoda. Pravili so mi, da je bilo tedaj ez meter snega. Veselega dogodka v hisi so se poleg oéeta, babice in sluzkinje radovali Se Stirje otroci iz prvega zakona; dva pa sta obiskovala Solo v ldriji, bivajoé pri stricu v mestu, ‘Okrog gozdarske hise je bilo takrat vet sadnega drevja: tepke in jablane in tudi Kosnje je bilo za nekaj glav Zivine. Hisa je bila dvonadstropna, ker je bila v gorenjem delu ena veéja'soba za zbiralisée in notigée gozdarjev, ki so ob raznih 5prilikah prihajali na Krekovsce, bodisi na lov divjega petelina ali na srnjake, divje matke, kune, zajce; neko& se jih je zbralo veliko Stevilo na lov medveda, ki je’ tam okrog strasil. Takrat je bil na lovu z njimi celo cesar Frane Jozef. Bilo je to 1882, ko je obiskal Trst. Oge nam je pravil, kako je bil cesar oblegen v lovsko obleko; njegovo sliko v lovski obleki je od takrat vedno cenil, ée8, saj je bil njegov lovski drug. NA KREKOVSCAH Gordar na Krekovstah je imel opravka z mnogimi, sezon- skimi drvarji in gozdnimi delavci, ki so poleg goudarske hise imeli svojo bajto, da so tam kuhali in notili ter po potrebi tudi vedrili, Ti so podirali drevesa, pripravljali hlode, drva in gradili gozdne poti, potrebne, da’ so prevafali ali spuséali les na dologena mesta. Gozdar’ je moral oskrbovati vrtove gordnega sadeza za pogozdovanje, posck in troje zapornih ba- zenov na Ldrijei, Nikavi in Kanomljici, kamor je prihajal les. Ko so vode narastle, so odpirali zaklopnice in plovili_ les po vodi do grabelj. Take grablje so bile v Idriji in v Spodnji Idriji, Tako je prihajal les do ceste. Ko sem pred nekaj leti obiskal svoj rojstni kraj in naSel y nanovo zgrajeni gozdarni prijazno druzino tedanjega logar- ja, me je boleée v sree zadela spominska ploSa, postavljena Ki so ih Nemet zajel, tam ob hist po- alli Obnovljena hisa je danes le vzviseno pritligje, sicer pa ligna in okraseno z raznim cvetjem v vrtu in na oknih, Zna- menje, da v njej bivajo Ijudje, ki imajo cut za naravne lepote in obenem mehko srce. Nad higo je majhna kapelica s kipom Matere bozje in tudi Se staro drevo, na katerem imajo otroci obeseno guzalnico, MOJA DETINSKA DOBA Babica me je nesla tretji dan po rojstvu v posebni koSari v Idrijo h krstu v Zupno cerkev sv. Barbare, zaStitnice rudar-jev; saj vam je vsem znano, da je v Idriji bogat rudnik 2 vega srebra, Pot po snegu, ki se je judil, je babici utiral of s sneZnimi obroci, navezanimi na éevijih Krstili, so me’ na ime lovskega zastitnika Huberta in pri- stavili Se drugo ime Valentin ali Zdravko, ker je bil ta svet- nik po koledarju najblizji rojstnemu dnevu. Morda me je prav to prvo romanje ob mrzli temperaturi utrdilo telesno in dusevno. ve dobri leti svoje detinske dobe sem prebil na Kre- kovséah, Majhen sem e bil, vendar mi je Ze izza tiste dobe ostal kak spomin, posebno pa Se, &e me je brat Ignac strasil z tisom in mirkelco, kakor pravilo Idrijéani opici. Tudi kislih tepk se spominjam, ki smo jih otroci sami jemali iz éebra in slastno pojedali. V spominu mi je tudi Sinkovéeva gostilna v Beli, kjer smo ob selitvi noéili na slami, Najbolj mi je ostalo v spominu okence iz kuhinje v izbo, skozi katero so dajali jedila v izbo. S KREKOVSC V IDRIIO Ose je bil prestavljen s Krekovsé y Idrijo, da bi otroci imeli moznost obiskovati Solo od doma in brez izrednih stros- kov. Bili so takrat c. kr. gozdarji, ki so morali imeti doloéeno strokovno in splosno izobrazbo. Moj oée je imel Stiri razrede gimnazije v Ljubljani, Studije je moral prekiniti zaradi o¢e- tove smrti, da bi brat Se lahko dokonéal semenisée. NaScga ogeta so veli v rudniske urade v Idriji, kjer je sluzboval vse do sedemletne vojaske slutbe — vojna za Bosno in Hereego- vino. Po vrnitvi domov je prigel pa h gozdarstvu, ki je takrat bilo Se delno pod upravo rudnika; njegov brat pa je po dru- gem letu semeniséa jetiéen umrl'doma pri mates, vdovi v Tdriji. Tdrija za nasega ogeta ni bila primerna, dasi je bila nje- gov rojstni kraj. Bili so priseljenci. Njegov ded je prisel v Idrijo k rudniku z Gor pri Cerknem, Bil je sorodnik mate matika viteza Franca Moénika. Mojo mater je bolj mikalo primorsko sonéno podnebje. Bila je rojena na Trnovem, kjer je bil njen oe, doma iz Géflanaschlandersa, gozdni oskrbnik, pozneje v Idriji in konéno v Gorici na upravi dréavnih. domen. Ker ni bilo slovenskih Sol v mestu, je moja mati hodila v Solo k notredamkam v_ulici sv. Klare, kjer pa je bilo vse samo neméko in italijansko, Njena mati pa je bila Jugova iz Solkana. Ta je znala samo slovensko in tako se je Se njen moz naudil siovenséine, kar mu je bilo drugaée potrebno, saj je imel v sluZbi in v druzbi opravka le s Slovenci, Ker so v drudini govorili samo slovensko, je moja mati znala tri jezike. Prva ogetova Zena je bila Leopolda Podobnik. Umrla je na sedmem porodu. Pokopana je v Idriji na starem pokopa- liscu, ki je bilo okrog sedanje nove Zupne cerkve sv. Jobela delavea, ‘Tudi na bivanje v Idriji so mi ostali nekateri prav Zivi spomini. Brat Anton, ki je bil tudi Se rojen na Krekoviéal je hudo zbolel, ko je imel komaj leto dni. Tmeli so ga v hina mizi in mu Ze svetili s prizgano blagoslovijeno sveco. Bil Je povsem v nezavesti in bali smo se, da izdihne. Vsi okrog Ajeza, bilo je Ze v noé, smo jokali. Zlomil me je zaspanec in naslednji dan sem videl bratca Se Zivega; potasi je okreval. Po veterji je bila pri nas navada, da smo morali otroci kmalu vsi k potitku, Zmolili smo veéerno molitev in se nato takoj tiho in brez obotavljanja pozgubili v postelj Po vodo je bilo treba hoditi v klanec pod hiso, kjer je bil skupni,vodnjak. Poslali so me nekoé z vréem po’ vodo in nazaj grede sem se spotaknil ob kamen, padel in vré razbil. Pritulil sem domov, a dobro Se, da se ‘nisem porezal. Mali smo bili takrat tudi fantki le v krilu. Kako veselje zame, ko sem dobil prve hlacke in jopié. Blago je bilo lesni- kove barve, hlacke kratke in jopié tak, da se je adelo, da ima spredaj telovnik, Seveda me je mati takrat peljala k’ magi, a ne v Zupno cerkev, nego na Marof pri Spodnji Idriji. Tam sem bil prvi v posebni klopi v prezbiteriju, ki je bila samo za zordarske druzine. Po magi pa smo Sli gledat v kapelico An- tona Puséavnika, ki je imel prasi¢ka in zvonéek, zraven pa Se pusico za milostino, Vse to je bilo zame tako novo in vaino, da mi je ostalo v spominu. PRVO ROMANJE V SVET Moje prvo romanje v svet je bilo takrat, ko smo se iz selili na Caven. Bilo je meseca marca, ko je prvo medlo Sele zaéelo ogrevati in taliti_zmrala tla, Vozili smo se na pokritem vozu skozi Godovié - Crni vrh - Col - Ajdovééino do Kamenj. Na Cavnu je bilo Se polno snega in tako se je o€e podal sam z vodiéem in pomoénikom Mihom, cerkovni- kom, na Caven, Mi pa smo se naselili v Vodopivéevi gostilni poleg cerkve tam 7 vso opremo potakali, da se bomo lahko povzpeli na Caven, Ne mislite si pa, da je vodila takrat gor vozna cesta, kakor je danes speljana iz Predmeje in preko Selovea na Kr. nice, do katerih se pride danes z vsakim avtom, Bil je samo i klanec preko Planine, ki je vodil gor pod Crno pegjo na Malo goro in Caven. Vozili so lahko samo 2 viakami na dveh kolesih. Tako so potasi, ko se je pot odprla do vrha, prepeljali najprej pohi8tvo in Sele konec marca smo 8li Se mi. Spominjam 10 : ciali Se obrobki se, kako sem zagledal novi dom; okrog so lezali se obrobk snega in pokazali so mi prve zvoncke, ki so bojete kukali iz ih se tal. ‘eleetel sem takrat nekaj ez stiri leta in yendar sem. sam brez pomogi pocasi kobacal iz Kamenj na Caven. NASA DRUZINA Bratec Anton, ki nosi ime po umrlem stricu semeni8éni- ku, je bil premajhen, da bi letal za menoj, zato sem se rajsi drial dveh sester, ki’ sta me Ze mali voditi in mi kaj praviti. ‘Teh deh sester, dasi sta v Idrji obiskovali osnovno Solo, niso pustili v Idriji} dovolj je imela stri¢eva druzina opravka 2 Yeejimi ostalimi stirimi, Nara8éaj je tako ostal polovico s star- i, polovico pri stricu in v Soli v Idriji, Ni bil to ugoden po- lodaj; za druzino bi bilo gotovo, both bi bili ostali_v riji, kjer bi se bili lahko vsi Solali, ; var Seroci, Hubitelllprosiosth, smo se lahko naskakali po mili volji, Se ne pojmujog, kaj je éloveku izobrazba; veselili sino se, da smo se resili tesne Idrije, kjer ni bilo razmaha. 2IVLIENJE NA CAVNU rehrano je bilo na Cavnu teZavno, Glavne stvari so mmorall pripeljatt oglar}i iz Solkana do Cermenjaka; potem jth je bilo treba po malem prenasati do doma po gozdni stezi, tiro,hoda. Drobnarijo smo donatali iz Kamen), Ajdovstine, Gorice, zato je bilo potrebno Ze takoj napeti vse skrbi in sile, da se bo tudi doma kaj pridelalo in v hlevih priredilo. Ena krava je takoj iz Kamenj romala na Caven, da je bilo mleke in maslo, Kupili so kmalu dva prasitka, Ki so ju prinesli me listjem v nahrbtnem koSu z Gore, nekaj kokosi in par kun- cev, da bo doma kaj mesa, zabele, jajc. Dokupili so Se druge rave, s0j Kosnje so cenll za pet in vob govedt Ker je bilo obilo pasnika, so se nasi pozanimali, da so Gorjani iz Dola in Otlice pripeljali k nam na paso june in tclice, mi pa smo morali vzeti pastirja, da je vse to pasel. Ce so tega kam poslali ali za kako drugo delo porabili, smo pasli ulpa mi otroci in gonili Zivino napajat v kal, ki je bil uy, nedaleé od hike. eS ei dec: Prostora v hlevih je bilo dovolj za ez deset glav. __ Urediti in poveéati je bilo nujno vrt in njive, gojiti zele- ajavo, — posebno solate so bujno rastle, — zelje, kolerabe, korenje, peso; nasaditi dosti krompirja v novo prekopane nj ve, sejati jeémen in oves. Za fizol podnebje ni bilo; to so po- kazali veckratni poskusi, saj je Caven 1245 m nad morjem. V poznem poletju je pa uspel celo grah, Kajti kljub visini je Se vedno vpliv morskega zraka, Higa je bila v slabem stanju. Streho je bilo treba nanovo prekriti s krojki ali trskami, kakor so imenovali iz jelke na- krojene deséice. Ose se je pri tem delu mogno udejstvoval s pomogjo oglarjev in delaveev v gozdu; sam je odprl dve ok v strehi, da smo lahko imeli v podstresju dva svetla prostora, enega za shrambo Zita, moke in mesnine, drugega za sobico, Na podstresje so_vodile stopnice iz vee, na drugi del. pod: streSja, kjer je bilo seno, pa so bile stopnice le zunaj in to Je bilo’ v zimskem éasu vee kot nerodno, posebno kadar je zametlo in poledenclo; kdor je prenaSal krmo v hlev, se je preveé premrazil. To je bilo tako razdeljeno, ker sta pred Pavlinom bila dva gozdarja, Oée je zato iz druge, spodnje kuhinje, ki je danes edina, prebil stene in odprl notranje prehode v'hlev in svinjak. Iz veze te druge kuhinje, ki smo jo mi imeli le za kotel, kjer 2 smo kuhali sa pragi¢e in pozimi greii vodo 7a napajanje, pa je oe napravil notranje stopnice, da smo lahko krmili seno kar z notranje strani. Vodnjak z vodo od strehe smo drali 8ti8en vsako leto, da je bila yoda res pitna; viagali smo nekaj kamene soli oglje. V hi8o je bilo treba vodo nositi vse Jeto, Pozimi, ko je bila burja na sto km na uro in so bili zameti pred hiso gor éez okna, smo morali kidati prehode skozi zamet in je bilo teZavno opravilo donagati vodo za hiSo in Zivino. Da bi si na- pravili pumpe iz vodnjaka v higo, take tchnike Se nismo doum ‘Soba, kjer je bila krusna peé, je bila moéno vlazna po dvch straneh, zato je oe oblekel te’ dve steni z deskami in, jih ometal, Nekdo mu je pri tem pomagal, poscbno zidarska dela. Povedati vam moram, da obleci steni’ni bilo tako preprosto, kakor se kaj takega zgodi dandanes. Deske je bilo treba na ramenu prinesti na Caven pe8, nié manj kot uro hoda iz Pred- jeje; do tam so jih pripeljali vozniki od Slokarjev in Lo- avea pri Ajdovstini. Tam dol so bile Zage; spotom so jih pripeljali, kadar so prihajali z vozmi po hlode v gozd. Poleg hige je bila Se precej prostorna drvamica, zidano poslopje. Jeseni, preden so oglarji zapustili delo v gozdu, so nam navozili Ziveza iz Solkana za vso zimo in pa speljal Zagali in scepili 30 m* drv, ki so bila v dotacijo gozdarju % ‘od spomladi pripravljena, Tako se je drvarnica napolnila, a pozimi jih je bilo treba prenasati v hiso, kjer so neprestano goreli najmanj Stirje ognji. Pri vsem pa so se po Sipab, Seprav so hile dvojne, delale ledene rove, SPOMINI IZ PREDSOLSKE DOBE Caven, ta najlepSa razgledna totka za vso Vipavsko do- lino, Nanos, Kras in preko Gorice ob ugodnem vremenu z daljnogledom $ Kuclja vse dol do Benetk, stolpa sv. Marka, je bila priljubljena to¢ka ne samo vsem Vipavcem, ampak tudi anom in Tréaéanom. V €asu nasega bivanja’ tam gori so ga spoznali Cehi, Nemei, Francozi, Belgijci in celo Danci in Svedi, da ne govorim o nasih Slovencih in Hrvatih. Do starosti sedmih in pol let sem bil doma, se tu igral, skakal, plezal po drevesih, trgal hlaée, pomagal na pasi, bral 2Bjagode, borovnice, maline, narci planike in drugo ‘cvetje, pomagal na vrtu, kjer smo ‘otroci imeli ob vhodu svo- jo trikotno gredo, nasajeno z vsakovrstnim cvetjem. Ni manj- kalo roenkravta, rozmarina, disetih nageljnov, rezede, tro- barvnih aster in’za¢imbnih rastlin: drobnjaka’ in pehtrana, Ta greda in pa vedno lepo oplete ostale zelenjadne grede so bile pravi ponos nas otrok, posebno pa Se mojih sester. Na pagniku smo si zgradili hiSico, v kateri smo vedrili, ge nas je zalotil dez ali celo nevihta. Kdor ni poskusil, ne ve, kkaj se pravi nevihta na Cavnu, ko vigajo strele. Pri zgraditvi higice je bil pravi vodja in mojster nas pastir, Solski dokznosti odrastel detko Ciril Cermelj iz Kamenj. S ‘tem smo si bili kakor bratje in vnigemer ni mogel éutiti, da ni pravi élan nase druzine. Bil je pri nas od maja do stede septembra skozi veé let. Na jesen pa smo na pokoSenih senozetih pasli samo nage govedo, ker so tuje junéke in junice odvedli domov. Ta- krat smo si kurili ogenj, da smo se spriéo Ze hladnih dni greli in pekli na Zerjavici krompir in repo. Ta jed je imela posebno slast in Se danes ne vem zakaj; saj kruhia nam ravno ni nikoli manjkalo. Kruh je mati pekla s suhimi, nalasé za krusno peé na- krojenimi drvmi in kako je vse drugaée diSal in bil okusen, nego je dandanes, ko ga pegejo v modernih parnih in elek: trignih peeh. Ob vsaki peki smo dobili Se vsak svojo pogatko; pastir, ki je bil najstarej8i, najvegjo. Za vsako peko je slo navadno ‘od 10 do 15 kg bele moke; ugnesti testo na roke je zahte- valo precej truda. Ce smo ob gotovih prilikah dobili v pre rezano pogatko Se ko8éek svezega domatega masla, je bila Se vegja oheet, Danes se otrok z nobeno slastico gotovo ne za- dovolji toliko. Vsak dan je bilo treba delati v pinji masio. To delo je éakalo navadno nas otroke, ki pa smo si morali vsele} pre} dobro umiti_roke. Pinjeno mleko je bilo navadno s polento za veterjo. Take veterje smo bili vedno veseli. Ob nedeljah in praznikih je pa bila kaka sprememba. Za zajtrk so bi namesto kruha Zganci. Kava je bila jeémenova in cikorija. Prava kava je bila le za redke prilike in piti érmo kavo ni bila navada v drudini. fe, ki je prihajal Sele okrog 14. ure iz gozda, je imel po- 4 Jeg skuhnje najrajsi mocnate emoke % drobnjakom ali pecivo s pehtranom ali gorko ocvirkovico, Po peki je veckrat za nedeljo mati spekla mlince. Te so oparili, zabelili z maslom in imeli smo zraven sladko gorko mileko. To so bili najbolj8i prepetenci, saj drugih takrat sploh nismo poznali. Ko so pa pripeli mrzli vetrovi, burja in sneg in je v peéeh 10 gorelo ter oddajalo prijetno toploto po sobah, smo se pa oprijeli dela _v zaprtem. Oge je rad po sluzbi, ko se je premrzel vmnil iz gozda, sedel k peéi, kaj éital in pusil svojo pipo. Ne vedno iz ene in iste; imel jih je celo zbirko in véasih mu je bila pogodu bolj gorenjska kot katera druga. Paketié pipnega tobaka, ki je stal takrat Stiri krajearje (osem vinarjev) in jih je moralo biti vedno dobra zaloga, je presul v tobaéno vretico. Ta je bila napravijena iz prasi¢jega napihnjenega in posusenega mehur- ja, ki ga je potem tako premezkal, da je postal voljan, kakor bil svilen. Tak mehur, zarobljen in z rdeéim trakom, kon- Eujovim se v éep, je nosil zataknjen za pasom, da mu je bil vedno pri rokah, Doma si je nadel na glavo éepico iz. gobe, ki je bila neverjetno lahka. Posebne gobe, mehke parazitke je znal, v gorkem pepelu omehéane, pripraviti in modelirati, ka- kor bi bile sukno. Drugaée je pa tudi rad mizaril. Mizarskega orodja in pri- prav je imel toliko, da bi zadostovale vsakemu poklicnemu mizarju. Naredil je razne omare, klopi, mize, umivalnike, noé- ne omarice, grablje, kosja, senske vile, lopate za kidanje sne- ga, netke, éebre, Skafe, Korita in vsakovrstno suho robo, kot pravi Ribnigan, ‘Pletel je tudi koSe, listnike, zrezoval razne okvire in se tako koristno kratkoéasil na Cavnu, ki je bil v zimskem éasu samoten. Lov je bilo njegovo pravo veselje; imel je celo razstavo pusk, eno Se od casa Marije Terezije. Druge puske so bile na krogie in sibre (kroglice) ; imel je tudi flobert, dva samokresa, sabljo, ki jo je nosil ob Slovesnostih kot rudniski uradnik k uniformi, nato lovski no#, lovsko torbo iz samih tack in kozic srnjakov, Kljuke obeSalnika so bile same srnjakove nozice, nad obeSalom pusk pa so bile nagagene veverice, polhi, sove, petelini in po vseh stenah, kjer je bilo le kaj prostora, 10 viseli rogovi srnjakov, jelenov, divjih koz (gamsov); sta- novanje je bilo kot pravi lovski muzej. Rogovie srnjakov je 15bilo le izbrano, s posebnimi znaéilnostmi in datumom, da a je spominjalo, kje in ob Kateri prliki je dobil to ali'‘ono trolejo. Na omari s predali je bila pa Se posebna skrinjica, za- klenjena, v kateri je hranil naboje, smodnik, zaigalno vrvico, dinamitne naboje, kar so vse rabili za razna cestna dela v gozdu. Tega se nihée ni smel dotakniti; ali kadar je polnil naboje, za kar je imel vse priprave, ali vlival svinéene krogle, smo vseeno radovedno stikali glave tam okrog. Vselej, S¢ predno je prisel do hise, je pusko spraznil iz previdnosti. Na lovu je nastavljal kunam, lovil polhe, streljal lisice, zajce in srnjake. Teh je Stel vsako leto od deset do Sestnajst. Imeli pa smo tudi dobrega lovskega psa, jazbeéarja, ki je no- sil ime »Spijonéeke. Ta je oeta vedno. spremljal na’ lovu, zvesto éuval dom, oblajal vsakega %e od daleé, drugaée pa rad dremal na klopi pri Stedilniku, Imeli smo ga dvanajst let na Cavnu in bil je tudi nam otrokom priljubljen in za zabavo. Stnjakov drob in rogovje so ostali nam, drugo pa je bilo treba oddati na skrbniski urad. Ce niso srnjaka oddali v Go- co, se je lahko ‘kupilo tudi kako stegno. Pripravijen drob, gemur smo pravili_cvréek, je mati napravila navadno s po. Iento ali z Zlikrofi, To so bile posebne gostije, ker je bil cvréek pripravljen s sladko smetano, Vetkrat nam’ je pa tudi sama polenta, potresena s sladko skorjo (cimetom) in sladkorjem, zabeljena z maslom bila prava poslastica. ‘O8e je imel tudi posebno gozdarsko uniformo s pokoné- nim ovratnikom, na katerem so bile nasite srebrne hrastove vejice z Zelodom. Obleka je imela vse gumbe iz smjakovih rogov. ‘Oée je nosil brado kot takrat vsi gozdarji; bila je mod kakrina je v sedanjih dneh zopet ofivela. Drugage so nosi irhovice, to je hlace dokolenke iz usnja, strojencgs iz gam- sovih koz, Vendar na Cavnu so te potasi Sle v skrinjo, ki je bila v dnevni sobi pod puskami in v Kateri je bil poseben pre dalgek, ki se je skrivnostno odpiral, Zanimiv je bil zame, ker so’ tam notri bili spravljeni tolarji Marije Terezije, ki so jih bratje dobili od birmanskih botrov; takrat ni bila’ se na- vada dobiti uro, Zepno uro z verizico je imel samo of. Po- sebno zanimiv je bil njegov Zepni notié, ki je rezal kakor bri tev in imel razne priprave za ¢iSGenje’ pipe, za odpiranje 2a- maskov in ne vem kaj § 16 0 ogetovih irhovicah moram takoj kaj povedati, Ker sem se plazil po gmajni, plezal kot Tarzan po drevesih, borih in skalah ter se puzal’in valjuckal, kjer se je le dalo, so hlate trpele le malo éasa, tudi Ge so bile iz tako imenovane hudiéeve koze, Moral sem biti precej neugnan, zato se je ote odlotil, da mi seSije hlaée iz enih njegovih usnjenih. Teh ni bilo konca do skrajnega naveliéanja; drugih sploh ni bilo veé ne v petek ne v svetek, zato sem se jih naveliéal, malo predno sem Sel v solo. Vzel sem Skarje, sedel na polico pri oknu poleg Sivalnega stroja in razrezal ‘obe hlaénici na prave trakove. Taksen sem bil kakor kekec, a plagilo ni izosta- lo in to dvojno, eno po zadnji plati od matere, drugo pa nove hlage, a Se vedno iz hudigeve koze, kakor so tako sukno takrat imenovali. Ithovic nisem potem nikoli vet nosil. Moja mati, ki se je Solala pri notredamkah in se tam nautila vseh vrst roénih del: pletenja, kva¢kanja, krojenja, Si- vanja na stroj, nam je vse perilo sama urezala in Sivala vsem tudi srajce, Se’ ko smo bili Ze odrasli. $ pletenjem in kvaéka- njem je bila pa Se posebno zaposlena. Kadar je pletla, pred- ysem pa nogavice, ki smo jih vsi otroci nosili dolge dez ko- Jena in seveda tudi na kolenih kmalu pretrgali, je zraven ved- no Citala povesti in nam potem ob vegernih urah in zimskih dneh pripovedovala, kar smo vsi zelo radi poslusali.. Posebno smo vlekli na uho in dréali v spominu, kako je Lucheni ubil v Svici cesarico Elizabeto, zgodbo o drami prestolonaslednika Rudolfa v Mayerlingu, 0 vojni v Bosni in Hercegovini, razne povesti iz veéernic Mohorjeve druzbe, na katere knjige smo bili vedno narogeni; povest 0 Miklovi Zali in Miklovi lipi, 0 Mencingerjevi povesti Hoja na Triglav in drugo, Tudi sestri Fani in Angela sta morali éitati in doma ra- éunati, Imeli smo takrat Se raéunice viteza Franca Mognika in bilo je veé trdih orehov z ulomki, njih vrednostjo, z delje- njem in merjenjem. Mene so poéasi utili Gitati. Ker pa sem imel za uéiteljice le sestri, ki so same Se malo znale, mi Kitanje ni Slo kaj preveé v glavo. Gladko ¢itati sem se potem navadil vet kot iz abecednika iz Casopisa Gorica, ko sem prilel v Solo v Gorico. Mati nas je uéila tudi pospravljati, pometati, brisati prah, likati, prati, pomivati, kuhati, plesti, kvackati. Sestri sta kmalu postali tako spretni, da sta Ze marsikdaj sami skuhali in kvac- kali éipke za dolenjéke in srajce. Se jaz sem zaéel z vrvico s 7pomotjo vretenca od sukanca, v katero sem zabil Stiri Zeb- Ijiéke. Tako sem skozi luknjo’ kvaékal najprej vrvico. Potem je prislo zaradi Zelje posnemanja na vrsto pletenje nogavic in nig ne pretiravam, da sem bil, predno sem Sel v Solo, kos splesti kratko mosko nogavico, nasnovati in tudi peto splesti, povezati in snemati stopalo. Marca meseca, predno sem Sel v Solo, sem prav ob tretji obletnici prihoda na Caven, dobil Se sestrico Gabrijelo. Tako je prislo v hiso Se eno opravilo vet, namreé pestovanje; dobro, da je mene to delo vezalo samo eno poletje. Ze poleti prej, ko je bil brat Ignac dovrsil tretji_ razred osnovne Sole v Idriji, je prigel za stalno domov in jeseni so ga dali v Solo v Gorico’in sicer v éetrti razred driavne vadnice v Solski ulici. Stanoval je pri Solskem slugi Matiju Kaffau (Kofolu) in to skupno s Kobaridéanom Rakovsckom, poznej- Sim sodnim svetnikom, in Nandetom Lapanja s Slapa pri Idriji, ki sta bila v Gorici oba dobro poznana. Po rojstvu Gabrijele so ob sklepu golskega leta vzeli do- mov Se brata Viktorja, ki se ni hotel uciti, Bil je preveé otrogji in manjkalo mu je stargev. Padel sicer ni, ali veé kot Sola ga je zanimalo vse kaj drugega. Se predno so mene peljali v Solo v Gorico, ga je of vzel s seboj v Gradec in ga tam gor zaposlil kot mehaaitnega va- jenca z vso oskrbo pri izurjenem mehaniénem mojstru. Imel je Stirinajst let takrat in vse bi bilo prav, ée bi Viktor ne imel posebnega veselja do konj. Bil je eden, postaven decko in neki grof iz Gradea ga je pregovoril, da je Sel k njemu za koéijaza. Imel je kodijo z gumami na kolesih, Viktor pa je do- bil érno salonsko obleko, lakaste éevije, cilinder na glavo, bele rokavice, lep bié in vse to ga je tako prevzelo, da je namesto, da bi se izuril za mehanika, kar ga ni veselilo, zapravil pri grofu pet svojih najlepsih let. Doma smo zvedeli za vse to Sele dez, kak mesec, ko je pisal mojster. Viktor in grof se nista niti oglasila in oge si je mislil: »Ce je tako boljse zate, pa delaj po svoji glavite Iz brezskrbne dobe na Caynu pa Se nekaj drugih spominov. Bilo je ob sklepu devetnajstega stoletja in tisti pomembni veéer je bilo treba bdeti vse do polnoti v prigakovanju, da nastopi novo, dvajseto stoletje, Ne znam povedati, kaj sem si takrat predstavljal o sto- 18 letju; vsekakor sem se zavedal, da je prehod iz stoletja v novo ’stoletje nekaj posebnega, Cesar ni delezen vsak zeman. V druéini se je govorilo 0 dozivetjih starega stoletja in razmisljali smo, kaj nam vse lahko dobrega in slabega pri- nese novo stoletje. Umor cesarice Elizabete, nameravani aten- tat na cesarja ob prihodu v Trst, spomini na vojno v Bosni in Hercegovini, zgodbe junaskih slovenskih fantov, razni poli- tigni dogodki zadnjih éasov so vzbujale slutnje, da nam uteg- ne novo stoletje prinesti Se hujSe gorje: vojno, lakoto, bolezni, po drugi strani pa morda tudi nam Slovencem veé pravic in svobostin in s tem lepSe éase. Mislili smo tudi, kako bo z nami, ko bomo doraséali. Vsemu smo pazljivo sledili in ko je ura odbila polnog, smo si med scboj prisréno voséili, da bi nam bilo novo stoletje sreéno za telo in duSo, kakor je mati molila, nakar smo zehajoti in dobrih Zelja polni polegli k potitku: Umrl je v visoki starosti 93 let papez Leon XIII. Na Ca- ven je vse dni do pogreba odmevalo trikratno zvonjenje vsch cerkva gorenje Vipavske doline. Govorilo se je samo o papetu, © balzamiranju njegovega trupla, o pogrebu v vetnem Rimu, DOMACA VERSKA VZGOJA IN OBHAJANJE PRAZNIKOV Dokler smo bili majhni in nas niso puscali samih k masi, smo nedeljsko poboénost obhajali kar doma, Zbrali smo. se vsi zjutraj po zajtrku v dnevni sobi k molitvi. Mati je molila naprej rozni venec, liturgiéni dobi primeren del, vsi ostali ogetom vred pa smo ob stolicah kleéali in na glas odgovarjali. Zupnik Josip Kosec iz Kamenj, v igar Zupnijo smo spadali, nam je povedal, da nas to zaradi oddaljenosti povsem opra: viguje. ‘Vsak veter pa smo skupno molili po veéerji, Ker sem to poslusal in ponavijal dan za dnem do sedmih let, sem znal ne le ogenas, zdravamarijo in Cast Bogu, ampak’ tudi vero, deset bozjih zapovedi, sedem sv. zakramentov, Angel varuh, tri bozje cednosti, sedem del telesnega in dusevnega usmiljenja, Sest glavnih resnic in kesanje. Tega se mi ni bilo treba uditi Sele v Soli in mi Se danes ni uslo iz spomina, 19S tem so nam starSi vzgojili vero v Boga, nas uéili, kako je treba bogabojede Ziveti vse dni Zivijenja, kajti glavna skrb je vetno zveliéanje nase duse. Tako smo vsi radi ubogali, delali in se med seboj radi imeli. Se slovesnejée je pa bilo vsa leta na Cavnu za botitne in velikonocne praznike. Imeli smo lepe jaslice iz. papirja, na- lepliene na lepenko, izrezane in zadaj z lesenimi klinéki za- taknjene v mah. Tega smo pravogasno sami nabirali in suSili v podstresju, Hlevéck je izrezal o&e sam. Jaslice so zavzemale cel kot v izbi; drevesne gobe, pokrite z mahom, so sluzile za gritke; zadaj na zidu je bila slika Betlehema, spredaj pa zavesa do tal in zrezljana ograja. Vse to se je hranilo v po- sebnem lesenem zabojéku, da je sludilo iz leta v leto; prav tako trioglata deska za podlago, Za take praznike smo se navadno zbrali vsi doma, ker so bile poéitnice. Kako smo take poéitnice Zeljno priéakovali, 0 tem se ne govori Eno leto, ko sem zamudil postni vor, ki je takrat odhajal z dvorigéa stavbe »Assicurazioni Generalic a Verdijevem te- kaliSéu, sem raéunal, da ga dotecem pri Zvezdi na trgu svetega Antona, kjer je imel prvo postojanko, a bilo je zaman. Konji so konji, pesci pa peSci! Brez pomisieka sem jo rezal hitrih korakov skozi Rozno dolino, Ajsevico, Sempas, Crriée, Gojase preko Planine na Caven, Odsel sem nekaj Gez poldne, dospel na Caven, ko so mi svetile zverde in luna na jasnem nebu. Bil sem takrat v prvem razredu gimnazije, V tretji Solski na- Jogi iz latinséine mi je prof. Hemetsberger pritisnil nezadosten red ali, kakor pravijo danes, »cveke. Bili smo pri tretji skla- njatvi ‘in povezavi samostalnikov s prilastki in to mi Se ni Slo v glavo. Nezadostni red v nalogi je bil vzrok, da me zadnjo uro ni pustil prej iz razreda in da sem zamudil postni voz, ki bi_me bil pripeljal do Potoé in bi imel potem domov le dobri dve uri, Za sveti veter, Silvestrovo in sv. Tri kralje smo imeli poseben obred. Kako se je to vrsilo, sem priobéil svoj éas v drugem letniku meseénika Mladika. Najmlajsi je nosil svetilko, oge Zerjavico s kadilom, mati blagoslovijeno vodo, ostali smo korakali zadaj v vrsti, blago- slovili vse prostore hise, hlev, hram in klet in celo pred hiso, zraven pa molili. Za Silvesttovo je oge zapisal s kredo na vrata Se novo letnico; za sv. Tri kralje pa érke G.M.B. med 20 razmaknjene Stevilke letnice. Mblitev se je potem konéala pred jaslicami z raznimi prosnjami Detetu Jezusu za zdravje, 2a veéni mir pokojnim, za vesel praznik. Nato so sledila vos¢ila; oge materi in obratno, mi po vrsti pa najprej njima dvema in potem Se med seboj. Zapeli smo pri jaslicah Se nekaj boZiénih pesmi, priggali petrolejko nad mizo in odsli v drugo sobo, kjer je bila pripravijena boziéna jelka na posebni okroghi umetnisko delo ocetovo. Prizgali smo svetke in ogledovali, vse visi na jelki in kaj je pod njo. Vsak je dobil kak kos pe- rila ali obleke, kar je mati pripravila, in tudi kako igraéo. Jaz sem dobil nekoé Matiéka iz lipovega lesa; Ge sem ga zapicil na rob mize, je nihal in Zagal. Najvetje éudo pa je bila bo- Ziéna jelka za malo Gabrijelo; bila je vesela, ker je dobila v dar iz Trsta lepo punéko in slikanico — Domage Zivali Za vse pa je bila orehova in lesnikova potica in poprtnik — maslen hlebec, ki so nam ga razrezali pred veéerjo, ki je bila takrat postna’jed. Po veserji je bilo dovolj opravka okrog jaslic; razgovori © pastirékih, o njih darovih Detetu Jezusu, 0 sveti druzini, hlevcku, o angelskem petju »Slava Bogu na visavahe. Ko so vso posodo pospravili, smo pa skupno igrali pri mizi zbrani tombolo za orehe, leinike in suhe fige. Leénikov smo sami mnogo nabrali na Mali gori, jih robkali in suSili za dimniki na strehi, Poreéete, zakaj za dimniki? Tam gori so bili brez lestev nedosegljivi, da bi jih sproti ne potolkli; tako so ostali le za potice in igro. Bili so prava poslastica, Geprav ne zame- Sani Gokolado, Imeli smo dobre zobe, da smo jih lahko grizli, No sveti veter smo igrali vse do polnoti, da smo pritakali uro, ki nas spominja rojstva Deteta Jezusa, in si Se enkrat voSéili »vesel boZiée, Prav tako smo cakali igraje tombolo na Silvestrovo zaéetek ‘novega leta, da smo si lahko izmenjali voséila. Pred botiénimi prazniki je bil navadno domasi_praznik, zakol treh prasi¢ev. Tako v hisi ni manjkalo krvavic, ki so bile sladke z rozinami, pinolami, sesekljanimi pljuci in krvjo, namoteno v kruhu, to po vipayskem receptu, Idrijske, kranj- ske z ajdovo moko niso bile tako dobre. Préuti, pleéa, klobase in salame so Sli pa v posebno susilnico, dimnico, ki je bila v podstresju, da so to okadili z dimom brinjevih vej. 24Za praznike je bilo tore) vseh takih in enakih poslascic dovolj in tudi zelje, repa je bilo Ze kislo, Spriéo tega vsega sem se Sest let star Stisnil k materi in rekel: »VeS kaj, mama, ée bi bil jaz Bog, bi naredil tako, da bi bili pol leta bozitni, pol leta pa velikonotni prazniki.« ‘Smejali so se mi, éeS, kako ¢ otrogji in naiven! Za veliko noé je mati napekla potice in maslen kruh. Orche smo dobil. od Vipavcev; od marsikaterega iz. hvalezno- sti, od drugih iz radodarnosti; Vipavci namreé niso skopi. Ko so kosili na Mali gori, kjer so imeli Stomaici, Skriljani, Ka- menjéani, Vrtovinci svoje seéne parcele, smo se jim pa mi od- dolzili za'sadje, éeSnje, hruske, fige, grozdje vsako leto z vodo, ki je na Mali gori ni,'s pinjenim mlekom, glavnato solato in drugim, kar so Se potrebovali ‘Spominjam se, kako je prihajal ob koSnji na Mali gori gor k nam pokojni inenir Joze Rustja. Bil je takrat majhen decko, Se kaj mlajsi od mene, obleéen v dolge hlaée z oprtnico €ez ramo vprek, belo domaco srajco in bos. Prihajal je z ba- riglico, ki je drzala okrog Sest litrov. V to smo mu natoéili vode, v veliko pisano ruto nalozili solate, mati pa mu je ure- zala Se kos belega kruha. Takrat sva se spoznala in ker je bil bistroumen, prikupljiv in zgovoren, celo pobratila. To prijatelj- stvo naju je vezalo vse do njegove prerane smrti; bil sem pri njem Se v zadnjih urah, Ob izgubi njega mi je v Gorici na- stala precejsnja praznina, No, pa da se povmnem k vstajenju Gospodovemu. Vstali smo zarana, se prazniéno oblekli, vsi lepo umili ie na pred veter, Zaéelo se je daniti, a sonce je Se mudilo. Iz yseh cerkva Vipavske doline se je sligalo pritrkovanje zvonov; voséili smo si veselo vstajenje in sli k skupni domadi molitvi Zbrali smo se zopet v izbi, kjer je Ze éakal nz belo pogr njeni mizi blagoslovijen poprtnik — velikonoéni kruh, zraven pa pirhi, mleéna kava in za vsakega majhen prazen krodnik, na katerega so nam za prvo jed nalotili walelujos, idrijski obi- aj, kuhane in sesekljane olupke repe, ki jih Ze jeseni posuse in Shranijo. Ta navada je v znak in spomin, da je tudi Kristus moral okusiti grengico, predno je Sel v smrt in je otem zma- goslavno vstal. Ugili so nas tudi, da ne zna ceniti sreve in Ijubezmi, ki je je delezen od starsev, druzbe in Boga, kdor ne zna potrpeti v bridkosti. Tako smo tudi »alelujo« radi pojedli, dasi je grenka jed. 22 Po grenéici je ote razrezal blagoslovijeni kruh, pravim blagoslovijen — pape? ga blagoslovi éez ves svet, — zato smo ga mi vsi z vso spostljivostjo vzeli, popili kavo, ki je na ta dan imela veé smetane, in nato pojedli Se vsak svoj pirh, Ne- kaj pirhov je bilo tudi za sekanje na dvoriséu s petkrajcar- skimi svetlimi novei, ki smo jih dobili za voséila. ‘Sprigo vseh teh opisanih navad in obiéajev v druZini ni bilo nié manj v srce segajotih éustev kakor pozneje, ko smo hodili k polnoénici in k procesiji ter magi vstajenja Gospo- dovega. Cavenska idila ne more v pozabljenje, saj ni bila le dusevni in telesni uZitek, ampak prava Sola vzgoje, ki nam je dala smernice za poznejse Zivljenje in utrdila nas znaéaj DRUGO POGLAVJE, SPOMINI IZ SOLSKIH LET Brata Ignaca, ki je dovrsil Getrti razred dréavne deSke vadnice v Gorici, je oge jeseni pospremil v Kr3ko, kjer je po ireh letih dovrsil dobro podkovan v znanju in spretnosti tedaj za najboljSo priznano meséansko Solo v Sloveniji Prav tedaj, 13. septembra 1901, sem tudi jaz odromal z materjo v Gorico prvié v Solo. Pastir Ciril je nosil moj kovéek, v katerega so mi nalozili vse potrebno, Kovéek je bil lesen, érmo pobarvan; zapiral se je s kljuéem; napravil mi ga je ote. Ker je Ignac na vadnici dobro izdelal in je bil zadovoljen s hrano pri postreiniku Kaffau (Kofolu), Gigar Zena je bila resna in skrbna, so Se mene dali k njima’na stanovanje, Kje je to bilo? Jezuitsko Solsko poslopje v Solski ulici (via Mameli) ima dvojen vhod; vhod v sedanjo dréavno knjiznico in drugeza proti cerkvi sv. Ignacija, Na vsaki strani tega vhoda sta po dve majhni okni v pritligju. Prvi dve okni na desno je bila naa spalnica, na levo pa kuhinja in obenem tudi spalnica in jedilnica. Tu ‘sta spala sluga in njegova Zena, v drugi pa smo 23bili trije Solarji: jaz, Se vedno Nande Lapanja in neki Gabrééek iz, Kobarida; pred tem Rakovséek. ‘Sluga je bil doma iz Cepovana; njega sorodniki so bili stari Kofolovi, znana éepovanska druzina, Priimek je bil pr- votno francoski; sluga je pravil, da se je naselil njegov praded v teh krajih v éasu Napoleonovih vojn. Matija Kofol je bil naobrazen mot, dasi je bil samo Solski sluga; tudi njegova Zena je bila izobrazena. Oba sta mnogo éitala in bila zavedna Slovenca ter imela osebno znanje in stike z dr. Antonom Gre- goréigem in pesnikom Simonom Gregortiéem, z Zupnikom Ko- kosarjem, raznimi profesorji gimnazije, uditelji8éa in uditelji Kofol je imel brado, prikupljiv nastop; kadil je iz dolge pipe in govoril tri jezike. Bil je poverjenik, da je dvigal in potem razdeljeval plage vsem osmim uditeljem vadnice; Stirje so bili_na slovenskem oddelku, stirje na italijanskem. Na sioven- skem oddelku so pouéevali’takrat: Mercina, Sivec, Komac in Pire. Mercina je bil muzik, organist na Travniku in je igral ter vodil Solarski zbor pri Solski magi, ki je bila vsako nedeljo ob deveti uri. Komac je bil Bovéan, Sivec iz Krna, Pire pa Dolenjec po rodu. Ravnatelj vadnice je bil Kriznié, ki je bil obenem ravna- telj uciteljiséa, kateremu je vadnica pripadala, Bil je moz bol} nizke postave 7. lepo Ze sivkasto brado, Treba je vedeti, da je bilo takrat uditeljisée in vadnica neméka in da je bil pouk v nemskem jeziku; slovenscina in italijanséina sta se pouéevali le kot predmet. V materinem jeziku je bil le verouk na obeh oddelkih. Pri nas je bil katehet Andrej Tabaj iz Standreza, Ta me je tudi pripravil za birmo v drugem razredu in za sv. obhajilo v éetrtem. Omenim naj Sc, da sta bila oba oddelka uditeljiséa le za zenske, mosko je bilo pa v Kopru za Slovence, Hrvate in Italijane. Usitelji_ so se vrstili od prvega do Getrtega razreda, Mene je zadelo, da sem prigel k Francu Pircu, Moji soolci so bili med drugimi pok. trgovec Nande Rolich, Franc Simsié, of sedanje ravnateljice nigje srednje in trgovske Sole, BratuZ, Silié, brat Se Zive uditeljice Ane Silig, ki biva upokojena v Sempetru, in nekaj Nemcev, Nemei so sedeli v prvih. klopeh, jaz pa skoraj v zadnji, Klopi so bile v dveh vrstzh in dolge za Stiri uéence, Prvi in drugi razred je bil v pritligju novega poslopja uciteljiséa, ostala dva pa v pritli¢ju gimnarije. Enako 24 so bile razdeljene udilnice italijanskega oddelka. V_novem poslopju je bila takrat plinska razsvetljava na karbid. Sktb za to je imel Kofol. Nem&ino so uvajali Ze v prvem razredu, za ostale pred- mete pa je bilo pomesano. NemStina je bila redovana Ze v prvem trimeseéju prvega razreda. Utitel) si je pomagal z uéen- ci nemskih starSev in seveda se je v prvih dveh razredih vse sukalo najve’ okrog teh. Sprigevala z vtisnjenim avstrijskim orlom so bila v nem- Skem jeziku tiskana in redovana, le pri vsakem predmetu je bil poieg nemskega slovenski prevod samo v tisku. Kaj je bila vadnica? Nié drugega kakor pristna potujée- valnica, Ugiteljstvo je imelo vezane roke in za ljubi kruhek, kakor tudi za éast, da so dréavni in da imajo uniformo z na- poleonko, je takrat marsikdo potrpel. Bil sem sicer v vseh razredih redovan z odliéno oceno, ‘a éal moram priznati, da mi Sola ni nudila nobenega razgleda in Se manj narodne vzgoje. V oli nisem sliSal in se util no- bene druge slovenske pesmi razen Stritarjeve: »Hajd s sanmi po strmem bregu, hajd nizdol po belem snegu, stokrat vsak.« Da bi nam pravili o kakem slovenskem pisatelju ali pesniku, Se od daleé ne. Slovensko literaturo, v kolikor sem jo mogel pri svojih letih razumeti, sem pil le doma, pri slugi, v cerkvi in y spodbudah, ko sta prihajala oba Gregortiéa k slugi in se prijazno zanimala tudi za nas. Spominjam se poscbno Simona Gregoréiga, ki me je pogladil po glavi s kodrastimi lasmi. 1 razgovorov doktorja Antona Gregorciéa sem Ze takrat doznal, da hodi k slugi na poizvedbe in da ga boli srce, zakaj se toliko nage mladine potujéuje, namesto da bi hodila v Solski dom, kjer je Ijubezni do mladine in prizadevanja za narodno in’ versko vzgojo kar prekipevalo. Kako rad bi bil zamenjal Solo, a samostojnega odlo¢anja je bilo takrat vse premalo. Posebno so se me polastile take Zelje, ko sem obisko- val tretji razred. Razredi vadnice so bili napolnjeni s slovensko mladino, ker je nanovo odprta slovenska Sola bila le zasebna in ni imela pri starSih Se zaupanja; sicer pa je prevladovalo v mnogih Se staro prepriéanje, da samo driavna Sola nudi polno jamstvo za dobro Solanje. Spoznavanje je prodiralo le potasi in to sprio dejstev, da je bila Sola »Solski dome v vsakem oziru za na§ narod in 25za naso bodoéo narodno korist na visku. To zaupanje in pri- znanje je pa rastlo postopoma, ko se ni polnilo le pet razredov osnovne Sole, ampak so se tudi otvarjali_vigji samostojni raz redi osemletke, kakor je doloéal avstrijski zakon 0 Solski ob- veznosti do izpolnjenega Stirinajstega leta. Ti razredi so raz- Vili program prave meséanske Sole, posebno v dekliskih razre- di, kjer je bil uveden teoretigen in praktiéen pouk vseh gospodinjskih strok. Dekleta takrat Se niso hodila v gimnazije in realke; te so bile samo za moski naraséaj. Edina odpria pot jim je bilo uitelji8ée. Solanje deékov v Solskem domu pa je ustvarilo nujne pogoje in potrebo, da smo prisli do otvoritve gimnazije s slovenskim ugnim jezikom leta 1910. Drustvo Solski dom pod vodstvom dr, Antona Gregoréiéa ima zato neizpodbitne za- sluge poleg posredovanja Andreja Gabrééka, da smo dosegli slovensko gimnazijo. Z izpopolnitvijo vi8jih razredov je slovenska iola motno tekmovala z notredamsko in ursulinsko, da sta ti dve poéasi izgubljali slovenske gojenke. Dr. Anton Gregoréié in Simon Gregorvi¢, ki mu je bil vedno desna roka in iskren svetovalec, sta znala isbirati uéno osebje, ki je bilo v vsakem oriru cvet uciteljsiva in vzgojite- Ijev: moci, ki so mladino res Ijubile, se zanjo z materinsko skrbjo in ijubeznijo Zrtvovale in to ne glede na pladilo, saj so bile plage privatnega uéiteljstva komaj polovica ostaleg njih stanovsko stanje za pokojnino nereseno. Naj tu navedem izmed teh le nekatere, kakor Poldko KorSi¢, Viadimira KorSi¢a, rano preminulega Adolfa Klavora, Santelnovo, Emo Arko, Pavlo Makuc, Liudmilo Dovgan itd., ki jih vsak hrani v hvaleznem spominu. Od Kofola so me vzeli zaradi neustreznega stanovanja. Prej evetot v gorskem zraku sem se ob koncu leia vrnil na Caven bled in slabokrven. In nobeno éudo. Pri Kofolu sem ob sredah in sobotah popoldne, ko sem bil pouka prost, moral biti le doma, kjer je bilo edino na dvoriséu malo sonca. Ona sta ta popoldneva snazila ucilnice; pometali so le dvakrat te- densko; zato nista imela éasa, da bi nas vodila v prosto naravo. Edino redke nedelje popoldne, ée je bilo lepo vreme, sta nas peljala kam ven, najveé do Pevme, Standreza ali Kronberka, Inv takih razmerah, kjer je manjkalo zraka in sonca, je manj- kalo tudi pogojev za krepko zdravje. Popravil sem’ se zopet 26 ex poletje doma, kjer je bila prostost, planinski zrak, sonce in dobro mleko. = Drago golsko leto sem postal Solkanec. Pri babici in dedu je bila pred menoj najstarejSa sestra Mici, ki je po konéani meSéanski Soli v Idriji_ obiskovala uditeljisée v Gorici. To so po drugem letniku vzeli domov in tako se je napravil prostor zame. Solkanski uéenci in dijaki smo sicer tolkli peS dvakrat dnevno v mesto in nazaj. Pouk je bil takrat celodneven, razen ob sredah in sobo.ah, ko so bili popoldnevi pouka prosti. Vee kkrat smo bili premogeni, prezebli, kajti obleteni in obuti smo bili, Kakor je takrat bilo mogoée. Ded in babica sta me rada imela in ta Ijubkost mi je ogrevala srce. Po temperamentu sem bil najvet dedovega kova. Stanovali smo takrat Se v stari hisi na Solkanski cesti; to higo je potem Zelezniska uprava odkupila skupno s_petimi drugimi v vrsti 2a potrebe postaje. Ena izmed teh hi§ je bila last Zefa, babiginega brata, prva pa Strukljeva. Jeseni sem prebolel pri babici oSpice in zamudil Siirinajst vendar to ni pustilo nikakih posledic pri uspehu Kako je potem bilo spomladi, ko sem se po Soli lahko igral na vrtu, pomagal dedu v vinogradu in na vrtu ter po- stavljal na majhnem potoku, ki je na koncu mejil, mlinéke ter rezal vrbove veje s pipcem in si napravljal piséalke, Pipec, ki je imel lesen, rdeé roé in na rezilu vtisnjenega hudi¢ka — za zmamko, sem si kupil na angelsko nedeljo na Otlici, kamor smo Sli vsako leto na »Sagro« Skoda, da je to lepo Zivljenje trajalo le eno Solsko leto! V tej kratki dobi sem spoznal dekana Kolavéiéa ter Le- nassija, ki je imel mlin na Soéi in prodajal moko mestu in po vse} Soski dolini, Imeli so na GoriSkem prvi osebni avto, kar je vabujalo zanimanje po vsem Solkanu. Spominjam se, kako se je stara Zefova pokrizala, ko je vozil mimo, ker ni mogla doumeti, kako more voz dréati brez vprege, te ni povezan s samim hudiéem. Mene je pa ded poutil, kaj ga Zene. Nasi so imeli prijateljske stike tudi s Frankovimi, odvet nikovimi, in Fonzarijevimi v Stmavru, kamor smo se parkrat peljali s Eolnom éez Soo. Tam mi je ostala v spominut poseb- no velika oljnata slika, ki so jo imeli v vezi. Ded, upokojen gozdarski skrbnik, je nosil doma turski Pyfes, kar je bilo zame nekaj novega; na vrtu je bil kakor ma- kov cvet. Higa je imela tri sobe. Spal sem v sobi pok. strica Rudolfa, ki, je Studiral na gimnaziji in mlad,umel za srénc hibo. V sobi je bil Se vedno njegov oltaréek, ker je imel Zeljo postati duhovnik, Oe . aa NaS stari dom in ostale sosedne hise so prisle v naértni prostor nove turske proge in nje postaie v Gorici. Podjetie ingenirjev Redlich in Berger iz Innsbrucka je hige odkupilo in treba je bilo misliti na novo. Nasi so Zeleli ostati v Sol- Kanu, kjer je bil rojstni kraj babice in lepi spomini na deda, ko s¢ je hodil s Trnovega Zenit k njej. Nedaleé zadaj ob cesti v Zabji kraj so nasi, Grusovinovi, Belingarjevi in Strukljevi_kupili nova zemljiséa, Nase je bilo obsirnejse od prejsnjega. Zaéeli so zidati novo higo, ki je bila za tiste ase v Solkanu prav lepa in nekam moderna, Zaradi vseh teh skrbi in dela, nasi — ded je bil %e osemdeset let star, — niso mogli veé gledati Se name in jeseni sem ob vsto pu ¥ tretji razred moral ponovno stanovati v mestu. Moji starSi niso imeli poznanja v mestu in ko so me pri peljali k vpisu, sta moja mati in Zena gozdarja Jelinéiéa, je Solala dva sinova, vprasali za nasvet ucitelja Pirca, kje ‘naj iSéeta za nas ugodno stanovanje. Uéitelj Pire, ki je stanoval v prvi hi8i na levo v ulici Ma- tiolli, od Senskéga irga proti staremu pokopaliséu, sedanjem parku, se je tako} ponudil, da nas vzame vse tri. Imel je Zeno, dvoje majhnih otrok in taSéo. Njegova Zena je bila tudi_uti- teljica, ali po poroki je sluzbo zgubila; tak je bil avstrijski zakon. Kdo je bil kriv, da se ta dvojica ni razumela in da je mod vse vecere izostajal tja v polnot, popival in kartal, kdo ve? Bil je poln dolgov, ker je mnogo zaigral in zasiavijal na Montu, kar mu je sploh prislo pod roko; tako je postajalo druzinsko Zivljenje vedno bolj obupno. Za nas tri se Zenski nista nié zanimali; imeli sta svojega dela, Zalosti in sktbi dovolj in bili smo prepuséeni sami sebi. Veékrat nas je poslala gospa na Rojce ob pouka prostih po- poldnevih, da nismo doma rogovilili, Da smo zrastli vsi trije v gozdu in bili Zivahne narave, ni zanikati. Neke sobote, ko je bilo na Rojcah polno luz, smo tam captali po vod: sezuti 28 in se tako seveda vsi trije mogno prehladili, To je bil potem Se glavni vzrok, da so nas vse tri vzeli pro’ od Pirvevih. Plaéal sem’ posledice pa le jaz, ker sem bil v njegovem razed. Od takrat me je vedno. gledal po strani in treba se je bilo poganjati z vsemi moémi, da sem obdrial prav, dobro ‘oceno, za Katero mi je Slo, ki me pa ni pomirila. Med” menoj in uéiteljem se je pretrgala tista ver in tisto spoStovanje ter zaupanje, ki bi moralo.viadati, da bi lahko vzklikal: »Kako te, Sola, rad imam, kako me vescli§!« Ostal je v meni neki strah in prepriganje, da me kljub znanju in’ lepemu vedenju ne mara, Po boiénih potitnicah so me dali h gospema Ziani. Bili sta dve sestri Marija in Katarina. Njun pokojni oge, doma iz Cepovana, Se s priimkom Cej, je bil mestni vrtnar. On je vo- dil nasade ‘kostanjev od Katarinijevega. trga do novega poko- paligéa, od Korna do Soée in platan od Verdijevega gleda- iSta do postaje. Katarina je bila vdova nekega Ogra, postajenatelnika jui- ne, tedaj edine Zelemiske postaje v Gorici, Marija je bila do- bra Sivilja, skrbna gospodinja in izkusena kuharica. Stanovali sta v tretjem nadstropju v ulici sv. Klare St. 3, kjer je danes policija. Pri njiju so nasi.ze leto prej nastanili brata Antona, ki je prisel-v prvi razred vadnice pod ueiteljem Mercino. Stanovanje je imelo sedem prostornih sob. Tam je stano- vala g. Ema Arko, uditeljica rocnih del in glasbe v Solskem domu, kakor tudi trije bratje Krajner, ki so bili takrat Se ne- poroteni in vec kot trgovei, Sportniki-kolesarji in so vse ne- delje dirkali, Poleg nas sta bili Se dve sestri Peric iz Dober- doba; starcjfa je obiskovala uéiteljisée, mlajsa Solski dom, Njuni starsi so zidali takrat novo hiSo s kavarno na trgu v Triitu. Vdova Katarina, ki je imela lepo penzijo, je kaj pomagala sestri pri pospravijanju sob, kuhanju in likanju; prat so dajale vse ven. Ona se je privadila tudi ogrski kubinji in nam véasih s kako tako jedjo postregla, saj je bil njen moz kmalu po poroki premeséen na Ogrsko. Tam se je navadila dobro ogrski jezik in tako mnogo Gitala v Stirih jezikih. Nas je vedno za- bavala s pripovedovanjem. Izhajali so ravno zvezki 0 umoru kralja Milana Obrenoviéa in kraljice Drage, potem pa 0 vojni na Daljnem vzhodu med Rusi in Japonci’ za trdnjavo Port Artur in Korejo. Kako smo vsi zvesto posluali, Pravila nam 29je tudi o transibirski Zeleznici Moskva—Vladivostok, ki so jo takrat zgradili. Tako smo prodirali v zgodovinske in zemlje- pisne vede. Seveda se je vselej hotela prepriéati, smo li prej spisali domage naloge in se naucili za prihodnji dan, Ob sredah, sobotah in nedeljah popoldne nas je vse Stiri Solarje vodila na sprehode. Tako sem %e takrat speznal 2g0- dovino francoskega kralja Karla X. in njegove grobnice na Kostanjevici, kakor tudi patra Skrabca, jezikoslovea. Ta_je nosljal, kakor ded v Solkanu, samo mnogo bolj strastno. Ro- mali smo tudi na Sv. goro in‘obiskali grob umrlega xardinala Missia. Tudi njegovega pogreba in izpostavitve v Skofijski ka- peli se dobro spominjam, Gospodiéna Arko je vedno rada pokukala k nam v_pro- storno kuhinjo in se z nami razgovarjala o Soli, o roéaih deli. Arko je imela v svoji sobi tudi klavir in pridno igrala nam v zabavo, sebi pa za dosego vedno veéje spretnosti. Tako sem po tej in mlajsi Pericevi prodiral v poznavanje in delovanje v Solskem domu in si Zelel, da bi tudi jaz mogel tja mednje. Narodna custva so se tako vedno bolj budila v meri. Novi dom v Solkanu je bil dokonéan in jeseni leta 1904 so se nasi vselili; jaz sem priSel zopet k njim, brat pa je ostal v Gorici. Vet kot enega babica ni marala in zame so’bile od strani deda posebne predno: Ker je bil ded na Juénem Tirolskem (Gornjem Poadii- ju) neméko vzgojen, dasi po starem rodu Francoz, sem pri njem imel veliko oporo za nemséino, saj je utitelj Pire v ce trtem ‘razreduskoraj vse ure slovensine értal, da nam je neméko slovnico in analizo im trdneje vtepal’ v glavo. Za nemséino smo imeli uébenik »Viertes Lesebuche (Cetrto_be- rilo) in iz njega sem znal na pamet vse pesmi in berila, Spo- minjam se, da sem vse to nekoé na pamet glasno ponavljal, a nisem prisel povsem do konca knjige, ker mi je poprej vzelo elas, ker sem bil najbré prehlajen. Tako je poteklo éetrto leto Solanja zopet v nekem sprosée- nju, dasi z uéiteljem Pircem nisva imela Se Gistih racunov. Nasi so nasadili nov vinograd, urejali na pomlad zele- njadni vrt, evetliéne grede okrog hi8e, njivo za krompir in turséico, nasadili sadno drevje. Kako lepo je bilo pomagati. Imeli smo tudi kokosi, piSéance; zabave in novega znanja ni manjkalo, Z agrarno zaposlitvijo na Cavnu in v Solkanu je rastlo v meni vedno vegje zanimanje za agrarne vede. 30 ‘Konec éetrtega leta Sole nismo vet dobili letnega spriée- vala z redovanjem trimeseéij; ta so obdrzali na Soli. Nam so izdali samo sprigevalo obiskovanja vadnice in to Ze povsem samo v nemikem jeziku »Frequentations-Zeugniss, z redi ob- naganja, marljivosti, verouka, obeh jezikov, ragunstva in zu- nanje oblike. Ni bilo na Soli ne prirddoslovnih ved ne telesne *Sprigevalo je bilo odliéno, a poe, da sem bil v slovensei- ni zmozen komaj obnove, 0 prostem spisu, 0 opisih, 0 govor- nih vajah ni bilo govora, Spriéevalo nosi nemsko opombo: »To spritevalo se izdaja udencu le za moznost prijave k sprejemnemu izpitu na kako srednjo Solo.« Prve dni julija 1905 sem delal sprejemni izpit in ravnatelj gimnazije Friedrich Simsig (Mirko Siméié) nam je pred rav- nateljstvom zbranim bral imena z dostavo: »Aufgenommen - zurlickgewiesen« (Sprejet - zavrnjen). Sprejet! Ker sem imel v Zepu goldinar, sem povabil s se- boj tri soSolce v Osbotovo slasci¢arno na Travnik in tam za- pravil za Stiri velike sladolede ves denar, kar mi je po eni strani vest o@itala kakor Ivanu Cankarju, ko jé zapravil desetico. Dan pozneje pa sem Sel domov na Caven, kjer sem pre- Zivljal vsakoletne potitnic TRETJE POGLAVJE GIMNAZIISKA DOBA Uvrstili so me v meSani razred C. V oddelku A so bili samo Italijani, v B samo Slovenci, v C pa smo bili Slovenci skupaj s Stirimi Nemci, Enakopravnost za vse narode, ki jo je jaméil 19. élen ustave, se je izvajala tako, da je bil uéni jezik nemski za vse v prid Stirih odstotkov Nemcev. V visjih razredih ni bilo nemékih dijakov niti toliko kot pri nas, kajti Nemeci so zaécli prihajati Stevilnejsi v mesto Sele, ko so zara dili tursko Zeleznico in je zaéelo iti po geslu »Drang nach 31Siiden« (pritisk na jug). V vsakem treh prvih razredov je bilo po Stirideset dijakov; skupaj tore} stodvajset; med temi so bili Stirje Nemci, sinovi protesorjev, éastnikov in uradnikov. V drugem razredu se nam je pridruzil Se peti, to je sin prvega postajenaéelnika Wieserja, Cigar oie je bil zagrizen Ne- ‘mec in glavni nemski politiéni organizator. Ta je poskrbel, da so zidali na Tovarniski cesti (via Oficina), sedanji Prvomaj- ski, Solo drustva Schulverein; s svojim vplivom je uklonil vse Zelezni¢arje, da so svoje otroke vpisali v to Stirirazrednico, ki naj bi vzgajala poturice. To Solo je potem med prvo svetovno vojno do tal porusila italijanska granata in je tako sla v pozablienje. Nas razrednik je bil prof. Gustav Hemetsberger, katehet Alojzij Cleri, za matematiko Franc Novak, za zeraljepis in zgodovino Ludvik Vazzaz, za telovadbo Janovski, za risanje prof. Guaiz, za vse druge’ predmete pa Rudolf Lavrendié. V drugem razredu smo dobili za kateheta Janeza Tabaja; nemétino je prevzel razrednik Hemetsberger, slovenstino in zemljepis Vazzaz, matematiko Motz in prirodoslovne vede Loitlesberger. Ce zaénemo razmotrivati ta uéni kader, postane takoj ja- sno, kam je pes taco molel in kako je bilo vse to preraéunano organizirano, Razrednik vedno Nemec; v prvem razredu, kjer je bilo treba pomagati kaj s slovenséino, sta bila oba jezika poverjena Slovencu, prof. R. Lavrencitu. Pri verouku smo mo- lili latinsko. Katehet Cleri nam ni znal dati nobenega ognja; vpraganja velikega katekizma in nié drugega, Razlagal je vee v nemséini kot v slovenséini, Pri njem in pri prof. Novaku discipline ni bilo, Hemetsberger ni znal besede ‘slovenski in zato je latinstina’ z nemsko razlago bila nam vsem trd oreh, Loitlesberger je bil moz starega kova; na Schmeilovo bio- loko metodo pouka se ni oziral, zahteval pa je mnogo in mo- rali smo mu nabirati in prinaSati vseh vrst rastline in Zuzelke, poznati Zivali opisovati. Vetkrat smo morali ob prostih popoldnevih hoditi z njim nabirat cvetje v Grojmo in si vte- Pati _njih neméka in latinska imena. Enako za hrosée in metulje. Obstajala je Ze takrat prva izdaja enciklopedije Zivalstva in rastlinstva Alfreda Brehma, ki je kot prof. Oton Schmeil postavil vse na bioloski razvoj, Zivljenjsko borbo, korist, zdra- vilno moé in odnos posameznih rastlin in Zivali do éloveka. 32 Stari Loitlesberger, ki je drugaée vsak dan pred poukom ho- dil molit v cerkev’ sv. Ignacija in tako skrbel za svojo duso, se ni potrudil, da bi uvedel zanimivejse podajanje; bil je brez éustvenega odnosa do nas, Bili smo mu samo priimki v no- tes; poblize ni poznal nobenega. imel sem y Zelodeu prof. Hemetsbergerja, kakor sem Ze omenil, Loitlesbergerja pa Se bolj in vzbujala’ so se mi prva vprasanja, kako je mogoée, da tlovek, ki se kaze tako pobot- nega, nima éuta Ijubezni in povezave’s soclovekom, posebno Se z mladino, Odkrito povedano: obsojal sem tako poboznost. Jaz. sem Zivel zelo tesno povezan s prirodo in imel sem veliko poslov z Zivalmi in rastlinami, Da me Loitlesberger ni znal redovati 7 veé kot zadostno, je bilo zame ‘kriviéno in ransko. V obch razredih sta bila edina, ki sem ju res rad imel, Lavrenéié in Tabaj, brat Andreja, mojega kateheta na vadnici. Telovadba, risanje, petje, lepopis so bili prostovoljni pred- meti. K risanju sem rad hodil dve leti. Prof. Guaiz. nas je prav lepo uvajal v oblike, perspektivo, poznavanje in meSanje barv. Bilo mi je v veliko korist tudi to, da je bil z menoj v klopi Metod Peternelj iz Cerknega, ki je postal pozneje ne samo uditelj, ampak tudi pravi umetnik: intarzist in muzik. Bil mi je vedno drag prijatelj, lasti ko je sluzboval v Planini in v Cerknem Tako sem pri prof. Guaizu, ki je bil tudi pravi umetnik, metodik in vzgojitelj, dobil dobro podlago za ta predmet pri nadaljnjem studiju, Pri ucitelju Pircu nismo kijub predplatilu nikoli prisli do skupne slike; pobrani denar je zaigral in tako se je vse ‘kon- alo, Sele prof. Lavrenéié se je z nami slikal ob koncu prvega razreda in ta slika nam je ostala drag in obenem prvi spomin na Solanje in soolce, Pa naj se spomnim tudi nekaterih soSolcev! Draga prijatelja sta mi bila Silié in Faninger; oba ze umrla, Med drugimi naj omenim Lojzeta Pavlina, Kosisa, Na- nuta, Kramerja, Vugo, Vendramina, Volariéa, Engelberta Be- sednjaka, Nemei so bili Bauer-Mayer, Miller, Catinelli in Ciconi . Lojze Pavlin je postal duhovnik; bil je dekan v Kobaridu in pozneje katehet na nagi strokovni Soli v Gorici. Ob njegovi zlati masi sem mu podaril kopijo slike iz gimnazije, ki je on 33takrat ni kupil; bil je je zelo vesel. Osebno se je zelo zanimal za zverdoslovje in bil v tej stroki pravi veSéak. Kot kateheta so ga dijaki imeli radi Kosila je znan filatelist in numizmatik, Potoval je mnogo po Exropi in si tako nabral obilo znanja in izkuSenj Nanut Pepi, Kramer Franc, Vuga Alojz, Vendramin An- drej, Selj, Basin, Belin so dostudirali uditelji8te in bili uci- telji, Nemec BatierMayer je bil po prvi svetovni vojni cclo minister za_gospodarstvo na Dunaju. Berto Besednjak je postal doktor in pozneje dezelni po- slanec na Goriskem, slovenski dréavni poslanec v rimskem par. lamentu, vodilni odbornik evropskih_manjginskih organizacij in tajnik manjginskih éastnikarjev v Evropi. Zato ga tu nekoli- ko nadrobneje opisem. Stanoval je tam blizu stolnice; bil je revnih starsev. Se majhen je zasel v Zivahno druzbo porednih mestnih otrocajev, ki so se potepali po trgu starega sv. An- tona, V njihovi dru*bi se je nauéil italijanscine in Se zlasti goriske furlansdine. Druéba ga je zvabljala, igre vickle, za uenje ni bilo casa, tako da Berto kljub veliki nadarjenost v Soli ni uspeval kot svoj ¢as Franc Fin?gar. Poleg Bauer- Mayerja bi moral biti najboljsi v razredu. 34 Razigran kot je bil je tudi vy razredu zagresil neke nerod- nosti. Mali Miiller je to povedal ogetu profesorju. Berto je do- bil slab red iz vedenja. Ker je le prehudo zanemarjal udenje, e moral ponavijati razred. Vsem sosolcem je il kljub otro: éarijam simpatigen, kajti naj je bilo njegovo vedenje poredno ali otrogje, vedel se je tako z Zeljo, da bi vzbujal pozornost. Te#ki udarec ga je zmodril, In ker je bil bistra glava, je opu- stil sprijeno druabo, se vrgel v uéenje tako, da je vsa naslednja leta bil odliénjak na gimnaziji prav kakor Finzgar. Besednjak Engelbert, politik in publicist, rojen 14, marca 1894 v Gorici. Studiral je’na gimnaziji v Gorici (1904-13), pra- vo na Dunaju (promoviral leta 1920). Maja 1919 je prevzel glavno urednistvo SL (Slovenec), ga odlozil konec eta, od! decembra 1920 v Trst za glavnega urednika Edinosti in’ postal po obnovitvi dezelnega odbora v Gorici eden slovenskih dezel- nih odbornikov. Ko je fasizem unicil goriski dezelni odbor, je prevzel glavno uredaistvo »Goriske strazes, predsednistvo ‘po- litignega drusiva »Edinoste v Gorici, Od leta 1924 do 1929 je bil poslanee v rimskem parlamentu. Z dr. Besednjakom sva se pomeje veckrat srecala, po- sebno po prvi svetovni vojni, ko je bil izvoljen za draavnega poslanca in bil odbornik deZelne vlade. Tudi_ po zadnji vojni sem se veékrat znasel z njim v druébi ing. Jozefa Rustja in Jozefa Biteznika. Berto je bil iskren kréanski socialec, zna- Zajen moz, dober politik, diplomat, boritelj za interese naroda. Njega in ravnatelja Antona Streklja zasluga je bila, da smo po prvi svetovni vojni dobili v nadomestilo za nekda- njo kmetijsko Solo z internatom deset podezelskih dvoletnih agrarnih teéajev, ki pa jih je konéno fasizem zatrl kakor vse ostalo slovensko Solstvo. Na Bertovem pogrebu na mirenskem pokopalisu sem po- greSal vet oseb, ki bi mu morale biti hvaleZne; ker smatram za veeje zlo pomanjkanje hvaleéosti in priznanja za delo, kot pa razli¢no politi¢no prepriganje, zato se mi je storilo toliko bolj milo, ko so polagali v grob’soSolca in prijatelja. Bil mu veéni mir, ki ga je v Zivijenje le prepogosto iskal in Sele s smrtjo nasel V letih, ko sem obiskoval gimnazijo, se je narodna z dvigala in dvigale so se zahteve po enakopravnosti. Slovenci in Italijani-Furlani,,ki smo Ziveli na svoji zemlji, smo vedno bolj postrani gledali nemsko nadoblast. Tako so nastala neza- fest 35dovoljstva, zahteve in celo pobune ; hoteli smo imeti svoje Sole, svojo narodno oblast in neodvisen gospodarski polotaj. Vse je potasi rastlo in slo v klasje, ki bi bilo obrodilo bogato detev, €e bi ne bilo preveé trenja med politiénimi strankami in da ni izbruhnila svetovna vojna. Premalo so upostevali pregovor: »Sloga jadi, nesloga tlaéi V ich Tetih so gradili tursko Zeleznico in solkanski most, ki se je takrat ponagal, da preéka bistro Soéo z najvedjim Kamnitim obokom na svetu; premera ima 82 metrov. Ingenirja Redlich in Berger, ki sta ga gradila, sta imela urade v nasi stari odkupljeni hisi. Hodili smo gledat Soéo, ko je narasla in odnesla ves prvi leseni nastavek za obok, da so morali potem graditi novega. Most so otvorili za promet 19, julija 1906. Dve lokomotivi sta peljali éez in intenir Red- lich je stal ob ograji sredi mosta. Castno je prisos:voval pre- stolonaslednik Ferdinand. Nato je vozil prvi viak. Gledali smo z zida pokopaliséa ta slovesni zgodovinski dogodek. Razdelje- vali so razglednice mosta; na Soéi pod mostom je bil naslikan parnik, nad mostom zrakoplov. Dne 24, novembra 1906 pa Zalosten dogodek. Preminil je v svoji skromni hi8i_na Kornu pesnik »zlate knjigee Simon Gregoréié. Na mrtvaskem odru je leZal oblegen v érni magni plasé, kakor je Ze prej v svoji pesmi »Oljki« napovedal »Med. sveéami pa spava moz, bled moz, ogrnjen s plasvem érnim, ki s trakom je nasit srebrnim.« NeSteta mnotica ljudi z vse dezele, mlado in staro, kdor je paé mogel na pot, ga je hodila kropit in se poslavijala od svojega Ijubljenega pesnika — »Goriskega slavékax in dobrot- nika uéece se mladine. Sokoli so mu stali ob strani za éastno strazo. Ves narod se je zavedal, da je zgubil moza, ki mu je pritgal plamenegi ogenj narodne zavednosti ‘Ob slovesu iz Gorice v njega zazeleni gorski raj k Sv. Lo- vrencu ob Sofi sta se na Katarinijevem trgu_ v imenu vsega naroda poslovila od njega profesorja Berbué in Ozvald in ko mu je pel zbor goriskega pevskega drustva pesem »Nazaj v planinski raj!« so polzele solze iz oti nas vseh. Gorica ni vi dela in najbré se dolgo ne bo videla takega pogrebnega sprem- 36 stva in toliko socutja hvaleéosti, kot ga je bil delezen Simon Gregoréié. Oktobra prejSnjega leta smo prisostvovali tudi pogrebu nadskofa Jordana, Ta me je birmal, Na pomlad 1906, na ozna- njenje Marijino pa smo bili navzoéi pri slovesnem ustoliéenju kneza in nadskola Franéiska Sedeja, naSega cerkljanskega ro- jaka, ki je moral kljub vse tenkovestni praviénosti in nepri ‘Stranosti najprej zaradi vojne v begunstvo v Ravne na Cerk- Ijansko, nato v Stigno in na svoja stara leta prenasati prega- njanje in prezir od nahujskanih fasistov ter se konéno odpo- vedati svoji Eastni sluzbi, Ko so ga leta 1932 spremljali k vetnemu poditku na Sv. goro, sem Zal moral biti daleé v Liguriji, V Solkanu je bil takrat za kaplana pokojni kanonik Alojz Novak. Ta je rad zahajal k nam na dom in postal sem kmalu z njim tako domaé kakor z njegovo predobro mamo, da sem bil pogostoma v kaplaniji, Popravil mi je marsikatero latinsko domaéo nalogo in vajo. Pri njem sem spoznal Se ravnatelja malega semeniséa in profesorja v velikem semeniséu Josipa Srebrniéa, poznejseza skofa na Krku, naslednika Antona Mahniéa. Msgr, Srebrnié je bil Solkanec; na Soti, malo nize od mosta je imel svoj éoln, Vetkrat sta'me vzela 5 scboj, da smo se vozili s Golnom pod mostom gor in nazaj do jeza’Lenassi- jevega mlina. Tudi na Sv. goro smo Sli vetkrat skupaj, na- vadno ob sobotah popoldne. Menihi so nam v samostanw’ vse- le dobro postregli. Gor gvzde sem rad stekel po stezi pred njima, se skril za ‘kak grm in ju ostrasil, ko sta se potasi pogovarjaje priblizala, Morda sem to igro ponavljal prav zato, ker se je g. Novak vselej tako od srea nasmejal. Msgr, Srebrnié je imel navado, da je nosil v Zepu vedno peGeno pienico in jo po poti po zrnih metal x roko v usta, kakor imajo Grki navado zobati rozine, Pomolili smo pa v cerkvi, to je v stari baziliki in opravili spoved pri patrih. Z msgr. Srebrnigem sva se poslovila, ko je zadnjié obiskal Solkan. Rad se spominjam teh dveh gospodov, ker sem se v njuni druabi res prijetno zabaval, pa tudi nabral’ marsikatero kultur- no dobrino in tudi potreben nauk. 37CETRTO POGLAVJE NA PRIPRAVNICI ZA UCITELIISCE V TOLMINU Konec drugega razreda gimnazije sem tudi jaz postal boli odlogen. Vikar Josip Masera iz Stmavra, doma z Livka, odli- kovanee z zlatim krizem s krono, vnet cebelar in gostoljuben staréek, éigar brat je bil profesor matematike na uciteljiséu v Kopru, ‘mi je omenil, zakaj bi ne Sel rajsi na pripravnico za uéiteljisée v Tolmin in nato na uéiteljiSée, ko Ze sama gimna- vija ne nudi povsem zakljuéenega Studija. Ob poéitnicah sem brez posebnega posveta s siarsi, pisal vodstvu pripravnice v Tolmin in to v o¢etovem imenu, posne- mal njegovo pisavo in ponaredil njegov podpis, tolazeé se: faj itak ne poznajo ogetove pisave« V pismu je stalo, da eli in prosi, ée je mogoée, da me vpisejo. Navedel sem vse potrebne podatke, starost in dovréeni Studij, Pismo sem v Kamnjah skrivaj oddal na posto. Trajalo je Komaj osem dni, ko je pri8el odgovor na ofe- tov naslov. Ko je oée pismo odprl in ga prebral, me je vet kot zaéudeno pogledal. Pa sem se odloéno postavil, da rajsi ostanem doma, kakor pa nadalje v gimnazijo. Molée So se nasi vdali, dasi so sanjali samo o gimnaziji, a pridiga je bila, kako sem Se drznil pisati_v ogetovem imenu! Teden nato je bilo treba oditi pripravijen 2 vsem potreb- nim v Tolmin; z vlakom do Sv. Lucije (Mosta) in z vozom v Tolmin, Spoznal sem se tako z voditeljem pripravnice, drzav- nim uéiteljem Antonom Kutinom: In tako sem ponovno zapustil Solkan, kjer je ostala sama babica. V aprilu prej mi je umrl ded Simon Marseiler v 84, letu starosti. Kako mi je bilo takrat, ne znam_povedati. Ob mrtvaskem odru sem stal ves €as, ga‘gledal in jokal in ko so ga odnesli iz. hiSe, me ista ni vet tako vezala; bila mi je pusta — prazna V pripravnico se nas je tisto leto vpisalo osemnajst. Za- stopali smo Vipavsko dolino, Gorico, nje okolico, Brda, Tr#a- 8ko, Tolminsko in celo Gorenjsko in’ Notranjsko — pravi mo- zaik, Navajam jih po vrsti: Vrezec Stanko iz Ribna pri Bledu, Radinja Anton, Jasnié Anton in Klanjstek Franc, Brici, An 38 drejéié Franc, Strukelj Alfonz, Medved Matija, Matelié Matija in Sorli Alojz, Tolminci, Selj Franc, Sture, Pethave Franc, Kra- Sevec, Martelanc Just, Trzaéan, Toros Leopold, Gor agar Franc, Bovéan, Moretié Anton, Pegenko Andrej, Vipavea; me- so pa prej Steli za Tdrijéana kot za Vipavea. Vrezec, Martelanc in jaz smo stanovali pri Mariji Jug, sestri umrle uéiteljice Amalije Jug, ki je bila svoj éas v stikih z baronom Andrejem Winklerjem. Stanovanje je bilo ob ljud- skem vrtu pred Solo. Anton Kutin je pougeval vse predmete, le verouk je imel dekan Josip Kragelj, ki je nosil angleski cilinder in salonsko suknjo. V razredu ni bilo veé tistih razdalj in tujega duha kakor ha gimnaziji, Mi smo rekli le gospod utitelj, on pa nas je ti- kal in klical le po imenih. Stevilni Franci, so bili: Francelj, Frencko, Franc in Fronc; Antoni: Tone in Tonée in tako nas je vse lotil. Tudi mi, tako naneseni z vseh vetrov, smo se kmalu strnili v eno samo druaino, kot bi bili pravi bratje, Ku- tin je znal z vsakim izmed nas’ govoriti v odmoru in pred poukom v nareéju: bovskem, tolminskem, kobariskem, idrij- 39skem, vipavskem, briSkem, goriskem, triaskem, gorenjskem in nas tako nekako zaéarati pod domati krov. Imel je poseben dar za nareéja, ki niso bila popagena, ampak pristna, Med poukom je pa rabil gist knjizevni jezik, ki nas je vse toliko bolj povezoval. Kako je Zivo in lahko podajal, pri sréno in vedno 5 prijaznim obrazom, je bilo treba le dozivij Govoril je s srcem. Znal nas je tako navdusiti za vsak pred. met, da smo valjubili vse in se jih z vso prizadevnestjo utili; ni pa uvajal nobenega tekmovanja glede znanja, da bi zaradi boljsega znanja koga bolj cenil; hotel je biti vsem enak in nepristranski, Slovenska literatura in veselje do ¢itanja raznih del nas Je vse bolj prevzemalo, da smo se s ponosom éutili pripadniki majhnega naroda z bogato kulturo. Cesar niso prispevale po- vesti, odlomki, pesmi, je znal dodati pri petju s pesmimi, Imeli smo kar éeden zboréek. Uditelj Kutin je bil veS¢ tudi hrvaSine in itelijanstine, Ta dva jezika se je naucil v Kopru; uéiteljisée je imelo takrat tri oddelke: slovenskega, hrvaskega in italijanskega. Igranje na violino je bil zame edini predmet, ki mi ni dajal polne ocene. Bil sem vseeno odlignjak v obeh’ semestrih in se tako doma oddolil za slabse rede na gimnaziji. Nemséino smo se udili po vsch treh Schreinerjevih vad- nicah. Meni in Se nekaterim drugim je bilo to Ze vse znano. Pouk je bil s stenskimi slikami za vsako vajo, torej nazoren po metodi Komenskega in tako su se v teku leta naudili do- volj nemséine tudi .isti, ki so prej obiskovali le osnovne Sole. Konec Solskega eta nas je Sestnajst napravilo v Kopru spre jemni izpit za uciteljisce. Medved in Sorli se pa nista javila; zadnji je Sel a trgovskega vajenca h Kacafuri v Tolmin, drugi pa domov na_posestvo, Med Solskim letom mi je gospodinja darovala veé knjig, med temi skoraj vse zvezke ‘dunajskega Zvona, Slavospev Primicovi Juliji, prvo izdajo Presernovih poezij in Vodnikove pesmi. Na teh je lastnorocni podpis barona Winklerja in mi Je edina ostala Veliko smo ufivali, ko nas je uéitel] Kutin peljal spomladi z.vlakom na izlet v Bohinj in k slapu Savice, kjer smo zapeli Toman-Riharjevo »Savicie in ob pogledu na ‘Triglav »0j Tri- glav, moj dome. 40 Drugi dvodnevni izlet je bil z vozom po Idr Idrijo in preko Crnega Vrha po Vipavski dolini nazaj v Tol. min, Ogledali smo si idrijski rudnik Zivega srebra, ‘Tretji, tudi dvodnevni izlet s prenogevanjem pri Andreju Cernutu'v Logu, pa je bila na Gregoréiéev Se svezi grob, po- tem skozi Kobarid, Bovee, Predel do Rablja. Ob grobu smo deklamirali »Velikonotnos, ob jezeru_pa »Rabeljsko jezeroe. Ti izleti so bili preudarjeno izbrani, Kutin je vsakega od nas peljal skozi domaée kraje, Na zadnjem izletu nam je pri- povedoval o svoji mladosti in Solanju. Ugitelj Kutin se je rodil v Trstu, vzrejen pa je bil pri stari teti v Boveu. Stirinajst let star je Sel v Rabelj na delo v rud- Ob sobotah so Bovéani hodili pes domov po hrano in potrebno in sc vraéali ob nedeljah popoldne. Ravnatelj rudnika je mladega nadvse nadarjenega Kutina poslal v Solo v Trbiz, da bi se nauéil nemigine in bi ga tako lahko zaposlil v uradu. Sedemnajst let star je odsel v Koper na uéiteljisée. V Kopru je hodil na kosilo h kapucinom, veterjo in Se kak privrick v denarju je dobival pri profesorju Maseri, Gigar otroke je za to pouéeval. : Vse to nam je pripovedoval, da bi nam utrdil voljo in veselje do dela — uéenja ter da bi spoznali, kako se je treba potruditi, ée se hoéemo uveljaviti, pa tudi, da bi se nautili biti skromni in varéni, Z denarjem, prisluzenim z lekcijami, in s podporo, ki jo je dobival na uditeljiséu, se je sam oblacil in obuval, saj ni imel nikogar, ki bi mogel zanj skrbeti. Po maturi je pougeval najprej dve leti v Dornbergu, eno leto na vadnici v Kopru, nato dve leti_ na enorazrednici v Stmavru, Leta 1905 je bil imenovan na novootvorjeno priprav- nico v Tolmin. Leta 1914 so ukinili podezelske pripravnice in pripravnico pridruZili uditeljisu v Gorici; poverili so jo Kutinu. Med vojno je skupno z vadniskim uéiteljem Komacem in prof. Pirjevcem vodil zaposlovalne teéaje v Trstu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je sluzboval do jeseni 1936. Zivel je skupaj z bratom. V Mariboru si je kupil v Tomsigevi ulici lepo hiSo z vrtom. Ko je bil v pokoju, je Se vedno dajal lekcije. Bil je zmozen jezikov, izvrsten matematik je pouéeval tudi vso visjo mate- matiko, namreé dijake gimnazije v Mariboru, Nauéil se je 4adobro latinsko, za zabavo prepeval po gregorijanskem napewu v latinséini vse Davidove psalme; igral je na harmonij. Pisal je tudi podlistke v éasopise in revije in tudi kaj pesnil v Gregoréi¢evem slogu. Njegove so med drugim p JoZnostne pesmi »Trentarski zvone in »Golobare, ki ju hranijo v muzeju v Trenti, in »Bovec — planinski raje, Ob smrtiv Liubljani so mu po njcgovi Zelji zvonili tudi z zgodovinskim trentarskim zvonom, ki je obesen na podstavku v muzeju, Ta zon, ki je pred stoletji klical rudarje na delo v trentarski rudnik, je bil Kutinu drag spomin na mladostna leta, ko je bil tudi sam rudar. Moz je pokopan v bratovem grobu na mest- nem pokopali8éu v Mariboru Jaz, moja Zena, ki je bila tudi njegova gojenka v zaposlo- valnem 'teéaju v Trstu, in pok. dr. Jozef Biteznik smo se zad- ai 2 nim stetali v Boveu, kamor je poleti tako rod zahajal na oddih. Ker sem mu prej poslal svoji knjigi »Glas z Mentaza« in »Blagomnanstvo« in mu_sporoéil, da bomo na oddiht. v Zabni- cah, je v odgovor med drugim dostavil: »Zelim Vam obilo zabave na oddihu v Zabnicah in ée pojdete na ViSarje, spom- 42 nite se pri Ma:iji_na prijatelja Toneta, ki bo prihodnje leto praznoval svojo 80-letnico, e Bog di! V prilogi tega pisma je bil slededi lastnorogni prepis nje- gove pesmi — vostilo bov$kemu dekanu Andreju Klobuéarju, zlatomasniku. BAVLST ZLATOMASNIKU pretast, gospodu Andreju Klobuéarit 1907 bowskemu dekanu ¥ pokoju 1957 1 Magnificat — veliéa naj Vas duh Gospoda, ki Var je dal dotakati daritey zlato! In Vami Ga veliéaj rod iz roda 2a milost — Vam platilo prebogato! 2 Za rodom rod visoko ceni Vase delo in zlate nauke, ki ste Ijudstvu jh deli Za vero, dom in narod je sree gorelo, ste 2 liudstvom Zalovali, @ ajim se veselili! 3 A Bog pravigno placa vse, sa} je mogoten Pow’ igpolni vse, kar nam obljubi — bone Deus! 4 Ziveli ste veliko Jet v planinskem rau Vam Sveti Kriz oa stara leta nudi streho! aj bo! Saj Bog nas Cava v vsakem kraju, le Hvis posteno in. mrzis. progreho! 5 Sprejmite blagowolino skromno 10 vostil, ¥ Tolminy sem bil prita Vasi novi mati! Za sveti blagosiov mi bo priporetilo, ker Zal! ne morem v B'e k slovesnostl tej Vasit 6 Pa prosim, aatomasnik, Vi za nas mote, ponitne je Gospod odlogen, da svojo milost skage pam Pravie dobrote, Iki kimalu 3e poklige k sebi nas: »Venitete V narotje mehko svoje sprejme nas sirote. AK 43»Bone Deuss je bil tudi drugate njegov pogost vzklik. V Tolminu sem kot pripravni¢ar prepiscval v_sejni za: pisnik Podruznice soskega planinskega drustva zapisnike se} in razne opise izletov za tisk v Planinski vestnik. Tajnik dru- Siva je bil takrat Kutin, pa je meni poveril ta posel. Tako sem BOVEC — PLANINSKI RAS Na soveru Veliki vrh v acho se dviga, Kanin mu zvesto éuva meje na zapadu, fod juga svi Ken obema zvito miga, ez Soko gleda Golobar w vo8ernem hindu, Koriinica globoko skozi Kiule dere, nna Pluznah vir Sumi, a nigje doli Boks oroyju silnerm podnodje burno pere, a divje slap gemi in trda skala poks. Na polja cetkvica pmstara, park okol, a hie v mesta snaine, okna polna ovetjat Po goadih Siri se prijeten duh po smo vy domovih a planinah varoa so zavetfa Iz Bowea pelie pot v kraljestvo Zlatoroga, ra vit sktivnostnih vil, kier Triglaw gospodari. Gorje, 6 tia stopila bi éloveska noga in strla bi planinski evet — 0}, Bog obvarit V tem krasnem wiu éudezna mogota evete, seabiosa Trenta, slet in ofnica na skali Jo poximi Se, ko sneg prav vse zaimete, dobrotne vile semkaj vodijo. val Se v Log naj te pripelie pot po drugi strani, v ta biser nasi Alp pretudedne tepote, ‘jer silni Mangart te pozdravi: »Tu ostani, opotnik dragi, nage se nautij krasotele Presreéen bo tu rod, ko se mas kraj razvije, postane druga Sviea, da za vse bo kruha, Tedaj paé Iepie sonce krajem tem zasie, sa] pravijo celo, da viak tu sem pripubal Maribor, 27. aprila 1953, ANTON KUTIN 44 se zaéel zanimati Se bolj za planinstvo in se seznanil z opisi izletov drustvenikoy-planincev po Julijskih Alpah: Krn, Kanin, Mangart, Jalovec, Triglav; ob potitnicah sem se spoznal Se s Kugyjem, ki je rad prihajal tudi na Caven. Pri Ahametu, knjigovezu, sem se nautil vezati knjige, kar mi je pozneje zelo prav priglo in mi prineslo inarsikatero’ kro- no. Knjigovez je bil strasten lovee na gamse. Tako smo pri Ju- govi potem veékrat vecerjali polento z gamsovim golazem. Radi smo hodili tudi v Zalaz, Cadrg, Poljubin po orehe in jabotka, ki so nam jih Ijudje dali. Studentu vedno prav pride kaj za pod zob. Tudi v Dantejevo jamo smo vetkrat lezli in si svetilis sveto. Prepad v Tolminko, kakor pozneje v soteski Koritnice pri trdnjavah nad Bovcem nas je prevzel z grozo. Zanimal nas je tudi spomenik s padlim levom na Predelu, Seznanjali smo Se tako tudi z Dantejevo pesnitvijo »Bo2anska komedijas in z zgodovino francoskih vojnih pohodov in obrambe. PETO POGLAVJE, SOLANJE NA UCITELJISCU V KOPRU Z odhodom v Koper jeseni 1908 sem se seznanil z novo pokrajino nase s tolikimi naravnimi krasotami obdarjenc Pri- morske in Istre. Zaéelo se je novo Zivljenje, bivanje ob nasem sinjem Jadranskem morju, kjer rastejo tudi oljke in katero sem prej le gledal s Cavna preko Vipavske doline in Krasa ob Tr#iéu in Gradezu, Ko sem se peljal z vlakom proti Rocolu, sem ugledal od blizu zelenomodro gladino Triaskega zaliva, na kateri so se belo penili valovi, in prvié tudi Trst, 0 katerem sem Ze prej sligal_praviti toliko zanimivosti Iz Trsta smo Sli Se z ozkotirno Zeleznico skozi Dekane in Ze smo bili v Kopru, mimo solin v mestu, Kovéek od postaje v mesto, to je kilometer dolga pot, je tovoril oslicek. Nastanil sem se tam zunaj, pred vhodom na sedanji Pre- 45Sernov trg pri druzini Zornik; oge je bil paznik v kaznilnici; bil je doma iz Bovea. Poleg mene sta stanovala tam se Bov- éana Zagar in Guanin ter Vipavec Stegove. Zastopali smo vse Stiri letnike uditeljiséa, Solsko lleto se je zavelo s sv. aso v cerkvi sv. Ambroza; mageval je katchet Kramberger, ki je bil obenem duhovni vod- ja v_ kaznilnici Med starejSimi uditeljistniki je bilo Se vedno govora o stavki dijakov ob koncu preteklega Solskega leta. Viadalo je razburjenje, ker so osem maturantov izkljuéili od mature. Hrvatski oddelek so % premestili iz Kopra v Kastay. Slovenci in Italijani_pa smo tudi zahtevali premestitev iz Kopra ter pouk in sprievala v slovenskem jeziku. Nemke nepise »Leh- rerbildungsanstalt« z avstrijskim orlom so stavkujo¢i ponoéi sneli s poslopja in jih vrali v vodnjak na trgu pred stolnico. Ker so bile plosée kovinaste, so se grbi potopili in dolgo niso prisii na sled, kam so se izgubili Ker ni bilo od strani vlade Se nobene resitve nasih zah- tev, smo se veckrat tudi mi zbrali za zidom mestnega poko- paliséa poleg Zelezniske postaje in zahtevali praviéno rekitev. Ravnatelja Bezka, ki je dobil enoletni zdravnitki dopust, je vse Solsko leto nadomestoval prof. Adolf Subic. Medtem je tekla borba za dosego zahtev, predloienih oblastem, kar so ta- krat vele v roke politi¢ne stranke in njih zastopniki Ob tej priliki naj navedem nekaj zgodovine uditelji Z ministerialnim dekretom z Dunaja St. 10.137 z dne 14, ok: tobra 1870 je bilo ustanovljeno v Gorici uditeljisée z nemékim ugnim jezikom, in sicer za oba spola s trojnimi oddelki: nem- skim, italijanskim in slovenskim, Ta zavod je imel svoj sedez v ulici sv, Ivana poleg cerkve istega imena. Leta 1873 je z dekretom 2. 1, 1873 zagelo delovati uditelji- ste tudi v Kopru, Tréaéanom in istrskim Italijanom je bila Gorica predaleé. Med drugimi uénimi moémi so bili takrat v Kopru prof. Anton Alberti, katehet Johann Bennati in za glas- bo Josip Czastka. Z ministerialnim dekretom — Dunaj st. 7252 x dne 10. julija 1875 je bilo za vse Primorje ustanovijeno mosko uéite- JjiSée v Kopru z nemskim uénim jezikom, ki se je delilo v Stiri oddelke: v nemskega, italijanskega, slovenskega in hrva- Skega, Moskemu uéiteljiséu so doloéili sede v Kopru, ker so to mestece smatrali za najbolj stiéno toéko vseh v Primorju 46 bivajotih narodov. Poleg tega je bil tam na razpolago samo- stan, ki je lahko nudil vsem oddelkom dovolj prostora; pre- viadovalo je tudi splo’no mnenje, da so mirni kraji ugodnejsi za uéeéo se mladino kakor pa velika mesta, Da bi bilo udite- Ijiste v Testu, so se pa tudi upirali Itabijani, ker niso hoteli imeti v Trstu’Se veéjega vpliva Slovencev in'Hrvatov. Bili bi samo za italijanski oddelek, za druge pa ne. Ustanoviti vee uciteljisé z nemskim jezikom in dodeliti vsakemu po en na- rodni oddelek iz gmotnih ozirov ni kazalo in tako je ostal sklep: eno samo v Kopru za vse narodnostne moske oddelke. Z istim dekretom &t, 7252 z dne 10.7. 1875 pa je ostalo gensko uéiteljisée z nemskim uénim jezikom v Gorici. Imelo je dva dodatna oddelka: italijanskega in slovenskega, Zaen- rat je bilo na starem sedeZu, dokler se ni preselilo v novo poslopje na Verdijevem tekaliscu, Mosko uciteljiSée v Kopru je ostalo nespremenjeno in ved- no z istim ne veé ustreznim poslopjem celih 33 let. V tem éasu so v Kopru_ poucevali:slovenski profess Cernivec Anton, Cuéek Rajmund, Dekleva Anton (glasbenik), Dominko Henrik, Fin#gar Franc, Fonda Franc (katehet), Kan- te Matej, dr. Kos Franc, Kozuh Jozef, Kramberger Franc (ka- tehet), Kristan Jozef, Kriznié Stefan, Markelj Ivan, ki je bil od Solskega leta 1880 do 1904 ravnatelj uéiteljiSca za vse tr oddelke. Rojen je bil v Sentvidu pri Stiéni 1852 in je bil tudi Glan dezelnega Solskega sveta za Istro, ji so bili: geograf Orozen Franc, Panéur Franc (katehet), Poniz Benedikt, Cch Sokol Ivan Alojz (glasbenik), Subic Albert, ki je bil leta 1908/09 namestnik rav- natelja Bezka, Spintre Franc in matematik Masera. V letih od 1875 do 1900 je v Kopru maturiralo: 238 Slo- vencev, 71 Hrvaiov in 174 Italijanov. ‘Stavkajoci dijaki so Ieta 1908 stavili sledeve zahteve 1, Usitelji8ée mora prenehati s poukom v nemSkem je: ker nemskih dijakov ni, in naj se spremeni v tri ucitel. na katerih bo pouk v narodnih jezikih. 2, Sedez mora biti zz Hrvate Kastav, za Slovence in Ita lijane pa Gorica ali celo Trst. 3. Sprigevala morajo biti tiskana in izpolnjena le v narod- nih jezikih, ker so po ustavi vsi narodi Avstrije enakopravni. '$ Solskim letom 1908/1909 je viada privolila, da se pouk 41vrSi_v narodnih jezikih, Za Hrvate se je nasla tudi resitev pre- mestitve, ker so zaradi sedeza v Kastav sami privolili, imeli poslopje in ni bilo nasprotovanja. Jesenska stavka 1908 slovenskih in italijanskia dijakov je imela sledeéi odziv: C.kr. ministrstvo Dunaj je izdalo dekret St. 2450 z dne 16.9. 1909, s katerim je ustanovilo za Italijane uéiteljisée z italijanskim uénim jezikom v Gradiski, nemski jezik je bil le glavni predmet; za Slovence pa slovensko utiteljiSée enakega tipa v Gorici. ‘0b taki odloditvi v prid Slovencev so Italijani_vzdignili velik hrup in zahtevali tudi njih moski oddelek v Gorico; a ker niso razpolagali s stavbo, so se morali zadovoljiti z Gradi- sko, Kjer je potem to ostalo vse do povojne dobe. Leta 1914 so potem dobili v Gradiski dréavno in vsem potrebam ustrezno novo poslopje, v katerem pa se je vrSil pouk le v Solskem letu 1914/1915 do’ izbruha vojne x Italijo. Med vojno je poslopje estalo neposkodovano in sluzi seda} za srednje Sole, Da so se talijani Se bolj pomirili, so dobili drzavno podporo za nama- kalne naprave na Soi Kako sem previvijal Solsko leto v Kopru? Zornikova dvo- jica Se ni imela lastnih otrok. Gospa je vzorno skrbela za hra- no in tudi za to, da smo se dréali doma in se uéili. Lepo je bilo, Ker Je naéa Sestoriea worila pravo oszo v italijanskem okoiju: Pri vsej rednosti je pa slo vendar kaj narobe. V prvem semestru_ sem imel 86 opravicenih ur zamudkov z gospodar- jevim opravigilom, da sem bil bolan, Stvar pa je bila resniéno povedano taka. Tisto leto je bilo v Istri toliko grozdja, da je kmetom primanjkovalo posode. Ponujali so grozdje po 5 krone za stot, Zorniku, ki je bil tudi kos mizarja, sem se ponu- dil, da narediva écber 7 dvojnim dnom; potem kupimo grozdje in ‘naredimo vino. Sklenjeno, storjeno! V stirih dneh je bil sod gotov in pri kmetu, prodajalcu grozdja, napolnjen s sko- raj tristo litri moSta ter prepeljan domov. Tako smo imeli vsak dan pri kosilu kozarec vina, Za zabelo je gospodinja ra- bila najveé surovo oljéno olje, kateremu smo se kmalu in lahko privadili V éasut odsotnosti od pouka sem zamudil razlago negativ- nih Stevil in tako je Sla prva matematiéna naloga delno slabo. Studente v Kopru, posebno Se ii Slovenci, ki so nas iz 48 tolminske pripravnice presadili v to pusto mesto, nismo imeli od mesta prav nobenega razvedrila ne kulturnih prilik. Vse, kar se je vrSilo, je bilo italijansko in nam tuje, Nekaj pa clo- vek mora vendarle imeti in v glavnem je bilo to, da so 3tu- dentje od kraja vsi kadili; te grde navade sem se nalezel tudi jaz, tako da sem za bovine potitnice Ze na skrivnem doma na Cavnu kadil, pozneje pa kar javno. Ali razvade, ki se je opri- me, posebno v letih doraSéanja, se tezko odkrizas in te obi- éajno spremlja vse Zivljenje. Ze iz Gorice sem razumel nekaj italijanskih besed, znal prebrati napise ter se tako v mestu znasel. Z italijanskimi go- jenci se nismo druzili; bili smo kot dva sveta, Kljub temu pa je zaradi zunanjih vplivov bilo med nami sporno ozragje. V Kopru nismo imeli Slovenci nobene besede. Malo pred sklepom Solskega leta sem prigel s Kuclja s sopkom planik, zataknjenim za klobukom, Na Belvederu so me italijanski Studentje napadli, mi vzeli klobuk, odnesli vse planike, vrgli nato klobuk po teh in me hoteli povrhu Se na- biti. Ce bi bil moan in drzen kakor svoj éas Martin Krpan, bi se Stirih ne ustrasil, saj se on petnajstih ni; najbolj zdravo je bilo, da sem pobral’stlaéeni klobuk in zbezal, Tako sem Se bolj globoko uvidel, da tako gnezdo, kakor je Koper, res ni za nas primerno. Pa Se nekaj dogodkov iz Solskega Zivljenja! NaS razrednik je bil Janez Nep. Kostial, Slovak po rodu. V Koper je bil ka- zensko premeséen, ker je bil preveé narodno in liberalno usmer- jen. Za matematiko smo imeli prof. Masero, za druge pred. mete profesorja Subica in za glasbo prof. Sokola. Klavirja ni bilo na razpolago, da bi se kaj vadil, in tako sem dobil iz glasbenih predmetov le zadostne rede. Sprigevalo tore} ni bilo veé odligno kakor v pripravnici. Vzrok je bil gotovo tudi v tem, da sem se premalo potrudil, da nisem imel nikogar za pravo vzpodbudo in da ni bilo takega ozraéja med nami Studenti in profesorji, kakrsno je viadalo v Tolminu. Tu smo zopet postali Ie bolj nekake Stevilke kot pa élani ene in iste druzine; vse je bilo bolj brezbrizno, neljubko in nekam mrzlo. Da je bilo tako, je gotovo manjkalo tudi pravega vodstva, kajti prof, Subic, ki je nadomestoval ravnatelja Bezka in bil sicer dobri¢ina, discipline ni znal dréati ne v razredu ne med profesorii. Tudi staro in razpadajoge nekdanje samostansko poslopje, 49.ki je nudilo streho uéiteljiscu, ni vet ustrezalo, da bi vzbujalo v nas estetski Gut, ki bi bil nekaka podlaga za vzorno obna- Sanje in vzgojni podvig Ob stavki so starejsi dijaki stavili zahteve, da se dovoli kajenje in omogodi potovanje s parnikom v Trst, ée3 da Trst nudi vet kulturnih dobrin kakor Koper in da je mladini po- trebno stopiti v stik s slovenskim Zivijem in kulturo v Trstu, ‘Vse to bi bilo zelo lepo, ée bi bilo tudi od kulturnih predstav- nikov organizirano in podprto. V ozadju pa je bila tudi druga, senéna plat, Zelje nekaterih, da bi se lahko v Trstu vsestran- sko zabavali Voinja s parnikom v vsako stran je stala 40 vinarjev in za takratne razmere je bilo Ze to za marsikoga preveé. Tudi jaz sem se voril s parnikom, kadar sem med Solskim letom ob raznih prilikah pohitel na Caven. Iz pristaniSéa v Trstu sem jo urezal peS skozi mesto in Sv. Ivan do Opein; od tam z vla- kom do Branika pa zopet pes ¢ez Sv. Martina v Kamnje in dalje na Caven, Takrat mi taka pot ni bila nober napor; ho- dil sem kot zajec. V Koper sem se vraéal po isti pot. Delali smo tudi izlete pes po koprski okolici do Socerba, na Slavnik, na Sv. Marka, v Tzolo in do Pirana. Zanimiva j¢ bila takrat'folklorna slika istrskih navad in divijenja, kar je danes povetini izginilo. V Koper so Istrani dnevno prihajali s svojimi natovorjenimi osli¢ki in napolnili z njimi danasnji Presernov trg. Prinagali so v mesto mleko in razne poljske pri- delke, v mestu pa nakupili, kar jim je bilo potrebno. Po vaseh takrat ni bilo trgovin. Med Studenti je bilo razSirjeno igranje kart; tako je tudi mene prijela skusnjava, da sem prinesel od doma tarok. Z igranjem kart je bila izgubljena marsikatera ura, Pri tem je bilo prikrajsano ucenje in redil sem se mnogo od znanja, pri- dobljenega na pripravnici. Zastonj ne pravi pregovor, da’ dve- ma gospodoma ni mogoée sluZiti. Seveda spoznanje prihaja navadno prepozno in to tem teZje, ko je Elovek S mlad in v tujini, proé od varstva skrbnih starsev. Tisto leto za pust se je poroéil moj najstarejéi brat, ki je bil takrat v Moelbriicknu 'v Dravski dotini na Koroskem; tam je vodil parno Zago. Poroéno potovanje sta naredila domov na Caven in ker so nasi za tisto priliko dobili tudi harmonikasa, sem se navadil plesati polko in navadni valéek. Tako sem se vsaj glede plesa malo vpeljal. 50 V Kopru nismo étudentje imeli tisto leto nobene kultur- ne in Sportne organizacije. Pevski zbor, ki ga je prejsnja leta vodil Sreéko Kumar, ni veé obstajal; da bi imeli kako prire- ditev, ni bilo organizatorjev in ne pobud s strani profesorjev. Zato ‘tega Solskega leta ne morem imeti v dobrem spominu, Ker mi ni nudilo tistega podviga in ognja, ki ga mladenié po- trebuje v svoji najbolj kritiéni, a tudi idealni dobi petnajstih let. K sregi so med slabili letinami tudi dobre in se tako lahko marsikaj izravna in rine dalje brez hujsih pretresov. Vendar pa ostaja v éloveku, ki ohrant dobro voljo, za vse ziv- jenje borba proti razvadam in nezgodam, da ne postane pola- goma nekoristen ud Gloveske druzbe, propalica. Zaman ne i neméki pesnik Wolfgang Goethe: Vermégen verloren, wenlg verloren, Ehre verloren, viel verloren, Mut verloren, alles verlorent (Blagostanje zgubljeno, malo zgubljenega, Zast zgubljena, veliko zgubljenega, pogum zgubljen, vse agubljeno!) SESTO POGLAVJE KAKO SO POTEKALE POLETNE POCITNICE NA CAVNU Vse svoje poletne poéitnice od prvega razreda vadnice do drugega letnika uéiteljiSéa sem prezivijal doma na Cavnu. Se odrasel élovek, pa naj Zivi Se tako v izobilju, ima domotozje in Zeljo vrniti se domoy: toliko bolj otrok, ki se Se vedno drdi najrajsi materinega krila. Okrog praznika sv. Petra in Pavla smo vsi pri8li domov, bodisi iz Gorice, Idrije in Krskega. Saj so nas doma Zeljno pri¢akovali, tudi zato, da bodo nekaj mesecev prosti stroskov 51vidréevanja v Soli in da bomo doma pomagali, kajti v poletnih mesecih je bilo na Cavnu dela éez glavo. Pastir Ciril je Ze pridno pasel in se razveselil, da ne bo veé tako sam. Posebno nas fante je pri¢akoval, da mu bomo pomagali klestiti smreke in bore ter z vejami pripraviti ogro- men kres, ki naj bo viden po vsej Vipavski dolini in tja éez Kras na predveger svetih bratoy Cirila in Metoda, Da smo ga lahko zgradili do vrha, smo morali imeti dolgo lestev. Ciril je poleg paznje na Zivino pomagal z vso vnemo, ées da bo kres gorel prav za njegov godovni dan. V glavnem pa naj bi nas kres vse, ki so ga gledali, vzbujal zavest, kako pomembna sta bila brata Ciril in Meiod za slo- vanske narode v verskem in kulturnem oziru. Nasi so se potrudili, da je na Cavnu Ze leta 1901 zatela delovati postojanka treh’ planinskih drustev: S.P.D., D.O.AV. in CAI. Mi smo se morali za to primerno pripraviti, imeti vedno zadostno zalogo moke, vina, piva, nekaj #ganja in brez- alkoholne pijaée. Poleg tega’ pa mleko, maslo, meso, narezek ter vrt, poln potrebne zelenjave, kakor tudi marsikatero do- mato in gozdno poslastico, kot so jagode, borovnice in maline. Nasa majka je bila dobra kuharica in se je z veseljem potrudila, da smo imeli vsa leta polno turistov ter si tako prislufili tudi nekaj denarja, ki je bil potreben, da so nas lazje Solali. Ker smo znali turistom vsestransko streti, bodisi s hra- no, prenogiséem, spremljanjem in prijaznim sprejemom, se je dober glas, kako je na Cavnu prijetno, lepo in postreZljivo, Siril vedno dalje na okrog. Prihajali in ‘celo ustavljali so se : Svedi, Holandci, Danci, Nemci, Cehi, Poljaki, Hrvatje, i, Francozi, Italijani, da_ne govorimo 6 nasik ‘bratih iz Primorske, Istre, Kranjske, Stajerske in Koroske, kar vse po- trjujejo spominske knjig Vsako planinsko drustvo je imelo predsednika, ki je znal ti izlete tudi na Caven in Trnovsko planoto, katera 5 svojim veligastnim gozdom o¢ara vsakogar, da pozabi na moree skrbi in tuge Zivljenja ter se vesel osprosti, kot se je med drugimi p. Celestin Lojk, ki je zapisal v spominsko knjigo: Tudi temne, visoke goséave, spominjajo na nebeSke visavet __ Pater Celestin, ki je bil takrat v Sv. Kridu, je pogostoma prihajal na Caven’ Cez ramo je nosil vrego. Bil je erborist in 52 nabiral je vsakovrsine zdravilne rastline, ki jih ni manjkalo, saj ima Caven najbolj bogato floro na GoriSkem, Pater Celestin je bil znan, da ni zdravil le du’, ampak tudi bolna telesa. Pri hnas se je vedno oglasil in se najrajsi odzejal s pinjenim mle- kom, ko se je pre} s pozirkom Zganja ohladil in nehal potiti pod ‘tezko kapucinsko kuto. Ob gotovem Casu, v avgustu, je bilo treba vzeti kramp in iti z njim kopat korenine encijana. Za vsako mosko steblo encijana po Veverici in pobogju proti Mali gori je on bolje vedel kakor kdorkoli nas. Poleg drugih rastlin je Se encijan stlaéil v svojo vrego in jo tako s polnim tovorom zadovoljen mahal v dolino. Ni pa bil le pater Celestin, ki ga je Caven mikal in vabil. Tako je veé let letoval pri nas s svojo druzino profesor gori- 8ke realke Henrich Schreiber. Ta je bil pravi biolog. Prinaéal je s seboj vse mogove priprave in tako sem z njim in njego- vimi otroki hodil okrog, da smo nabirali vsakovrstne hroste: kozlitke, rilékarje, lubadarje, brace, lovili metulje ter vse to preparirali za zbirke, ki jih je nato profesor posiljal na Dunaj twrdki Pichler Witwe & Sohn, ki je takrat imela. glavno 72- Jogo za vse uéne pripomotke. Po skladovnicah metrane ni manjkalo bozjih volkov, v boroveih in smregju kozli¢koy, rile karjev in lubadarjev, drugod po deblih moskatnih kozlickov, ob veternih urah rogaéev, po njivah brzcev. Od metuljev pa smo nalovili: lastoviéarje, admirale, citronarje, beline, pav- linéke in veSée: smrtoglavce, nogne pavlingke in vseh vrst dru- gih ve8. Najbolj cenjeni pa so bili neki majhni temnorjavi metulji, ki so redkost Cavna, Drobovja zaklanih petelin¢kov smo dnevno stavili_ na gmajni pod kamenje, na teh zapisali datum in tam smo gojili grobarje, Tako smo lahko pripravljali razvojne zbirke od jaj- éeca do liginke - larve - hrosta, kar je bilo Se posebno zani- mivo in pouéno. Skatle takih zbirk smo nosili na posto v Aj- dovstino in je seveda za take usluge nabiranja, pomaganja pri pripravah padla marsikatera krona tudi nam, ‘udi sam sem si napravil lepe zbirke hroséev in metuljev ; hrogéev sem imel nad dvesto. Dobil sem veliko veselje do prirodoslovnih ved in se res marsikaj koristnega naudil Nastavljali in lovili na mleko smo tudi gade in modrase. Te je profesor pripravijal v Spiritu. Na Cavnu, ob drzavnem zidu, ki Se vedno obkroza ves drzavni gozd, se taka golazen kaj rada mnozi. Prof. Schreiber je stanoval v Gorici v Lan- 53tierijevi palaéi na trgu sv. Antona, Tam je v posodah, pokritih s stekli imel tudi Zive gade in modrase, jih krmil in’ opazoval njih naéin Zivljenja. Znal jim je vzeti tudi strup. Mislim, da si je s temi zbirkami zasluzil Xe veliko veé, kakor ga je stalo letovanje z vso druzino; v glavnem je pa bilo njegovo najvegje veselje, da je tem nazorneje in Zivljenjsko podajal dijakom zanje’svojega predmeta, Pozneje si je Schreiber sezidal v Cepovanu lepo hiSo v bregu nad tamkajsnjim vodovodnim rezervoarjem, obkrozeno z lepim umetnim gozdigem; z vrha griéa je lep pogled na Tri- glav, Tako je z zahodne strani Tmnovskega gozda nadaljeval x nabiranjem vsakovrstnih Zuzelk. Za geolosko tvorbo Trnovske planote se je pa najveé za- nimal profesor Ferdinand Seidl, ki je bil veékrat tudi pri nas na Cavnu. Poleg njega, ki je v svoji Studiji, »Geoloski spre hodi« tako lepo in znanstveno opisal geolosko tvorbo Brd, Tolminske in Cerkljanske ter Trnovske planote, je zahajal k nam tudi prof. Pirc iz Novega mesta, Tega so zanimale jame in brezna. $ tem sem celo lezel po jamarski lestvi in dobro privezan v brezno poleg gozdarne v Krnicah. Tam sva dobila posebnega jamarskega hrosta; ti so zelo redki in zaio posebno dragoceni. Brezno je globoko najvet petdeset metrov. S pri- pravo na vreteno so spustili najprej njega, za njim pa Se me- ne, Imela sva luéi in bila sva dobro privezana, Taki kraskih votlin, vet ali manj globokih brezen je po Traovski planoti vse polno, le da so mnoga prikrita. Drugi_ so zopet prihajali na Caven, da so dajali duska svoji lovski strasti, a takrat v Trnovskem gozdu ni_mogel kdorkoli imeti lovskega dovoljenja. Ce so taki_priloznostni lovei kaj ustrelili, je Slo vse to na ime gozdarja, ki jih je spremljal na lovu in je moral ustreljeno divjaéino oddati, Kdor bi streljal sam, brez dovoljenja, tega so smatrali za divjeza lovea in to je bilo kaznivo. Posebno na glasu je bil takrat divji lovee Leskar 7 Otlice, ki je vetkrat sede’ v ajdovskih zaporih, pa ga to vseeno ni spametovalo. V mesetniku »Lovece je lepo opisan. Posebno zanimiva je pripovedka, kako je neko& prinesel domov srno; Ker je slutil, da so mu oroiniki za pe- tami, je srno zgatil v zibel, Zeni pa narotil, da je sla v posteljo, se delala bolno in zibala dete v zibelki. Tako dogodivseino je mal pripovedovati Anton Smet, ki je bil takrat oroZni8ki straz- 54 mojster na Dolu in je stalno imel z Leskarjem nevseéne opravke. Poseben Ijubitelj lova je bil naducitelj na Dolu Edmund Cibej. Najbolj ga je veselilo streljati divjega petelina, planin- skega orla, sove uharice, sokole, polhe, veverice. Take ptice in Zivalce je potem znai sam pripraviti, da so se obranili Imel je lepo zbirko, s katero se je ponaSal, a mu je bila tudi za hisni okras. Zivijenje in delo tega moda je treba, da po- sebno opisem. Edmund Cibej, starosta uéiteljstva svobodnega Primoria, se je rodil 15, marca 1861 v Lokaveu pri AjdovSdini; umel je prav tam 9, januarja 1954,Prijatelju ne morem ob tej priliki dati lepsega darila, kot spomniti se na njegove Stevilne zasluge kulturnosocialnega znataja. Bil je sin pridnega sodarja in trgovca. Obiskoval je esnovno Solo v rojstni vasi. Ker je kazal veliko nadarjenosti in voljo do weenja, ga je o¢e poslal v Trst, kjer je napravil dva razreda realke. Nato je obiskoval pripravnico za uéitelji- 8ée, ki je bila takrat na Proseku. Uéiteljisée je Studiral v Ko- pru in maturiral leta 1881 s prav dobrim uspehom. Takoj je- seni je dobil uciteljsko sluzbo v Rihenbergu, kjer je imel sreéo seznaniti se s pesnikom Simonom Gregor¢iéem. Se med Ietom je moral v Kriz, kjer je ravno manjkala uéiteljska mo6. Naslednji dve leti je sluzboval na samostojni Soli Brje-Rihen- berg. Jeseni leta 1884 je dobil stalno mesto na Dolu nad Aj dovséino, kjer je sluzboval 29 let, to je do leta 1913. Bolehen Je zaprosil za zatasen pokoj in Ker se po dveh letih ni vrnil veé v sluzbo, je bil leta 1915 stalno upokojen. Krepak, Zilav, zmozen in poln idealov je posvetil vse svoje moti mladini, zdravstvenemu, vzgojnemu in gospodarskemu procvitu prebivalcey lepe Dol-Otliske planote. Cim bolj se je vaivijal, tem motneje je Ijubil ta kraj in njegovo revno |jud- stvo, Dol-Otlica mu nista bila manj pri sreu kot rodri Lokavec. Od lepo urejenega doma pri Slokarjih, kjer je prebival vsa eta svojega pokoja, se je njegovo Se vedno Zivahno oko rado napajalo z lepotami gorenje Vipavske doline in Krasa, a Se rajsi in z vetjim veseljem se je oziral na skalnate, od neurij razrvane robove Dol-Otliske planote, po Predmeji in sinjem ‘avnu. Z njim so na Dol-Otlisko planoto prodrli prvi Zarki kul. ture in vsepovsod ga je Cakalo delo. Vasici sta takrat spadali K ajdovski obéini, ki se pa ni mogla v zadostni meri zanimati za gospodarske potrebe teh dveh precej revnih nasclij. Usta- novil je najprej gospodarski svet in ko je priboril za planoto samostojen obéinski svet, je deloval skoro brezplaéao kot ob- Ginski tajnik. $ svojo bodrilno besedo in s posredovanjem je vebudil zanimanje za planoto in pokazal raznim merodajnim krogom potrebe kraja. Le revna, strma pot, po kateri se je delno vozilo lahko na vlakah, je’ takrat peljala éez Predmejo na planoto. Ljudstvo pa se je najrajéi posluzevalo stez, ki so ga hitreje povezovale z Vipavsko dolino, Obrinikov, irgovcev takrat na planoti Se ni bilo in Gesar niso pridelali doma, to so morali znesti vse iz doline. Marsikdo je takrat sejal Se 56 lan in precej razvita je bila tudi ovéereja. Tako so si Ijudje sami doma kaj napredli in stkali. Razen ovsa, jetmena, krom. pirja, zelja in repe planota ne nudi drugega, saj ima priblizno ‘osemsto metrov nadmorske visine. Hise so bile ob Cibejevem prihodu ma Dolu bolj podobne oglarskim ‘kotam, nego pravim higam, On je bil tisti, ki je Ijudi nauéil sezidati prve dimnike in Stedilnike. Ker so Gor- jani na njegovo pobudo zaéeli hoditi na Stajersko in celo v Romunijo kot gozdni delavei, so tudi prece} zasluzili, Dopiso- vanje s temi izseljenci in svojci, ki so bili takrat Se. povetini nepismeni, sta vodila le Zupnik Stepanéié in Se veé Cibe}. Znal jih je navajati k vartevanju in ko so se vraéali petiéni, so po hjegovem nasvetu viozili marsikateri goldinar za preuredbo Cibejeve pobude in nasveti so bili prvi, katerim se imajo prebivalci planote zahvaliti, da so imeli do pred vojne tako udobne domove. Ker je bilo pomanjkanje prav zgrajenih hle- vov, so imeli kmetje majhne prasitke pozimi pod petjo v izbi. Da je bilo to z zdravstvenega stalisca nezdravo, bo vsak razumel, a treba tudi da razume, koliko preprigevalnega dela je bilo treba kulturnikom, da so take navade izginile. Ze leta 1885 je Cibej dosegel, da so ustanovili na Dolu drfavno Gipkarsko Solo, Prisla je izvrstna uéna moé in kmalu je Sola obrodila take uspehe, da se je zaéelo klekljati po vseh hisah, Cipkarski izdelki so postali znaten in stalen vir dohod- kov, Tako so priéeli prihajati vy druzine celoletni dohodki moski so sluzili vet poleti, Zenske in mladina pa pozimi, Velik kriz za Solski obisk je bila paSa in treba je bilo misliti_na izboljSanje senozeti in na vpeljavo reje goveje Z- vine, Tudi pri tem je Cibej izpeljal lepe zamisli in uspel. Prisla je v navado oddaja goved na skupno paso. Ko je dréavna gozdna uprava zgradila cesto na Predmejo, so zaéeli izseko- vati preobilne gozdne parcele in nastale so lepe senozeti in z njimi moznost reje goveda namesto ovac. Tudi s tem gospo- darskim podvigom je zaéelo rasti blagostanje. Za razne gospo- darske napredke pa je bilo treba ljudem iti za duhom éasa, Marsiéesa so se mozje nauéili v tujini in prinasali so s seboj bogate izkusnje. Da se je mladina doma in v tujini vet okori- stila, je bilo treba v prvi vrsti dvigniti izobrazbo. Soloobveznih ni mianjkalo na razsezni planoti, a Solo obiskujoge imeti pri takih razdaljah, burji, mrazu in’ zametih je bilo drugo vpra- Sanje. Samo zanimiv pouk, neizérpna Ijubezen do mladine so 37bile tiste sile, ki so velikokrat vplivale tako, da so otetje otro- ke nosili na‘hrbtu do Sole in prihajali ob konéanem pouku zopet ponje. Iz takih prizorov so se rodile nove misli — zi- danje Sole na Otlici, za kar ima Cibej eno prvih zaslug. Tmovska planota je bila Ze prej dréavna last in bila je tudi Ze gozdna uprava, ki je imela svoj glavni sede? v Gorici. Gord pa se do takrat ni Se izkori8éal v pravi meri, ker je bila na planoto od leta 1854 vozna pot le ez Trnovo, Lokve na Predmejo, Gozdna oskrbnistva so bila na Trnovem in Pred- meji, kjer je Cibej naSel ob svojem prihodu oskrbnika Ja- rischa. Ta je bil zelo naobrazen moz, velik ljubitelj lova in gozda in tudi iskren druzabnik, Jarisch, Cibej in Stepanéié so kulturno vodili vse in se eden drugega izpopolnjevali. Leta 1902 je bil na oskrbnikov predlog Cibej imenovan v komi za precenitev bogastev Trnovskega gozda. Kolikega pomena je to bilo, bomo razumeli, ko povemo, da so bili ostai élani te komisije na sloveéi geolog prof. Seidl, dr, Kosmat, direktor dréavnega muzeja na Dunaju, in dr. Lego, ravnatelj drzavnega muzeja v Pragi. Taka izbrana druzba znanstvenikov je vplivala na Cibeja tako moéno, da se je zaéel posveéati novemu Stu- diju in pisanju znanstvenih in leposlovnih del. Prehodil in preiskal je vso planoto v druzbi teh znanstvenikov, prouéil zeolosko sestavo, favno in floro. 0 vsem tem je mrogo pisal, av svoji skromnosti ni vsega_ priobéil. Glavni Sport, bolezen, ki se je je nalezel od gozdarjev, je bil lov in s tem 2druzeno hribolastvo, Druzba ga je bila vedno vesela, ker je njegova duhovitost in razumevanje vsestranskih problemov navadno prekasala druge, In ker Ze govorimo 0 Ci- beju Sportniku, je potrebno povedati, da je bil on prvi smugar na slovenskih tleh. Iz Norveske si je nabavil leta 1888 smucke in vpeljal ta Sport najprej med gozdarje, da jim je tako olaj- Sal hojo po snegu. Dasi je Slo mimo njega mnogo gorja, ga to ni moglo streti; ostal je hrast po volji, po duhu, po telesu in znal je boriti in Kljubovati vsemu. Moral je poscgati tudi v_poli- tigne boje, kar ga je vetkrat oviralo pri delu za narod. Svoje lovske dofivljaje je priobéeval v Lovcu, pri katerem je najvet sodeloval leta 1940. Pisal je tudi v Planinski vestnik in ravno iz teh opisov se zrcali vsa_njegova velika Ijubezen do narave in do nase slovenske zemlje. Ni Se dobro okreval, ko je stopil v pokoj in se preselil s 58 planote k Slokarjem, Ze je moral leta 1914 pristati na vodstvo Zupanstva v Lokavcu. Po konéani prvi svetovni vojni je bil od leta 1919 do leta 1922 imenovan po priporodilu voliveev za obita okna. V takem stanju je bil pouk nemogoé. Sobo in hrano sem dobil v gostilni »Pod cerkvijox. Lastnik Spacapan si je znal preskrbeti od vojastva moke, zabele in celo pristne kave. Tudi denarja se je od vojastva nabral, ne pa tako ostali_ vas¢ani, katerim je potem Se vse leto huda’predla. Tudi Zupnisée je bilo prazno in po odhodu vojastva, ki ga je imelo zasedeno, precej v neredu. Edini duhovnik v vasi je stanoval v svoji napol podrti bajti, nekoliko ven iz vasi, v Tre- buski dolini. Bil je to zelo svojevrsten in éudaski staréek. Imenoval se je Kadenara; pozneje so ga oropali in ubili Kar vojasivo pusti, tega se polasti Ijudstvo. Tako sem se tudi jaz velike vojaske barake, Od nadzornika sem dobil na- rotild, naj Solsko poslopje takoj obnovim na stroske okrajnega Solskega sveta, Material sem vzel, kjer ga je pat bilo dobiti. Baraka mi je dala lepe trame in deske. Domaci mizarji so v malo dneh pooblali deske, viozili nove trame in napravili pod. Zidar je popravil streho ‘in prezidal peé. Sipe smo dobili iz Idrije, Prenesli smo Solsko opremo, shranjeno na bliznjem skednju, in Gez Stirinajst dni smo %¢ lahko zaéelis poukom. Tz Cerkna smo dobili udbenike, pisanke in ostale solske po- trebscine. Raéun za obnovo je zna’al komaj 35 kron, Kmalu za menoj je priel v Trebuso Zupnik Ivan Mozetié. Bil je Zivéno izérpan. Prisel je iz Velikih Zabelj na Vipavskem. Imel je nekaj opreme in naselil se je v Aupniscu. Dekan Roje iz Tolmina je sodil, da je zaradi bolezni nezmozen upravljati Zupnijo, in je poskrbel, da je skofija imenovala se Stefana Podbrscka. Tako smo imeli v majhni fari kar tri duhovnike. Mozetié se je umaknil iz. Zupni8éa in se nasclil v majhni, povsem ohranjeni vojaski baraki, Za kuharico je imel Justino Skodnik, ki je bila prej kuharica pri dekanu Beletu v Kanalu. Podbrséck ni lepo ravmal z Mozeti¢em in najrajéi bi se 122 bil odkrizal ostalih dveh, Dosegel je celo, da je prisel_v Tre- buso sam knezonadskof. Spravil bi bil rad Mozetiéa v bolnico, a nadskofu sem jaz pojasnil, kaksen je polozaj, in Mozetic je ostal v Trebusi. Tako sva sklenila z Mozeticem iskreno prija- teljstvo, ki naju Se vedno veze. . Viak z Jesenic je takrat voril le do Sv. Lucije; do Gorice proga neuporabna; manjkal je most na Sot Ze bri po vrnitvi iz Crne gore me je zanimalo, kako je nasim domom v Solkanu. Poiskal sem si spremljevalca in sva odsla éez Curo do Solkana. Po Grgarju in na pobotju Sv. gore so Se leZali razpadajoti konji, v kaverni_ nad apnenico pa se dva mrtva vojaka, ki so ju oblegale in grizle podgane, kar na- ma je slo do mozga. V Solkanu, kamor sva pzispela %¢ proti veveru, nisva sre- Gala Zive duse. Ljudje se niso Se vracali iz begunstva; saj tudi ni bilo kam, Hige so bile dobesedno vse porusene; paziti je bilo treba, kam stopiti, kajti razne rogne granate so lezale vsepovsod. . ‘Nasa higa je bila brez opeke na strehi; videlo se je golo ostresje; dva hiSna ogla sta bila podrta; oken in vrat hi bilo, Pod sobo proti dvoriscu je bil skopan globok bunker, klet pa polna municije; vse okrog strelski jarki. Spala sva v sosedni hisi. Omara za obleke je bila brez predala in vrat. Polozila sva jo po tleh in pripravila neke koné- nice postelje in deske, da se pokrijeva. Nato sva se ulegla v zaboj, se pokrila in tam Zdela, Spala nisva nig. Nahrbtnika sta nama sluyila za zglavje. Sove so preveé skovikale, pod- gane se podile in bala sva se, da naju katera Se ogrize, ce zaspiva. Po se je zatelo daniti, sva napol polomljena in vsa pre- mragena zlezla ven, Da bi Si ogrela kavo, sva iskala kako po- sodo, a bilo je vse zaman, Zakurila sva ogenj kar sredi ceste, Da bi se mi kava nekoliko ogrela, sem drial steklenico nad ognjem. Kar naenkrat: »Pok!e, steklenica se je razlete ava scedila v ogenj. Pogledala sva se debelo in obenem Zalost- no, Zadovoljiti sva sc morala s suhim zajtrkom. Mahnila sva jo v mesto. Ob poruseni stolnici na oglu via Rabatta je nekdo toéil vino; dru; : isti poti. Imel sem pa sliko in pojem, kaksno je bilo ra na zapuséeni soski fronti, ‘Sporoéil sem svoj ogled materi in bratu v Podgrad in ko ie 123so se konee februarja bolj pogumni zaéeli vraéati iz begun stva, da si kaj obnovijo in obdelajo, se je tudi moja mati od- logila za vrnitev. Uspelo mi je, da sem s pomotjo Trebusanov in vojastva za silo prekril streho in zapri dva prostora, katera sta bila Se delno ohranjena. Mati se je nato vrnila, Treba pa je bilo oskrbovati jo z Zivezem. Pomagal je v precejSnji meri ingenir Berger, ki_je prisel, da vzpostavi provizori¢en Zelezni most éez Sogo, Naselil se ‘je pri nas. Zadovoljil se je z vs0 prepro- stostjo. Maja meseca, menda 18. je bil most konéan in zaéel je voriti vlak tudi od Sv. Lucije do Trsta, V Solkan je bilo treba veckrat peSaditi; peljal sem tudi molzno oveo, da sta mati in inzenir imela vsaj malo mleka. Skods, da me ni kdo slikal, ko sem vodil pohlewno oveo na vrvi_ vse do Solkana. Z otroki sem bil zadovoljen. Obnovijeno Solo smo okrasili s slikami in evetjem. S starSi sem imel kmalu stike in spoznal njih potrebe, Pomagal sem s pisanjem raznih prosenj za vo- jaske dopuste in posredoval pri oblasteh, kolikor se je dalo. Prve dni maja sem peljal otroke visje skupine z vlakom na Bled, Peljali smo se z dvema éolnoma na otok, veselo pre- pevall, si ogledali Vintgar. Lepegn idleta na Bled smo bili Na binkosini ponedeljek po magi dne 20, maja 1918 sem imel pred cerkvijo govor o majski deklaraciji; v Cerknem pa je govoril notar Ignac Gruntar. Razlozil sem Ijudem, kaj mi Slovenci zahtevamo od viade v prid nase narodne ureditve; to je federativno celoino slovensko ozemlje. Na zahteve nas Slovencev kakor Cehov in Slovakov je nemska dunajska vlada ostala gluha in prav zato se je Zelja za odcep in samostojno Jugoslavijo vedno bolj budila. Solsko leto se je zakljucilo. Delo obnove me je klicalo v Solkan. Ruski ujetnik, ves sestradan in Ze brez. moi, mi je le kaj pomagal. Od Plavi (Dolge njive) sva vozila iz Soge pesck in od vode do vora na cesti ga celo nosila. Naloziti pa sva sme- Ja le malo, ker sta vola tudi majhno tezo komaj vlekla, Midva sva morala nazaj le hoditi. Od vinograda in sadnega drevja ni ostalo na vru nié veé. Na velikonoéni ponedeljek (1. aprila) sem prinesel iz. gozdar- skega sadnega vrta iz Rodne doline, kjer je Se nekaj drevja ostalo, hrusko, jablano in dve Genji ter jih vsadil. Hruska Se 124 danes lepo uspeva in bogato rodi ter me spominja na one #a- ostne éase in na ubogega muzika, o katerem dvomim, da je Se kdaj videl svoj dom in domovino. V polni zaposlitvi je poletje hitro minilo in bil sem pri- pravljen, da za¢nem ponovno s poukom. v Trebusi. Nadzornik Lasié je hudo zbolel in pred odhodom domov na Vipavsko, je poveril pol okraja: Cerkno-Tolmin Mateju Mikuzu; meni pa Kobarid-Bovec. Dekret je govoril o nastavitvi v Bovcu in otvo- ritvi Sole v Boveu. Doletela me je Gast biti namestnik nadzor- nika, eprav le za pol okraja, kjer sem bil le pastir brez érede. Odsel sem v Bovec. Tam sem imel stare znance: dekana Klobuéarja, Mlekuzeve, Ostanove in druge. Bivali so vsi v za silo popravijenih rusevinah, saj je bil trg v glavnem tako po- rusen, da so morali iskati vsak svojo last. Pripravili so mi so- bo v ‘tedanji vili Vojmir; bila je pokrita s katramirano_le- penko, Hrano so mi dajali Ostanovi. Hodili so z vozom v Fur- Ianijo po nekaj vreé turStiénih storzev in krompirja; tako smo imeli vsaj polento. Dekan si je popravil par prostorov v Zup- nigtu_ in mi je svojo uradno sobo prepustil za Solo. Solsko poslopje je bilo povsem poruseno. Prekrili so cerkev Marije Sneénice na trgu. Z dekanom sva otroke pripravila za birmo in sredi oktobra smo sprejelinad- Skofa Sedeja. Po birmi smo imeli v tej cerkvi poleg sluzbe bozje tudi Solo. Pri vojaskih oblasteh v Trstu_ sem prosjatil, da bi_n: zgradili barake za Sole v Boveu, Serpenici, Cezsoti, Pluznjah in Koritnici, a vse prizadevanje je ostalo brecuspesno, kajti blizali smo se usodnemu polomu. Za Vse svete sem Sel v Solkan. Tam sem prav tiste dni zbolel za lahko Spansko. Konec vojne me je nasel v postelji z mralico. Zunaj pa je vrelo in zmede je bilo na pretek! Osno- vali so hitro narodno obrambo. Vstal sem in odsel do dekana Jakoba Rejca, ki se je bil tudi Ze vrnil v svoje razruseno Zupniste. Kar se pripelje iz Gorice knezonadskof Sedej in naju najde pri kozarcu vina. Govor se je pletel, kako je po defeli, na Bovskem, na Cerkljanskem in ko sem nadgkofu razlozil svoj polozaj v Bov- cu, mi je toplo nasvetoval, naj se ne vraéam vet v Bovec in naj grem rajsi v Ravne pri Cerknem. Povedal mi je, da je tamkajSnje Zupnisée v dobrem stanju; sam ima tam sprav- Ijeno svojo spalno sobo, v kateri je bival kot begunec leta 1252apnisee in sola Rayna 1915, V Zupniscu je tudi Solska soba; uéitelj Jug je v ruskem ujetnistvu in ga ne bo zlepa domov; pri Kofolovih mi ne bo manjkalo hrane, Svojo sobo mi rade volje odstopa. Domenila sva se. Sluzbo v Boveu sem odpovedal in odel sredi novembra v Ravne. V Cerknem so bili Ze italijanski vojaki. Zaéel sem s pou ‘av dobro poéutil v lepi nadskofovi sobi; razpola- Séem; zadovoljen sem bil s hrano in dobrimi Kar prideta 14. februarja na sv. Valentina dan v Ravne Sebreljski Zupan Anton Rejc in organist in podéupan Janez Lapanja in me povabita, naj pridem v Sebrelje, ker_so brez pouka; Kolega Franc Peternelj je umrl oktobra za Spansko. Sebrelje in Scbreljska Sola mi je bila poznana in ker sem sprevidel, da bi ne bilo slabo. sprejeti, tamkajinje mesto, sem obvestil nadskofa in Solske oblasti v Tolminu ter odel v Se- brelje 19. februarja 1919, Pred odhodom sem poskrbel, da je ostalo Zumni8ée v pol- tiem redu fn Eistogi in se nadskofu tdi zahvalil za izkazano mit uslugo. 126 Nadzornik Lasié je spomladi podlegel bolezni. Tako sem v dobrem letu menjal kat trikrat sedez in_sluzbo. ‘Ravenéani iso bili ravno veseli, da jih tako hitro zapu- Séam, a potoladil sem jih, da se bo kmalu vrnil njih stalni ugitelj Ignac Jug in da bodo zopet imeli pouk, ENAJSTO POGLAVJE, SEBRELJE Sebreljska Sola je lepo poslopje, zidano v letu 1913 v alp- skem slogu. Spodaj je uéilnica, dvignjena za nekaj stopnic, prva na Tolminskem s hrastovimi parketi in potrebnimi hi- gienskimi pritiklinami, zgoraj pa trisobno stanovanje, kul nja, shramba in terasa. Poslopje je krito z rdegim eternitom ; zgrajeno je na majh- ni vzpetini pod Srednjo vasjo z lepim ‘razgledom na spodaj razprostirajoéo se ravan z obdelanimi njivami, mogoénimi vet sto let starimi tepkami, lipovim gajem, s pogledom na Gore- njo vas, kjer je farna cerkev sv. Jurija, na Srednjo vas in da- leé €ez'na Bukovo in Sleme nad Nemskim Rutom. Na skrajnem koncu Dolenje vasi je na robu planote po- druzna bela cerkvica, posvecena sv. Ivanu s pogledom v Idrij- sko dolino, na cerkljanske gore inna vasi, ki lezijo na njiho- vem pobogju: Police, Kojca, Reka, Orehek, Ravne, Zelin, La- zec, Otalez. V vencu vseh tch so Sebrelje po svoji naravni le- poti najlepsa vas, Svet je kraski in v skalah malo pod cerkvijo sv. Ivana je jama Divje babe, kjer se tvorijo kapniki Vozna pot s Stopnika, uro peS hoje, gre naprej proti Ja- urséem, na Pisance in Oblakov vrh. po zaslugi Zupnikov posebno Laharnarja ko Solo Ze od leta 1860. Zato je bilo vse Ijudstvo pismeno in izobrazeno. Zupnik Andrej Kacin je pou- eval od leta 1860 do 1875, Adolf Harmel od leta 1875 do 1888 in Iwan KokoSar od leta 1888 do 1901, nakar se je zacela javna Sola. 127Ko sem dospel v Sebrelje, je bilo Solsko poslopje gisto prazno in zaéasno sem se moral naseliti na gostilni pri Kle éu, po domace Valjaveu, dokler si nisem nabavil najpo- ‘ga za prvo silo in se tako preselil v Solo. Pohistvo moje lastne izdelave, ki sem ga hranil v Otaleéu, avgusta 1918 romalo v Solkan, da smo opremili dom. Sebretiska Sola S poukom sem priéel %e 22, februarja 1919; otrok je bilo 67. Zelo prostorna solska soba je imela dve vrsti dvosedeznih Klopi, dve veliki stiridelni okni in jutranje sonce. Zemljise, pripadajote Soli je bilo Se neobdelano in treba je bilo misliti takoj na napravo vrta in njive V Sebrelje je meseca tebruarja p sadka, kateri je poveljeval Sicilijanec, pripraven mladenié s Se nedovisenim univerzitetnim Studijem. Sel mi je na roko to- lik, da je dal na razpolago material, da smo na Solskem zemn- 1jiS€u_razstrelili:nekaj I ko Tahko zravnali zemljiste za vrt. § pridobljenim kamenjem smo zgradili podporni zid med dvoriséem in vise m vrtom tudi italijanska po- 128 Solski obisk je bil razmeroma reden, ker so vse tri vasice v majhni razdalji in dobro med sebo} povezane. Najbolj odda- Ijeni so bili iz Sjavnce, Crne mlake in Stopnika, katere je Jahko kdaj zapadli sneg ali prevelika briuzga ustavila, da so za kak dan izostali od pouka. Ttalijansko vojastvo se je kmalu spomladi umaknilo in ostali smo sami; le tu pa tam je kak karabinjer pogledal v vas. Sebrelje so tvorile skupno z Jagrséami samostojno Zupan- stvo, ki ga je do ukinitve in zdruzitve s Cerknom leta 1928 vodil Anton Rejec, ki je bil tudi tajnik in blagajni¢ar Hranil- nice in posojilnice. Anton Rejec je bil y mladosti dober éevljar. Imel je eno- razredno Solo v Sebreljah, a v druzbi semeniscnika brata Ivana se je od njega mnogo nautil, ker je bil izredno nadarjen. Iz- popolnjeval se je kot samouk, mnogo éital, imel izvrsten spo- min in se povasi tako izobrazil, da je lahko posegal v politiko in gospodarstvo in si s tem pridobil ugled doma, po Cerk- Ijanskem in tudi v Gorici. Imel je moznost prihajati v stik z goriskimi_politi¢nimi voditelji, Easnikarji in duhovséino, t0 pa tem lazje, ker je imel za seboj svoje sorodnike duhovnike brata Ivana, strica Jakoba Rejca in sedanjega msgr. Franca Moénika. Po temperamentu je bil avtokrat, a delaven in zmoten. Zaradi svojih sposobnosti je postal Zupan, voditel} aprovizacije v éasu prve svetovne vojne, poslovodja hranilnice in posred vanja vojnih odskodnin, nabav potrebséin iz mesta, kamor je pogostoma zahajal. Tako je zrastla v njem tudi Zilica trgovea in konéno sc gostilnigarja. Kupil je v Zalem hribu v Braniku posestvo, pridelal tam do Stirideset hl vina in toil svoj pi delek v Sebreljah. Z odprtjem gostilne in mozno konkurenco je prisel navzkriz z lastnikom prej edine gostilne v vasi Jako- bom Klemenéiéem, Tudi nasproti kmetu Cirilu Rejcu, kupée- valcu s teleti, je odnos postajal vedno bolj napet. Treba je pa nepristransko priznati, da Zupanu Rejcu ni Slo fe za €ast in osebne koristi; saj si je mnogo prizadeval za blagor vseh obganov. Med drugim je poskrbel za obnovo mo- stu na Idrijci, za zboljSanje cest in za napravo novih; pridobil je poStni urad in prihranil ob¢anom poti, ki bi jih morali imeti v Cerkno za posredovanje. Polozaj sem takole preudaril: »Dokler si zmozen samo ti, vodi in vladaj; ko pa okrog tebe vstanejo tudi drugi, enako 129sposobni in delavni Ijudje, je treba, da delo in kruh bratsko delis, Ge noges nekega dne ostati osamljen in morda celo osovrazen.« Simon Gregoréié ima prav, ko pravi: Za vse je svet dovol} bogat in sreeni wsi bi bill, ko kruh delil bi 2 Bratom brat — pray srnimi Gutli Zupnik je bil takrat Josip Ivanéit, Kobaridéan po rodu. Knjiznigar in obenem dusa kmetijskobralnega drustva, usta- novijenega leta 1920, so bili Jakob Lapanja, Janez Pagon in Ivan Medved. Godbeni kroZek »Sloga« je vodil Julij Moénik, necak msgr, Mognika, meSani pevski zbor organist Janez, Lax panja, dramsko skupino pa najveé njegov brat Peter. Pred mojim prihodom v Sebrelje se je kulturno udejstvo- val Janez Eréen, uéenec Zupnika KokoSarja in student Stirih razredov gimnazije v Gorici, ki je bil tudi nadarjen muzik. Bil je navdusen in nadarjen za glasbo in se je v te} stroki iz- popolnil pri Zupniku Kokosarju, Bil je cerkveni organist, ob¢in- ski tajnik, veS¢ knjigovodja in bavil se je tudi s trgovino s Sipkami. Julij Mognik je bil veé let cerkveni organist v Renéah na Vipavskem. Janez Lapanja pa je bil cerkveni organist v Zupni cerkvi na Biedu, kjer je imel moznost priti v stik z raznimi slovenskimi komponisti; skratka, kljub sami Sebreljski ljudsko- Solski izobrazbi, razgledan gospodarstvenik, Sirokoviden in za kulturno delovanje vnet moz, podzupan obenem pa vzoren o&e Sestih otrok, ki so razen najmlajSega vsi hodili k meni v Solo. Utitelj Franc Peternelj je vso svojo sluzbeno dobo 17 let deloval v Sebreljah. Bil je bolj Sibkega zdravja: ob nastopu sluabe je tehtal le 47 kg; liberalnega misljenja, dober ucitelj, lovec, drugaée pa bolj samosvoj, neporoven in se razen v Soli nj udejstvoval na nobenem polju. Sam pa je veliko fotogra- firal, Studiral in bral. Bil je brat Metoda, Viljema in Cirila Peternelja iz Cerkna, Kateri so bili vsak po svoje umetnisko nadarjeni, Z Metodom sva si bila sosolea Ze na gimnaziji in pomeje na uditeljiséu. Franc Peternelj, dréeé se povsem ob strani, ni prisel v 130 Veitel Fr Peternel) spor z nikomer; videl je, da je za Sebrelje na kulturnem in gospodarskem polju dovolj drugih delaveev in voditeljev. Msgr. Frane Motnik je po otetu Sebreljec, svojeéasni sol- kanski dékan Jakob Rejec in Ivan Rejec, Zupnik v Krizu, pa sta bila prava Sebreljca Vas je stela drugaée prece} mognih in prizadevnih posest- nikov, nekaj obrinikov, trgovcev in prekupéevalcev s teleti Zelo rmoina in nadarjena, dasi slabega zdravja je bila v Dolenji vasi drugina Pagonova. Mati, dolga leta vsa zlomljena od ishiasa, je bila Motnikova iz. Lazca in smo se %e prej dobro poznali Oée Janez Pagon in Anton Rejec nista bila prijatelja, ker bi se bil tudi Pagon rad kaj udejstvoval, a mu je Rejec vsak poskus prepreéil, ker se na politiénem polju nista strinjala, Tako je med tema dvema drudinama bilo vedno nekaj mrzlega. Tudi Zupnik Josip Ivanéié se ni vmeSaval nikamor. Hotel je ziveti v miru z vsemi in je skrbel samo za cerkev in Solo. 131Ni bil kak poseben govornik, a drugaée nadarjen in delaven v svojem poklicu, Midva sva se prav dobro razumela in bila sva prijatelja, Sam sem Ze v prvem ¢asu imel poleg Sole dovolj skrbi in tucenja, da sem se samouk naueil toliko italijanséine, da sem Jahko Ze 20, novembra 1920 napravil na uéiteljissu v ‘Tolminu izpit iz italijanseine in bil tako usposobljen za pougevanje te- ga jezika. Najprej sem predelal italijanski abecednik. Potem sem si pomagal z berilom 2, razreda s pomogjo slovarja, Be- rilea sem se util na pamet in imel govorne vaje sam scbi, Na- sem veel »Cuores, ki ga je napisal Ed. De Amicis, in se | slovnico, posebno glagole. Ko sem predelal to gradivo, sem ‘al_in_obnavijal roman »Promessi sposi« Alessandra Man- zonija. $ to knjigo sem si prisvojil precej znanja jezika in si nabral besedni zaklad. Sebreljski »Grigi«, to je lipov log pod Solo proti Stopniku, kjer me nihée ni motil, mi je bil primeren kraj, kjer sem Jahko glasno vadil, Berila, ki sem se jih nauéil na pamet, sem pisal po samonareku in ée je bilo potrebno izpovolnjeval po knjigi. Italijansko literaturo sem takrat utegnil le povrSno zajeti Vedel sem nekaj o trecentistih, o Danteju, Petrarcu, Boccaccitt, 132 njihovih delih_v glavnih obrisih, vsebino Dantejeve_»Bozan- stvene komedijee sem poznal po ilustrirani knjigi. Takrat so od novodobnih pisatcljev polagali najveé vaznosti na Gabriela d’Annunzia in da bi zal tudio tem nadutezu kaj povedati, em predelal njegovo knjigo »La figlia di Iorioe, ki opisujé ivljenje in navade svoje rojstne pokrajine Abruzzi To je zaenkrat zadostovalo, ker od nas takrat niso mogli kaj vet’ zahtevati, Pohitel sem'22. novembra 1920 z izpitom, ker nisem maral, da bi. 2a italijanséino, ki so jo naknadno uvedli, prigel_v vas kak italijanski utitelj, snoparsko nav: dahnjen povrhu. Ko sem potem v Solskem letu 1922/23 moral zaéeti s pou- kom italijanscine, mi je bilo tisto malo znanje jezika in pri- prava dovolj. Ugii sem pa jezik nazorno po predmetih in sli- kah, kakor je pouéeval na pripravnici Kutin nems po metodi Komenskega in uspeh pri nadarjenih § otrocih je bil povsem zadovoljiv. Ker sem imel pouk italijanSéine sam v roki, sem potem dobil 19. junija 1925 od Solskega skrbnika v Trstu dekret st 4853 usposobljenosti pougevanja tudi na italijanskih. Solah: Tako je sla ena skrb povsem iz. glave. Za botitne potitnice 1920/21 sem odsel za devet dni na Dunaj, kjer je takrat Studiral na ckonomski fakulteti moj sol- kanski sosed Anton Doljak. Bil je to prijatelj dr. Igorja Fra ka. Spremljal me je in mi razkazal glavne zanimivosti Dunaja stolnico sv, Stefana, Hofburg, zakladnico, Schénbrunn, cerkev sv. Karla in votivno cerkev, ‘parlament, pinakoteko in zgodo- vinski muzej, grobnico pri ‘kapucinih, Prater in prisostvovala sva v dvornem teatru operama Tosca in Bohéme. To je bilo zame pravo dofivetje manja in uvitka. Zavila sva tudi do_trgovine Pichler Witwe, kjer sem si kupil kemiéni laboratorij. V neki knjigarni_ sem ‘kupil pole za konstrukcijo kristalov, Andersov veliki atlas, knjige Selbst- unterrichtsbriefe za vse predmete za Studij, meSéanskega izpi ta, knjige Kerschensteinove metode in Solske uredbe na. stro- kovnih Solah, knjige za Studij arhitekture in projekcij; tri Weitzelove knjige matematike, razne ornamentalne bloke, ve like jaslice na lepenkah za izrezovanje Valuta je bila zelo ugodna; tako mi stroski voinje, biva- nje na Dunaju, hrana za oba, prenoéisée, ogledi, vstopnice v teater in nakupi niso Se povsem osusili Zepa.Preko Jugostavije je bil takrat tranzit. Na povratku sem neprigakovano § svojo veliko prtljago zapadel italijanski_ ca- rini za laboratorij. Tako sem se vrnil domov le z malo dro- biza; januar pa je bil Se dolg. Dozorel je sklep, da postavimo spomenik v vojni padlim Sebreljskim vojakom. Po knjigah, kupljenih na Dunaju, sem Studiral projekcijo in. tako zacel % zamislijo in risanjem spo- menika, ‘ki naj bi bil iz plosé kararskega marmorja, Pri medli petrolejki sem to risal le ponoéi; éez dan ni bilo asa. Na- pravil sem zastonj vse naérte in ko jih je odbor za postavitev 134 spomenika odobril, sem jih nesel_v Gorico, se zmenill za ceno pri kamnoseku Podbersigu na Tréaski cesti in narotil izdelavo, Naérti imen, okraskov in besedila so bili v naravni ve- likosti. Po naértih bi moral biti za toéno proporcijo na piramidi 70 cm visok angel miru, ki je bil tudi Ze na razpolago pri kamnoseku, a ker bi s fem narastli stroSki, se je odbor od- Joéil za manjsi, cenejsi kip, kar pa kvari spomenik Zupan Anton Rejec je prav tako brezplacno pripeljal na svojem landaverju s konjickom vse ploste iz Gorice. Janez Vojska, po domate Meriskar, je potem vodil delo cementnega podstavka in zlozitve spomenika na srediSéu pokopaliséa. Isti mojster je na mojo pobudo ze prej sklesal nagrobni spomenik pok, Francu Peternelju, roj. 24. januarja 1879, umr. Jemu 11, oktobra 1918, éigar groba njegovi bratje niso oskrbo- vali. Tako sem vzgojno vplival na Ijudi in mladino, da se je do njih utitelja-vzgojitelja vzbudil Cut hvaleznosti. Poskrbeli so za nabirko stroskov. Ob postavitvi je Zupnik Josip Ivancié imel zadusnico, blagoslovil grob, jaz pa sem ob grobu govoril. Prisostvovalo je polno Ijudi in vsa Solska mladina. Grob smo potem vedno lepo oskrbovali, da je ostal Ziv spomin na pokojnika. 'Na gorenjih plostah spomenika padlim so vklesana imena padlih. Na spodnjih plostah spredaj: 1914- 1918, »Paé vojskna sluzba neprestana, Zivijenje tukaj je zemljanac Zadaj: »Vi nasi dragi Ijubljeni, po svetu ste razgubljeni, Bog ve, kje po- kopani, a v nasih Srcih zbrani« Desno: »Le kriz nam sveti govori, da vid'mo se nad zverdami.e Levo: »Mraéno Zivljenje, grob je teman, onkraj pa vedno jasen bo dan Dne 22. maja 1921 je bilo potem odkritje spomenika pad- lim, Govor je imel Zupnik Ivan Rejec. Popoldne pa se je vrsila y velikem Brelihovem kozolcu prireditev. Zbor je brechibno vodil organist Janez Lapanja, dramsko igro Tgnaca Borstnika »Stari Iijae pa je v glavnem reziral Peter Lapanja, brat or- ganista Janeza, ki je tudi igral Hija, Nekaj igralcev’ sem mu pomagal vedbati. Kozolec je vaska mladina oblekla s smrekovimi vejami in tako zapria, Za sedee smo si izposodili deske. Oder, kar je bilo lesenega, je napravil mizar Franc Botié iz Srednje vasi Kulise in ozadje, vse na platnu, je poslikal Tomaz Seljak iz 135Knege (Podmelec). Zastor iz blaga, kakrino je za previeko di- vanov, je kupil v Gorici in pripeljal domov Zupan Rejec. K’proslavi je Zupan povabil tudi vse nase takratne drfavne poslance. Povabilu so se odzvali: Besednjak, Srebrnié in Vilfan in so se po prireditvi zanimali med ljudstvom za njih potrebe. Dobrodosel je bil tajnik Prosvete Filip Teréelj. Prislo je mnogo Ijudi tudi iz Cerkna, med temi notar Ignac Gruntar. Niso manj- kali tudi iz sosednih vasi. Tadi komponist Ivan Laharnar s Sentviske gore je bil navzoi Vsi so zhor in dramske igralce iskreno pobvalili in se Eudili, kaj zmorejo Sebreljei s svojimi lastnimi motmi, Navdu- Senje ‘Ijudstva, potascenega od navzogih dréavnih poslancev, je bilo prekipevajoée. Dohodek prireditve je bil tako obilen, da smo lahko krili vse stroske odra in tudi primanjkljaj ‘nabirke za stroske spomenika Sebrelje so stoletja stara in vsem Cerkljanom priljubljena vasica, zato ni €udno, da je bil obisk tako Stevilen in to Se v najlepsem mesecu leta, Naj podam nekaj zgodovine Sebrelj. Sedanjo farno cer- kev sv. Jurija so zidali leta 1765. Posvetil jo je goriski Skof 136 Edling. Stara farna cerkvica je stala v Ivanékovi mlaki v bli- Zini sedanjega spomenika padlih v drugi svetovni vojni. V se- danjem zvoniku je vzidanih Se nekaj kamnov te prve cerkvice. Podruznica sv. Ivana pa sega v 12. stoletje. Ustno izrotilo ve povedati, da je tu stal prej majhen tempelj na cast bogu Soncu. Nemogoée ni, saj so pred éasom doli na Reki pod Sv. Ivanom naéli ostanke iz rimske dobe. Pisano je, da je bila cerkev sv. Ivana za Easa Marije Te- rezije na pol podrta; najbrz je niso mogli vzdrievati. Popravili so jo Sele Ieta 1870, Listina, s katero so za to obnovo prosili pomog, nosi datum 18. decembra 1870. Tu pise, da te vet tisot nekdanjih vernih umrlih s Sestimi duhovnimi pastirji v krilu hladne zemlje spi. Zanimivo je, da je v sedanji farni cerkvi levi stranski of tar, posveten Materi boZji, bil prenesen s Svete gore, potem ko ‘so tamkajinje sveti8ce zaprli leta 1782, Glavni oltar so pre- nesli_v Cepovan, enega stranskega pa v Sebreljc. 'iz tch skopih podatkov je razvidno, da so Sebrelje vasica, ki ima svojo sedemstoletno zgodovino in da le malo zaostaja za Cerknom. 137Dve leti 1920 in 1921 sem obiskoval poleti agrarni tetaj, ki so ga vodili strokovnjaki deiclne agrarne Sole; otvorila ga je deéelna uprava. Takrat je bil poslanec v dezelnem odboru dr. Engelbert Besednjak. Namesto po vojni ukinjene dvoletne agrarne Sole je dezelni odbor, ki je Stel takrat 11 odbornikov, od kats je bilo 5 Slovencev in 6 Italijanov, sklenil, naj se otvori po dedeli 20 dvoletnih agrarnih tetajev, in sicer deset slovenskih in deset italijanskih. Za poutevanje na teh tetajih pa so bili potretni strokov- no izvezbani uéitelji, S Tolminskega sem obiskoval teéaj edi no jaz; drugi so bili iz goriSke okolice, Vipavske doline in Krasa, Deset nas je dobilo diplomo. Detelna uprava je Ze jeseni 1921/22 otvorila agrarni dvo- letni,teéaj_v Sebreljah. Priglasilo se je nad 20 fantov in za- kijueili smo s poukom leta 1923. Naslednja nig manjsa sku- pina pa je obiskovala tecaj v letih 1924 in 1925. Tako sem vodil in pouceval na tch strokovnih teéajih, ki so trajali od novembra do konca marca, stiri leta in zbudil v mladini_za- nimanje in veselje za kmetijstvo, sadjerejo in Zivinorejo. Pri- dobili so si mnogo strokovnega znanja in Mohorjeva druzba nam je nudila dovolj strokovnih knjig. Kljub vsem pripravam in delu so bile te vecerne ure — trikrat tedensko po dve uri — zame pravo zadoSéenje, ker sem se tako z mladino lahko te sno povezal in imel tudi priliko za uvajanje marsikatere vrgojne smernice. Po povratku z Dunaja sem napravil zbirko vseh 24 kri- stalov. Zanimanje za mineralogijo in kristalografijo mi_je se posebno vzbudil predsednik maturitetne komisije na_uéitelji- ‘8éu prof. Ferdinand Seidl s svojim spisom »Geoleskispreho- die ; pozneje pa Ciril Peternelj, ko sva po Sebreljski in Raven- ski planoti iskala okamenine Skoljk iz predledene dobe, ko je reka tekla izpod BlegaSa éez vso planoto, tudi éez Sentvisko in Cepovansko, tvorila jezero v Grgarju in se na Prevalu izli- vala v morje. Krasa, Goriske, Brd in Furlanske ravnine takrat Se ni bilo, morje je segalo vse do Skalnice in Sabotina. Sedanje doline Soée in njenih pritokov so se tvorile Sele v pozni le den dobi; tako opisuje Seidl v svojih geoloskih sprehodih po Na Zupanstvo so zaéeli prihajati uradni spisi samo v ita lijanSéini Ze leta 1920. Prefekturnim dopisom je bilo treba od- 138 govarjati tudi v italijanséini 2upan italijanSéine ni znal. Do- pise je prinasal meni, da sem mu jih tolmatil in nanje ita lijansko odgovarjal. ‘Odvetnik Perna iz Gorice je otvoril pri Sv. Luciji teéaj za pripravo obginskih tajnikov, ker so z.letom 1923 uvedli povsod italijanski obéinski zakon, uradovanje in civilno stanje, Tako so duhovniki prenchali biti voditelji uradnega civilnega stanja, a vodili so ga Se naprej za cerkvene potrebe in najbrz Se bolj vestno in natanéno kot na obéinskih uradih, za katere je bilo takrat to nekaj povsem novega. Vse knjige civilnega stanja je bilo treba voditi v dvojniku, ker je en original Sel na tribunal, drugi pa je ostal v obéinskem uradu. Zupanstva niso mogla veé poslovati brez tajnika, vestega italijanskega jezika, Vet majhnih obgin so zdruzili. Da bi bil v pomot Zupanu in obéanom, sem se vpisal v Pernov teéaj tudi jaz, se izuril v uradnem dopisovanju in se- stavljanju zapisnikov, se seznanil z italijanskim obéinskim za- konom, z vodstvom Knjig civilnega stanja, kar je bilo najtezje, ker se’ ni smelo nit popravijati_ ne brisati ne értati. Znati sem moral sestavijati obéinsko bilanco, urejati arhiv, pisati imenike nabornikov, sezname volivcev za obéinsko, dezelno in driavno upravo. Dne 5. januarja 1924 sem dobil uradni dekret od prefek- ture, ki je tedaj imela sedez v Vidmu, za provizoriénega tajnika, Prej sem delal zastonj, potem pa mi je Zupanstvo priznalo po 800 lir letne plaée. Narediti sem moral obéinsko matrico vsega prebivalstva, pisati ma roko vse volilne sezname in Sapirogratirati izvode ter vse sejne zapisnike voditi dvojezitno. Podatke za civilno stanje je zbiral Zupan, a vnesti jih je bilo treba v knjige. Bi- lanco je sestavil tudi Zupan, a prepisati jo je bilo treba; ob volitvah sem moral skrbeti za pravoéasno oddajo poroiil. Septembra 1921 sem obiskoval v Trstu tetaj za_usposob- Ijenje za pouéevanje na meSéanskih Solah. Teéaj se je vrsil pod pokroviteljstvom Solskega skrbnistva v Trstu Solsko Ieto se je takrat zaéelo Ze s 1. oktobrom in sem tako utegnil obiskovati Se ta teéaj. Seveda je bilo treba Ze pre} prestudirati_marsikatero knjigo »Selbstunterrichtsbriefes, ki sem jo prinesel z Dunaja. 139In glej, Ze novembra so me imenovali za suplenta na me- Stanski Soli v Tolminu, Tolminske razmere in Se zlasti politiéno ozragje mi ni slo y raéun. Po dveh mesecih sem mesto odpovedal in se vrnil v Sebrelje, kjer so tista dva meseca ostali brez pouka. V_Tolminu so bili med drugimi moji gojenci Maks Ko- mac, Slavko Tuta in Ljubka Sorli, Maks, nadobudea deéko, ki je stanoval pri starsih v Tolminu, me je veékrat spremljal’ po Poti proti Zatolminu, Ogledovala’sva si ozvezdja; bil je zelo uukazeljen, Septembra 1922 se je vrSil pri Sv. Luciji v MikuZevi go stilni ob Soéi socialni teéaj, ki ga je organiziralo nase »Uci- teljsko drustvox. § predavanji in govori so nastopili: dr. Be. sednjak, dr. Tuma, inz, Gustinéié, prof. Karl Ozvald, dr. Izidor kar, dr. Franjo Zget, dr. Prijatelj in tudi Zupnik Rejec iz Kriza, Mnenja in nazori'so se krizali v marsiéem in pokazalo je, da ni povsem enotnega staliséa glede politiénih in so ciainih nazorov ; soglasnost je bila le, da smo bili vsi za obram- bo nasih narodnih Sol in pravic. Morda je bil prav ta tefaj prigetek krsenja tiste edinosti, ki je vse do tedaj obstajala med élani drustva, Jabolko razdora je bil poleg stanovskega lista mladinski list »Novi rode, ki so ga kritizirali brez vsakih pravih verokov. Slika decka na ovojni strani je bil navidezen vzrok lomljenja enotnih pogledov. Vsebina res ni bila verna slika predvojnih miladinskih listov Angeléka in Vrtca, a protiverskega tudi ni bilo nié. V glavnem je Slo za vzgojo'k narodni zavednosti in poznanju zgodovine jugoslovanskih narodov, ki so se po vojni Povezali v enotno dizavo. ega tetaja se je udeledila tudi poznejéa moja Zena Mimi Slokar, uéiteljica na Otlici. Z grgarskim dekanom Alojzijem Filipiéem se je udelezila romanja v Oberammergau na Bavar- skem, kjer so se vrSile pasijonske igre. Ta mi je kolegico predstavil. V popoldanskem odmoru smo zlezli po vijugastih Iesenih stopnicah z dvoriséa gostilne po skalnati steni brega Soée dol do vode na skale pod rimskim mostom. Tam sem se zagledal v kolegico Mimi Slokar, doma od Slokarjev pri Ajdovstini. Stala je drzno na skali in gotovo obudovala bistro Soéo ter njeno romantiéno obrezje, ki si ga je v tisoéletjih izdolbla 140 Sofa, $e mnogo prej, kakor so Rimljani gradili éeznjo ka- meniti most. Caven, Otlica, Slokarji so bili zame nekaj domagega. Pa tudi Zelja, ‘da si poiscem Zivljenjsko druZico, me je Se posebno prevzela ob pogledu na éedno kolegico in zbudila se je v meni Ijubezen prav do nje, dasi je nisem poblize poznal. Ona se tega takrat ni niti zavedela, Pozneje se je med nama tazpredlo do- pisovanje, spogetka priligni pozdravi na razglednicah, pozneje pismo, moj obisk na njenem domu, njen na nasem v Solkanu in konéno sva spozala, da sva za skupno Zivljenje po éustvih, znagaju, temperamentu in navadah 14Poleti je priSlo med nama do dogovora za poroko, ki sva jo potem obhajala v Lokavcu, njeni fari, 13. oktobra 1923. Svo- je tretje leto sluzbe 1922/23 in vse do poroke je pa Ze poute- vala v Skriljah, Maja meseca 1922 je napravila v Tolminu de- finitivni izpit. Sluzbo je ob poroki odpovedala, saj sva bila domenjena, da mi bo treba poleg zveste druzice, tadi gospo- dinje. Dohodki takrat niso bili veliki; imel sem 333 lir meseéne plage, a ra¢unal sem, da bova vsceno lahko shajala, ker se nihée od naju ni branil dela in je znal biti skromen, gospodar- ski in ob malem zadovoljen. Nekaj sam, nekaj Zene sva opre- mila stanovanje in bilo je vsega za potrebo dovol Z zeninim prihodom smo na Soli lahko zaéeli tudi 7 Zen- skimi roénimi deli, za kar je dobila imenovanje, V Sebreljah ni bilo razen hranilnice nobene druge gospo- darske ustanove. Zato smo ustanovili zadruzno mlekarno s sedezem na Navaserjevi pristavi. Za mlekarja se je izutil Cerknem moj bivsi uéenec, komaj Iéletni StefCev Peter. Bi je nadarjen detko. Se ko je hodil v Solo, sem ga nauéil vezati knjige. Stroj za obrezovanje knjig nam’ je po mojem naértu napravil mehanik Kenda pri Sv. Luciji; stiskalnico in stoléke za Sivanje knjig smo pa napravili doma, Z ustanovitvijo mlekarne sem prvié izven Solskega in kul turega delovanja posegel v gospodarstvo in razmerje med meno} in Zupanom se je obladilo. Javno mi ni nasprotoval, ker me je potreboval, a na tihem ni bilo vet pravega soglasja. Bil je samoljuben in’ je hotel, da bi vse ostalo pod njegovim vod- Stvom, Mlekarna pa je dobro uspevala in Ijudje so prisli do nekega stalnega dohodka, Otroci s Stopnika so imeli vse predaleé na Reko in v Se brelje, zato sem v Tolminu pritiskal, da so ustanovili Solo tudi na Stopniku, Da so dobili Solo, sem pa potem sam drago plaéal, ker sem moral v prvem Solskem letu 1922/23 hoditi dvakrat tedensko peS na Stopnik, kjer je bila potovalnica, in je bila pri tem prikrajsana Sola v Sebreljah Naslednje leto so pa 2e izsli iz. tolminskega uditeljiséa p novi utitelji, ki so bili mature oproséeni na podlagi konénega ocenjevanja. Naslednje Solsko leto 1923/24 je dobil za Stop- nik imenovanje moj uéenec iz Otaleza Lojze Kokosar. Bil sem ga pripravil tudi za pripravnico v Cerkno, ki jo je vodil Matej 142 MikuZ, in nato za uditeljisée. Ze v Sestem Solskem letu mi je pisal lepe proste spise in tudi Ze kako pesmico. Z njegovimi star$i v Otaledu smo bili prijatelji; saj sem bil pri njih na hrani, dokler nisem imel svojega gospodinjstva. Bila je to prav dobra drugina; imeli so tri fante in héerko, ki se je pozneje porogila na Brelihovo kmetijo v vasi; vsi trije fantje so pa umrli mladi, Lojze malo let po poroki v Otalezu, kjer je sluzboval. Nabavili smo na raéun Solskega nadzornistva veliko oma- ro, ki je sludila za didaktiéni muzej, in zaprli teraso do polo- vice. Med okni smo imeli harmonij; ‘velika lonéena zelena pet je prijetno ogrevala utilnico. Tako je bilo Solsko poslopje 2 ‘obdelanim zemljistem in okrasenimi udilnicami najlepsa Sola na Tolminskem. Na protelju je imelo poslopje svoj erb: »Ce- belico« v reliefu, a nig napisa, Bilo mi je vedno pred oémi, da je vebuditev éuta za le poto podlaga vsej vzgoji duha in’ telesa. Po Kerschensteinovi metodi smo si ustvarili Solsko obéi- no: izvolili smo Zupana, tajnika, knjidni¢arja, pevski in dra- matiéni odsek, Solsko hranilnico, zadrugo, knjigoveznico in 143,tiskarno, Solska ob¢ina je imela svojo zastavo s Zebelico v zlatu_vezano. Solski obdinski odbor je vodil svoje seje, zapisnike in skle- pe o Solskem delovanju, Od Slovenske matice smo dobili mla- dinsko Solsko knjiznico, okrog 100 knjig. Knjiénigar je vodil seznam knjig, izposojevalno knjigo in skrbel, da se je mnogo Gitalo, Od uéencev visje skupine in nadaljevalnega teéaja smo zahtevali, da so od prebranih del delali kratke izviecke. Pevski zbor je vodil uéenec Jurij Erzen, sin pokojnega Ja- neza Eriena, ki je podlegel spanski leta 1918 star 43 let. Ju- rija sem navadil note, prehode in ker je bil za glasbo vet kot nadarjen, je postal kmalu tako spreten, da je sam spremljal s harmonijem, Svoj harmonij sem imel v stanovenju, oni v Solski sobi pa je bil Jurijeva dedistina po ofetu. Ta je imel milejSe glasove od mojega, ki sem ga pozneje prodal Ivanu Moretiéu v Rayne. Jurée je potem spremljal in vodil Solski pev- 144 ski zbor pri zornicah v adventu, pri Smarnicah v mesecu maju, pri Solskih maSah, Dirigiral je pri pevskih to¢kah Solskih pri- reditev, Imel je tudi igralsko Zilico in bil pri dramskem od- seku eden najboljsih igralcev. V drugi svetovni vojni so Jurija zajeli Anglezi v Afriki in ga poslali v Palestino, kjer je obiskal vse svete kraje; nato je bil v Angliji kot tkalec in konéno je odSel v Kanado v ‘Toronto, kjer je v cerkvi Marije Pomagaj organist in dusa Stevilnega pevskega zbora, obenem pa tudi veren élan tamkajSnjega dram- skega odseka. Med drugim tudi kaj komponira in se Se vedno rad oglaga in hvalezno spominja. Leta 1922 smo napravili svoj lastni Soiski oder, ki smo ga lepo pobarvali z oljnato barvo in ga postavili v ucilnici, da nam je sluzila ob prireditvah za dvorano. Kulise in ozadja smo ssi sami naslikali in znali oder opremiti tudi z drevesi, ko smo igrali igrico »Zaklade. To pa tako: sotni lipovi hloditi so nam dali lub za debla, na vrhu pa smo zataknili sveze veje. Ko smo igrali »Zabex, smo napravili motvirje iz mahu in trsja, ki smo ga narezali v mlaki ob mlinu, Za_kmetsko sobo smo imeli leseno lepo pobarvano krusno pet in Se vet druge opreme. Ko’ smo uprizorili Franceta Bevka otrosko igrico »Cargozdae, kjer nastopajo poleg palékov, gozdne vile, zozdni moz, Skrat in veSCa baba, nas je obiskalo tudi vet Cerkljanov. Pri neki drugi prireditvi pa so prisli Idrijéani, med temi sam dk kan Mihacl Arko. Juriju, ki je pel kuplet’ »Ribenéan Urbane, dekan je bil tudi Ribnian, je dal polez pohvale se deset lit nagrade. To je bilo za tiste Case res lepo darilo. Prireditev »Jurjevoe in tombolo smo imeli v Gritih, so lipe bas lepo ozelenele. Priljubljeni sta bili dvojni bo: 8 petjem bozignih, s prizorom blagoslavljanja hig na sveti ve Ger in ivimi jaslicami, ko so pastireki prihajali k Jezusku v jaslih. Potrebne kostume za igre so nam posojali v Ceiknem ; mar- sikaj smo pa tudi sami oskrbeli ‘Od pok. Janeza Eriena, ki je risal in razmnoieval éipkar- ske vzorce, ‘smo imeli Sapirograf, na katerem smo delali od- tise: vabila, vloge za igre. S posebnim érnilom smo_najprej napisali s tiskanimi rkami in ornamenti matrico. Dobili smo odtis na plosi. Dalo se je narediti veéje Stevilo kopil Deklice so od doma znale Klekljati idrijske cipke. S tem so si zasluzile marsikatero liro. V Soli smo vadili kot rotno delo le vezanje knjig domatth in drugih knjiznic. Tako so tudi decki Sivali doma zveéer knjige in kar smo zasluzili, smo deli. Da so se priuéili varéevanju, smo imeli Solsko hranilnico. Vsak je imel svojo hranilno knjizico. Take prihranke smo vsako leto porabili za Solski izlet. Ze Jeta 1921 smo maja me- seca romali peS éez Curo, Cepovan, Grgar na Sv. goro, kamor se je Ze takrat povrnila’ Cernetova druZina, Postavili so si barako, Imeli so Ze borno kapelico in tudi neki pater je bil Ze gori. V Sebreljah smo nabrali takrat 800 lir in to vsoto nesli kot prvi dar za cerkev. Prenotili smo cujet nami pater in Cernetovi, Po masi smo jo naslednji dan urezali v Solken, kjer smo se na mojem domu lahko lepo umili, okrepéali in popoldne odpeliali z vlakom do Sv, Lucije, Med voznjo sro malo po- dremali in spet domov peS. Otroci so bili vajeni poljskega de- Ja in bili tako utrjeni, Drugi lepi izlet je bil z vozom v Idrijo, kjer smo se usta- vili pri Didiéu. Doktor Zizek nas je bil vesel. Njegova gospa nam je poklonila vrhan jerbas éeéenj, sam pa je prispeval k prepevajoé v Cernetovi baraki; 2 146 stroskom za kosilo, Ogledali smo si mesto, realko in topilnico rudnika, kjer smo videli, kako se nabira oiSeno Zivo srebro in spoznali obenem lastnosti te dragocene kovine. Za Solsko zbirko smo dobili kose razne Zivosrebrne rude: cinober, idri- jalit, Se ne desetletni Zi#kov sin je rad letoval pri meni’ Se- breljah, Sebrelje so bile sploh za Idrijéane vabljiva izletna totka. ‘Obisk so_nam vrnili idrijski dijaki, ki se niso mogli na- éuditi naravni krasoti Sebreljskih Grigev s svojimi mogoénimi lipami, jasami, skalami in pa nasi v Gritih urejeni Soli na prostem. Sebretjskl Maja in junija meseca smo imeli ob lepih dneh pouk v Grigih. Tam smo si napravili klopi, tablo, mizo, Bralne ure so bile pod neko skalo, deklamacije z drugega hriba, telovadne proste vaje in igre na jasah med lipami. Klopi so imele sedez in desko, da so Iahko'na njih pisali. Bila je to prva Sola na prostem in zbujala je zanimanje po vsem Tolminskem. 147Zagetok weltelfisea v Tolminu (1919/20) Leta 1925 sem obiskoval v Trstu higienski tetaj, kier smo poleg vaj resevanja in prve pomoti, posluSali zanimiva preda- vanja, povezana s projekcijami. Te¢aj nam je nudil tudi razne oglede Sol in ogled profilakticnega instituta. Tudi ta teéaj mi je prinesel marsikatero zdravo pobudo za nadaljaja leta. Omenil sem, da smo imeli tudi Solsko zadrugo. Prva leta po vojni bi morali le daleé za nabavo Solskih potrebstin, Do- bili smo vse iz Milana po zelo nizkih cenah, Tako smo nekaj let razposiljali, po naroéilu Solske potrebscine raznim Solam po Cerkljanskem in dobitek je Sel v sklad za izlete; torej v Solsko hranilnico. Zadruga je tudi imela skrb za vezavo knjig. Knjiznica Kmetijsko-bralnega drustva je pod veséo roko knjiznigarja Jakoba Lapanja vzorno delovala, Ob sonénih_ne- deljah si lahko opazil vsepovsod mladino s knjigo v roki in ob veselih pomenkih. Petje se je glasilo s hriba v hrib. Vegoja je bila takrat versko narodna, Ne ola ne Cerkev nista hlapéevali nobeni politigni stranki, Za nas so bili otroci in njih star8i, vaSani, vsi enako spoStovani ljudje. Svarili smo seveda pred razvadami; preprigevali, kaj je Cloveku in drudbi 148, prav in v dobro, kaj varuje nai ugled, da je le posteno delo in praviten zasluiek na mestu, da smo dolini poslusati svojo vest, da bo nase Zivljenje mirno in sreéno, a da bi koga kot osebo zapostavijali ali mrzili, tega ni bilo. Vegojitel) mora vedno spostovati sleherno osebo, tudi te je ta drugaénega misljenja. Samo tako bo mogel nanj vplivati in ga opozarjati na morebitne zmote na moralnem, politiénem in gospodarskem polju. Cloveka oscbno podcenjevati, ne priznavati njegovega de- la, to je tisti najvedji greh — nehvaleznost. 'V tedanjih povojnih letih ni bilo Se nikakih iredentistiénih problemov. Slovenci v Italiji smo imeli le Zeljo in voljo ostati Slovenci; enako Hrvatje. Dokler ni zaéel_ pritiskati fasizem, nam Italija ni bila povsem brezsréna maéeha, Ceprav nas j¢ %e marsikaj hudo rai Gojili smo narodno zavednost, vagajali znaéaje, ljudstvo pripravijali na tezke Case. Upor proti fasizmu je bil povsem upravigen, ker je fasi- zem zatrl vse nase kulturne in gospodarske dobrine in postavil nasi mladini tuje uditelje in vzgojitelje, med njimi celo take- ga, ki je nasim otrokom pljuval v usta, é so govorili_ po slovensko. Vsakdo ima pravico in dolinost braniti svoje Zivljenje, pa naj bo telesno ali duhovno. Za prve dni julija 1923 je Solsko skrbnistvo v Trstu orga- iralo za Solsko mladino vse Julijske krajine in Kanalske ‘a ogled Rima. Priglasenih je bilo nad 2000 uéencev in sicer samo deékov. Potovanje se je vrsilo z dve- ma posebnima vlakoma, S Tolminskega in iz Kanalske doline je bilo prigla’enih samo 49 otrok. Spremljali smo jih trije, poleg mene 3e Gio vanni Bertolini iz Tolmina in dr. Francesco Poli, Solski nad- zornik iz Trbiga, Vsem skupaj je predsedoval’ sam Solski skrbnik Reina. Ogled Rima so organizirali v prvi vrsti, da bi se mladina navdusila za veligino Rima in s tem za bogato italijansko umetnost in zgodovino. Podtalno pa so Ze snovali naért, kako irugorodne Sole in jih spremeniti v povsem italijanske. Zorela je Gentilejeva reforma pod pritiskom Mussolinija, avto- krata Ze na oblasti Ko smo bili v Rimu, sta se Bertolini in Poli nekem izgu- 149bila in vsch 49 otrok je ostalo meni v varstvo. Znaéilno, da je bil med vsemi temi samo en Italijan. Po Rimu smo si ogledali marsikaj, a Vatikana seveda ne, ker ni bilo se konkordata med Cerkvijo in drzavo, Z na smo si ogledali razne bazilike le privatno. V Koloseju sta nas sprejela Gentile in Lombardi; njunega govora otroci niso razumeli, Se jaz le delno, Zadovoljiti sta se paé morala s tem, da so vsi zapeli »Il Piave mormoravas. Da smo obrnili nase pozornost Rimljanov, so pa vse) mladini raz- delili piséalke, da so od piskanja kar usesa bolela. V-Rimu smo se mudili sedem dni, dva pa smo porabili za voinjo. Hrano smo imeli v Villa Borghese, prenotigta pa ¥ vojasnicah; bile so takrat proste, ker so bili vojaki na vajah. ‘Na marsikatero jed nasi niso bili navajeni in Se posebno ne na paradiznikovo omako, zato je na’ Peter Bevk iz Cerkna prav Zalostno vadihnil: »Da bi Ze mogli zopet domov in bi se najedli Zgancev in kislega mleka!« Ko sem se vrnil, smo zaceli hitro s popolno obnovo hise y Solkanu, Delo je vodilo podjetje Matirolli, ki je zidalo ta krat tudi baziliko na Sv. gori, Komaj je bilo to opravijeno, se_je zaéelo Solsko leto 1923/24. Dne 13. oktobra sem se porotil. Imel sem tridnevni dopust. Zaéelo se je novo, sreéno Zivljenje. Tudi Solski otroci in'mladina agramnega tetaja mi je da jala polno zadosenja. Konec Solskega leta smo Ze imeli zakljuéne izpite tex peti razred. Z Gentilejevo reformo smo paé zlezli od osemletke na pet razredov. Za predsednico izprasevalne komisije je bila ime- novana prof. Leopolda Korsié, ki je takrat pouéevala v Tol- Tzpite smo zakljucili 12. julija in nato priredili bogato Solsko razstavo rotnih del, pismenih izdelkov in risb. Na razstavi je bil tudi 35 kg tezak zvon, ulit v Testu iz medenih loncev, ki so bili v nevarnosti, da nam jih zaplenijo. Ta spominski zvon smo potem dali podruzni cerkvi sv. Ivana, ‘Ki je bila po vojni Se brez zvonov. Tudi vse delo Solske obéine je bilo razstavijeno. Prof. Korsigeva je ob razdelitvi sprigeval nagovorila uéen- ce tako: »Otroci, sreéni ste; na enorazrednici ste po znanju, va8i vsestranski dejaynosti, pridnosti_ in zanimanju za bodoi Zivljenjske potrebe dosegli nié manj in v marsitem mnogo 150 : “ge vet kakor ugenci popolne petrazrednice. Ohranite na vasa Sol ska leta hvalezne spomine!« Naslednji dan, 13. julija se nama je rodil prvi sin, ki smo ga krstili za Viadimira, V druzinskem krogu so nam potekale po€itnice in sledilo je Solsko leto 1924/25, zadnje v Sebreljah. Potckalo je kakor prej8nja in obenem v veselju in negovanju najinega prvorojencka. 151Moja Zena me je, videé, da sem zaradi tajnittva vse pre- vet zaposien, kar sem éutil tudi sam, pripravila, da sem pro- sil za premestitev. 'V goriskem okraju je bilo razpisano voditeljsko mesto v Sovodnjah in viozil sem prosnjo. Ce bi se ne bil vtaknil vmes nadzornik Spazzapan, bi bil zaproseno mesto tudi dobil. Dospel mi je pa premestitveni dekret na Grahovo ob Bagi. Tamkajsnjo uditeljico Marijo Perin pa je premestil v Sebrelje, dasi_ ni prosila za premestitev. Pri Zupanu Rejcu je to neljubo odjeknilo in bila je velika zamera, ker je s tem 7gubil tajnika. Upraviéeno je bila uzaljena Perinova ob tako nepriako- vani uradni premestitvi z Grahovega, kjer je bila priljubljena in je ufivala dosti veé ugodnosti, nego so jo éakale v Se breljah, Tudi Grahovee je to vznemirilo in so me le bolj hladno sprejeli, misleé, da sem jaz Spazzapanu pomagal zme- Sati Streno. Na Goriskem je rastlo versko, kulturno in gospodarsko Zivljenje skozi stoletja in é bi hotel sedaj kdo to delo in po- Zrtvovalnost svojih prednikov zanikati in prikazati, da je vse zrastlo na njegovem povojnem zelniku, mu nihée ne bo nasedel, kveéjemu mu bo oéital nehvaleznost in nepoznanje zgodovine. Treani Ijudje pa tudi ne bodo mogli zanikat: in pozabiti, kar je pozneje dobrega zrastlo, in ohranili bodo Ziv spomin na vse, kar so ‘dozivijali v veselju in trpljenju, prav tako kot pravi veliki nemski pesnik W. Goethe: »Der Mensch kann alles dulden, alles leiden, kann von allem liebsten scheiden, nur vergessen kann er nicht!« (Clovek lahko vse potrpi in prenese, se lahko loéi od najljubgega, le pozabiti ne more.) DVANAJSTO POGLAVJE GRAHOVO OB BACI Grahovska Sola je bila Cedno poslopje, a ze starejSe, raz padajoge, ker je mnogo trpelo za éasa prve svetovne vojne. Vrt in zemiljisée, ki je bilo svoj éas vse urejeno, je bilo zdaj vanemarjeno in prvi vtisi so bili porazni 152 wKar so prisli Motnikovi na Solo« je pravila po vasi so seda Zefa, »vse novi razbijajo; ne vem, kaj delajo« Bilo je res. Vse podove sem vadignil, deske smo na spodnji strani preoblali in stisnili, ker so na Siroko zevale. Najprej smo p' delali pod v udilnici, nato v stanovanju. Poskrbeti je bilo t ba za prezidavo peci, speljati v zidni vdolbini za petjo dru. gacen sistem cevi, da se je tako soba labko hitro ogrela. Pod smo namazali z oljem in tako je zginil vsak prah. Klopi so bile mono poSkodovane, dolge za Stiri uéence. Razdrl_sem jih, predelal v dvosedeine, zakital, kjer je bilo potrebno, in jih 153prebarval; enako kateder, omaro in tablo, ki sem jo postavil na zid, ‘Tomaz Seljak mi je lepo preslikal zakajeno olsko sobo, saj najmanj petnajst let ni bila obnovljena. Prebarval sem po tem Se okna in vrata in konéno sobo okrasil s cvetjem. Da ne bi bilo zavisti, sem dal prebeliti tudi spodnjo uéi nico, v Kateri je pougeval nizjo skupino italijanski uditelj Aldo D'Orazio, doma iz Campobasso. Tudi pet in pod je bilo treba predelati in ga namazati. V tem razredu sem pouceval le slovens¢ino, ves ostali Poul, razen verouka, je bil tisto leto za nizjo skupino Ze v italijanskem jeziku 'V vi8ji_skupini sem bil samostojen gospodar, ker sem tudi italijanséino sam pouéeval in mi tako vzgojnih smernic nihée ni mogel prevratati, Sicer pa s kolegom D’Orazijem n sem imel teéav, ker ni bil politi¢no napet; po znaéaju pa je bil posten, sirota po ogetu, telesno nekam pohabljen in je rad Studiral in igral violino. Po dveh letih sluze na Grahovem Je prosil za premeséenje v Tolmezzo in pozneje v Bassano. Nasledila ga je Marija Pussini, doma iz Spetra ob Naditi, ki pa slovenséine ni znala, Njeni'doma so imeli tovarno za izdelovanje papirja iz Zitne slame. Njena sestra je imela na Grahovem mesto postarice. Tudi 5 kolegico Pussnijevo smo se lahko razumeli. V teku prvih dveh mesecey sta bili obe utilnici prenov- Ijeni, Otroci so iz dneva v dan opazali nekaj novega in Sola se jim je zaéela vedno bolj priljubljati, Po otrocih so se za- €eli tudi starsi bolj zanimati za Solo in prvotni odpor in ne- zaupanje sta zacela pocasi izginjati. Stanovanje smo si prenavljali le bolj potasi. Za pomotnico smo dobili Lalko Sorlijevo, ki je imela v oskrdi tudi dnevno snazenje obeh uéilnic in pozimi kurjavo. Bila je pridno dekle, kakor sploh vsi Sorlijevi, po domaée Robarjevi, ki imajo sv dom v Spodnjem Bukovem skoraj nasproti Sole, onkraj Bate. Njeni dve mlajsi sestri Pavla in Dorica sta bili takrat res pridni in nadarjeni uéenki ter dobri pevki. Brat Peter pa zdaj slugbuje kot duhovnik pri Sv. Ivanu v Trstu, Tudi Lalka je rada prepevala in zato v naSem stanovanju ni manjkalo petja. Na§ mali Viado je najrajsi zaspal ob njent uspavankt, saj ga je imela zelo rada. 154 Notraajost sole na Grahoven Grahovo sem prvié obiskal pred vojno, ko je bil tam za voditelja Josip Prijatelj. Takrat je bila Sola Se nova; on je uredil Solski vrt in nasadil celo vinograd. Bil je priljubljen uéitelj-vzgojitelj. Ljudje so ga imeli v najboljsem_ spominu. Kot solnik se je pridno udejstvoval z raznimi predavanji na okrajnih uditeljskih konferencah; napravil je za vse Sole v okraju togen reliefni zemljevid Tolminske in se zanimal po- sebno za metodigen pouk domoznanstva, zemljepisa in zgodo- vine. Na Soli ga je potem nasledil Andrej Sattler, ki je bil svoj éas pred menoj tudi v Otalezu Iz Spodnjega Bukovja, ki leZi na ovojni strani grape, je pozimi tezaven dohod v vas zaradi snega. Da so vsaj decki lazje obiskovali_ pouk, smo jim napravili_preproste smucke, jih naucili smuéati in to je bilo najvegje veselje vsako zimo. Nobeden ni vet izostajal od pouka. Spomladi smo ogradili vrt z novo mrezo, otistili in obre- zali sadno drevje, vrinice, speljali plezalke, uredili mono za- nemarjeni vinograd, ki je bil edini v BaSki grapi. Prvi okras in lino okolje Soli je dalo evetoée sadno drevje, nato vrtnice in éez vse leto polno drugega cvetja, ‘i Grahovei so bili kakor vsi nasi Ijudje Ijubitelji evetja, 155kar so priéala vsa okna in vrtiéi po vasi, in okraieno so si eleli_ tudi Solsko poslopje, Na Grahovem sem naiel svojega soolca iz pripravnice v Tolminu Alojzija Sorlija. Imel je v vasi lepo trgovino 2 vsako- vrstnim blagom. Vesel sem bil zopetnega srecanja; po priprav- nici sva ubrala vsak svojo pot, a se zopet scéla. V njem sem imel veliko zaslombo in postala sva si prava prijatelja, Bo- trovali smo drug drugemu, Tudi na Koritnici smo si z druzino Josipa Moénika po- stali_veé kot bliznji in skupno prenagali razne tezave in pre- ganjanja, ki so sledila, Njihov sin Vlado je Studiral srednjo ekonomsko in stanoval pri upokojenem uéitelju Matiju Kendi, ki je bil pred vojno voditelj v Voléah, Vlado je bil priden fant, kakor tudi njegovi sestri Marica in Sonja. Vsi trije so se znali povzpeti do lepih polozajev, saj je bil Vlado pozneje celo mariborski Zupan in potem ravnatelj Name v Ljubljani. Moénikovi so morali iz, Koritnice zaradi fasistitnega pre- ganjanja; prodali so posestvo in se preselili v Smarjeto. pri Celju, kjer so si kupili obsirno posestvo in se bavili s pridelo- vanjem hmelja. Niso se pa mogli nikoli resiti domotozja in stari Josip Mocnik z Zeno Brigarjevo z Grahovega po smrti potivata na pokopaliséu rodne fare. Poéasi smo si pridobili polno priznanja tudi na Graho- vem in na Brdu, Moja Zena je vsa leta poutevala rotna dela. Organizirali smo tudi 14-dnevni te€aj za Sivanje in vezenje na stroje Singer V Podmeleu sem imel za kolega najpre} Ferdinands Jelin- oéeta prehudo prizadete druzine, nato Alberta Jenka, v Podbrdu Ivana Mahniéa, na Poljubinu Petra Kogoja, na Bu- kovem Josipa Moénika, v Poreznu mladega nadobucnega Vla- da Kogoja, s katerim sva naredila tudi nepozaben izlet_preko ‘Tmnovske planote na Caven; v Nemskem Rutu pa je sluzboval Maks Strukelj. Z vsemi smo si bili dobri kolegi-prijatelji. Nig manj priljubljen ni bil mladi Ciril Drekonja iz Temlin, ki so ga kot talca Nemei ustrelili Na Grahovem smo imeli v letih 1926 in 1927 veéerne agrarne teéaje, ki so bili Stevilno in redno obiskani. Imeli smo razna poskusna polja za umetno gnojenje; zasadili smo doma, v Rutu in celo na Ponikvah polno mladega sadnega drevja, ki smo ga dobivali iz drevesnice v Trentu, prav tako na tisoge 156 pogozdovalnih sadik; v Spodnjem Bukovem pri Kobalovih smo uredili celoten sadovnjak jablan, pri Brelihu pa orehov. $ tetajniki smo vadili obrezovanje, antikriptogamsko in protimrécsno skropljenje. Skropiva smo dobivali brezplagno iz centralne agrarne zadruge v Trentu; orodje, skropilnice, kakor tudi projekcijski aparat, diapozitive in stenske slike pa od agrarne katedre iz Gorice s posredovanjem dr. Mate nija, ravnatelja agrarne katedre v Tolminu in pozneje v Go- rici. Dr. Marsaniju sem bil zaupnik za vso BaSko grapo in rad je veékrat pogledal na naso Solo in poskusna polja, se pridno in prizadevno zanimal za vsestranski agrarni in Zivinorejski napredek v Grapi. Ko sem se lani sreval v vlaku z Jesenic proti domu x enim takratnih grahovskih teajnikov, sedaj posestnikom, mi je re- kel: »Gospod Moénik, mi Grahovei smo vam dokini vsak en ko8 sadja, Pri ‘s obiskat; vedno smo vam hvaleéni!« Tudi za dekleta je bilo treba storiti kaj veé, zato smo za- nje organizirali enoletni gospodinjski tetaj 1928/29, Tudi ta je bil posregen in v splosno zadovolstvo. Ker pa se je pouk v vseh teh teéajih vrsil v slovenséini, Je to iz leta v eto prehudo bodlo ncke fasisti¢ne oblastnike 157in éuvarje reda in zato smo pri teh prihajali v vedno vetjo nemilost. Dokier smo imeli domatega Zupana Franca Ferjanéiéa, tajnika Janeza Feltrina in tajnico Stucinovo, je bilo vse lepo in domace. Pritisk pa ni odnehal in pometli so z vsemi tremi ter postavili svoje ljudi, za podestata najprej de Tonja in nato Vittorija Grazianija. ‘Ob odhodu Janeza Feltrina y Pieve di Cadore smo mu za spomin kupili uro 7 graviranimi érkami JF. in album. Uro sem Kupil jaz v Gorici, Zaradi tega zlotina, da sem vabil érko 2J« ¥ napisu, sem dobil od kvesture »diffidos in bil klican v Go- rico, é8'da sem slavofil in protidrzaven clement. Kvestor Modesti, ki je bil sicer vsak dan pri sv. obhajilu, me je prvi zaslisal, Ko sem stal pred njim kot rekrut pred ge neralom, sem mu rekel: »Commendatore, mi & noto, che pri ma di Giovanni cra Joannes ¢ con una i lunga, non & nessun pericolo, dato che c’e persino nella famiglia reale (Jolanda) sen- Za vergognarsene. In pitr anche in Sicilia ¢ molto in uso.« Poirl je opazko, a me ni oprostil. Dal mi je napoinico za prefekta Tienga, Tam spet brezuspeSno pojasnjevanje. Da bi si kot Pilat opral roke, me je poslal k federalu Avenantiju v Tr- govski dom. in tega’ telefoniéno obvestil. Tam sem moral a- Kati dve uri v predsobi, predno me je sprejel v svojem érno- previeéenem uradu. Konéno nova pridiga in opomini, kakSna je dolénost uti teljstva. Primerjal me je z nadSkofom Sedejem, da sem kakor on nasproten in kljubovalen element. Vraéal sem se v Grahovo, ne da bi me razresili sdiffidee in Se 2 groZnjo, da me bo zadelo Se kaj hujsega Razlog za mojo premestitev v notranjost dréave ali pa celo za konfinacijo sta bili érki J.F. na Feltrinovi uri in trdi- tev, da hujskam Ijudi proti vladnim ukrepom. V obtoznici je stalo, da uporabljam v visi skupini Se ved- no slovensgino, da imam agrarne in gospodinjske tetaje v slo- venitini, da govorim s Solsko mladino in njih starsi slovensko, da se ne brigam za fasisti¢no vzgojo mladine, da ne delujem med Ijudmi, da bi otrokom kupili uniforme, da jih ne vezbam, da nisem obvestil avanguardistov v Nem3kem Rutu, da bi pri Sli na sestanck, ki ga je imel podbrski vodja fasja, da tudi gra- hovska mladina ni vsa prisostvovala sestanku, da sem dal za sestanek na razpolago spodnjo utilnico namesto svoje, da se 158 pri meni zbirajo vaski veljaki in da snujem zaroto, da se po- vezujem tudi z mladino drugih vasi, das svojimi lastnimi otroki ne govorim italijanski, s éimer bi moral dajati dober zgled, da me varuje didaktiéni ravnatelj pri Sv. Luciji Oscar Morgutti in da tudi on nosi pod érno srajco rdeéo; da se svoj éas nisem hotel udeleziti pogreba Zrtve, uéitelja Sottosan- tija v Vehpolju, da grem preveé na roko Ijudem s pisanjem raznih prosenj 2a vojno $kodo, za vojaske poljedelske dopuste, da nisem vpisan v fasjo in sam ne vem veé, kaj Se je bilo v obtozbi, ki je obsegala stiri tipkane strani. Zaradi prosenj, ki sem jih pisal Ijudem na uslugo, me je brigadir Ze prej nekoé klical v svoj urad in se izjavil tako sLei non sa, che questa gente puntigliosa e contrastante agli interessi delio Stato, non é lecito aiutarla! Bisogna invece im- poverirla economicamente, poi diventeranno ben mansueti co- me le pecore.« ‘Odgovoril sem mu prav na kratko: »La ringrazio del con- siglio datomie in sem Sel, on pa je jezno stisnil ustnice. Bodel ga je gotovo tudi vsak pouk in podvig poljedelstva, sadjereje in Zivinoreje. "Na sestanek, omenjen v obto%nici, so povabili tudi do- magega in rutarskega duhovnika, de da morajo tudi oni po- magati, a tudi pri th niso nié dosegli. Rutarski Zupnik Cele- stin Lojk, prej pater v Krizu, je bil najbeljsi diplomat. Sestanek se je vrSil na cvetno nedeljo. On je prigel z oljkovo vejo v ro- ki, v Zepu pa z rozmarinom in rozenkravtom, zeli8éi, ki_ sta mu sluéili za parfum in ée treba tudi za razkutilo rok. Svoj pomirjevalni govor v skoraj prazni udilnici je zakljuéil, da si homo le v Kristusovem nauku Ijubezni vsi bratje. Propaganda za pristop v organizacije se je izjalovila, Ma- Séevanje je padlo name. Vedno boljse kakor pa podlo hlap- eevanje. Neki veter smo se res sestali z nekaj posestniki_ v Soli, ni pa Slo za protifasisti¢no zaroto. Imeli smo pomenek glede ceste Zelezniska postaja-Bukovo, katera je Ijudi zanimala zaradi voinje lesa, a je po drugi strani vzbujala tezko vest brigadirju, ki je imel sam prste vmes. Ker niso imeli moznosti nastopiti naravnost proti didak- tiénemu ravnatelju Morguttiju, ki me po svoji vesti in nepri stranosti ni mogel drugaée ocenjevati kot odliéno, so vadignili 159Obisk fantow ix Sebreti nié manj kot Solskega skrbnika Mondino iz Trsta in tolmin- skega in goriskega nadzornika, da so me prisli nadzorovat Bilo je zame presenevenje, a zanje prav gotovo Se vecje. Ker so nasli_ na mizi albume rimske umetnosti in knjigo Brehmove Zivalske enciklopedije, je padla opazka, da nisem dolzan prispevati z ucnimi pripomotki, ki jih Sola sama ne nudi, Vet kot nadzorovanje je bila preiskava. Pregledali so miznico, predale Katedra, Solsko omaro, da bi kaj nasli, V omari so ugledali le didaktiéne zbirke lesa, rudnia, kristalov, geometrijskih teles, kemiéni laboratorij, projekcijski_aparat, stenske slike. Iskali so gotovo slovensko Solsko knjiznico, a te ni bilo, Ze leta 1927 sem na ukaz oddal, kar je bilo malo vrednega; ostalo pa sem odpeljal v Solkan in pozneje leta 1945 vlozil v Solsko knjiznico na Solskem domu. Hoteli so se preprigati, kako je z italijanséino, Otroci so se spretno izrazali; bili so nadarjeni in marljivi za vse predmete. Citali_so brezhibno in dobro obnavijali, Ob pregledovanju pi- sank in Solskih nalog so nasli vse v najlepSem redu in s skrb- no popravo. Presenetila jih je Se uéilnica sama po sebi, snaga otrok in vzorna disciplina in obnaSanje. Nadzorovanje se je zaklju- 160 Gilo tako, da je skrbnik sam pohvalil mladino in tudi meni javno éestital, Bilo je to maja meseca leta 1931, Vendar je bilo vse to priznanje brezpomembno; v tem ni bilo nobenih fasistiénih zaslug. Politiéni pritisk je bil moé- neji kot vse Solske oblasti, ker te niso nigesar navedle, kar bi ovadbe unigilo. Predno je priSlo do uradnega dekreta 0 premestitvi, sem pa vlodil Ze sam prosnjo na skrbnistvo v Benetke za premestitev na razpisano mesto v Feltre. Moj brat, kanclist, je bil 2e prej uradno premeséen v Belluno in ker so posiljali uditeljstvo le ¥ notranje, oddaljene province, sem se nadejal, da si bomo vsaj mi blizu. Dobil sem iz Benetk dekret za Feltre in hitro potrdil sprejem odkazanega mi mesta, Dekret St. 11770 z dne 3.9, 1931/1X, Ze pred tem sem prejel od Solskega nadzomika v Tolmi- nu sledeve obvestilo uradne premestity No 1088 el 17.7. 1981/0 OGGETTO: Trasferimento fuori regione per servizio. AAI Sig. Maestro Mocnik Umberto - Gracova Serravalle. Comunico alla S.V. che TOnor. Ministero del'E.N., con suo decreto n. 5919 del 6.71931 La ha trasferito dalle scuole di Gracova Serravalle a quelle della regione della Liguria ai sensi del'art, M3 del T.U,, approvato con RD. 5.2.1928 N 577, Tale trasferimento ha decorrenza dal’ 1.9.1931/IX. Con successiva comunicazione si fark conoscere alla S.V. la sede ove dow presentarsi per assumere servizio. LiIspettore seolastico “Francesco Spazzapan. Na nadzornistvu so ze imeli pripravljene formularje, iz- popolnil pa ga je lastnorogno nadzornik. Temu je sledil naslednji dekret premestitve od strani Sol skega skrbnistva za Julijsko Benetijo in Zader z datumom 29.7, 1931/IX St. 4571: OGGETTO: Maestro Mocnik Umberco - trasferimente. AI Direttore didattico di S. Lucia © per conoscenza: allTspettore scolastico i Toimino, 1 macstro in oggetto, attualmente a Gracova Serravalle & stato trasfe- ito con decorrenza dal 1.9.p.v. in Liguria con decreto ministeriaie in. ap- plicazione del'art, 183 det T.U. 5.2. 1928 N. 577 1 Prowveditore di Genova informa che si riserva di comunicare la sede fn cui dowa a suo tempo assumere servisio © che nessuna proroga, per ‘ualsiasi motivo, potra esserle accordata per Fassunrione del servizio. 161Proga infine di voler invitare il docente a trasmettergii per tramite dt questo Uificio, un cenno di ricevimento della presente comunicazione. IL Peovveditore: Mondtino, Osebno se zanimajoé v Trstu za sede premestitve, so mi inrofili listié stenskega koledarja 5 settembre, na katerega so zadaj zapisali: Rezzoaglio, frazione Vicosoprano. Nato s po&tno povratnico dd. 10.9. 1931/TX iz Genove naslednje priporogeno: N. 4883 Al Sig. Mocnik Umberto - insegnante clementare in licenza a Saleano N. 331 - Gorizia OGGETTO: Assunzione di servizio. In cisposta alla sua istanza del 7 ¢.m, Le comunico che nessuna par ticipazione & qui pervomuta in merito al suo trasferimento a Feltre ne da parte del superiore Ministero, ne da parte det R. Provvediterato agli Studi del Veneto e ipertanto, la §.V. & jnvitata ad assumere puntualmente servizio nella sede assegnata da quest'Ufficio © precisamente Vieosoprano in co- ‘mune di Rezzoaglio (Prov. di Genova). ‘Awverto Ja §.V. che in caso di ritardo, dovrd adottare nei suoi con front provvedimentt di legge. Vogtia inviarmi un cenno di assicurazione in proposito. I! R. Prowedi: tore: Parmeggian, Zgoraj omateni zakonski ukrep je bil: odpustitev iz sluabe. Z istim datumom sem dobil od skrbnistva iz Trsta pripo- rogen ekspres naslednje vsebine 1. S868 - Trieste 10.9. 1981/1 OGGETTO: Trasferimento. Al'Insognante Mocnile Umberto - Piedicolle di Gracova Serravalle © per co noscenza: allTspettore scol. di Tolmino al Direttore Did, di S. Lucia. TLR. Provveditore agli Studi di Genova ha assegnato alla S.V. la sede {di Vicosoprano in comune di Rezzoaglio, prov. di Genova ave dovra assumere servizio al piit presto e in ogni caso non pitt tardi del 12 ¢.m. Non appena la S.V. avra raggiunta la sede, ne dara iirmediata notizia al Direttore didatico di Carasco, - Il Provveditore A. Mondino. Primerjaje datum 10.9. in 12.9. s postnim Zigom 11.9. ter napaénim naslovom: Al Signor Mocnik Umberto, insegnante 162 N. 331 Piedicolle di Gracova Serravalle, nato pretrtano in do- stavljeno: SALCANO, se jasno vidi namen, onemogoéiti mi pravovasno zglasitev ter me tako odsloviti. Istogasno sem dobil ponovno na Grahovo naslovijen sle- degi sklep: R, Provveditore agli Studi det Veneto Veduto il proprio decreto in, 11770 del 3.9.1981 con il quale veniva trasferito datia Venezia Giulia in seguito a domanda il maestro, Mocnik Umberto, destinandolo alla scuola maschile del comune di Feltre, capotuogo, fa decorrere dal 14.9. 1931/1X; ‘Veduto il biglictio urgente di servizio del R. Proweditore agli Studi della Venezia Giulia N. $599 DD. 9.9, 1931, il quale comunica che dordine del ‘Ministero dol E.N, Vinsognante sopra indicato & stato trasferito nella Liguria, ai sensi dellart, 143 del T.U. 5.2.1928 N. S77. delibera di revocare, come ‘revoca, @ tutti gli effetti, 1 proprio decreto N, 11770 del 3.9.1931/IX. Ve nnezia 11.9, 1931/IX. WR. Provveditore agli Studi: Ambroglo Reina, ‘Netlovesko je ravnal z nami fasizem in z mano Se poseb- no, Medtem ko so drugi uditelji dobivali premestitve v mesta ali veéje kraje, so mene poslali, éetudi so vedeli, da imam tri otroke, v Vicosoprano, kjer ni niti dovozne poti ne stanovanja. Veejo vas je Vico, frakcija pa Vicosoprano v visini 1000 metroy nad morjem, sredi kostanjevega gozda in pa’nika ovac. Vicosoprano je enorazrednica in je od srediséa oddaljena uro hoda, Kakéne so tam gori higienske in udobnostne raz- mere, si vsakdo lahko predstavlja! V Liguriji je to najslabse uéiteljsko sluzbeno mesto, s katerim lahko razpolagajo. Da mi je genovski skrbnik odkazal prav to mesto, katere- ga se je gotovo vsakdo otresal in bil gotovo rajsi brez. sluzbe; je jasio, kakSna navodila je dobil iz Trsta na moj raéun Tetzke misli so mi rojile po glavi, saj sem bil og druzine nepreskrbljenih otrok, kaj nas Se vse’ lahko éaka, ne po lastni krivdi, nego po zlobi ‘in politiéni zaslepljenosti dologenih Iju- di, a Se bolj kot vse drugo mi je stiskalo sree, ker resnignega polozaja nisem smel razlagati svoji Zeni, ker je takrat nosila pod svojim sreem éetrtega otroka. V devetem letu svojega Ze utrjenega polozaja je imel fa- Sistigni rezim polno moé, da je zatiral nas Slovence in poadi- Ske Nemce do skrajnih mej, kjer se neha vsak dloveski Gut. Za sklep tega burnega poglavja Se naslednje vrstice: 163Na Grahovem in na Koritnici sta Ze pred mojim prihodom delovali_mlekarni, kar je bilo Ijudem v znaten pripomotek. Golja, Grego, Moénik so trgovali z lesom in teleti, kar je tudi prav’prisie, da so st vsi pomagali, Zivinoreja pa_je bila po vsej Grapi zdruzena s tekim prizadevanjem pridobivanja sena na strmih senozetih: Kotla, Kojce in Koriske gore, kjer so take strmine, da morajo kosci imeti navezane »krapSe« na Gevljih. Da ne govorimo o trpljenju spravljanja krme po dr- éah na saneh s senozeti do doma. In prav v tako trdo skalje- nem Jivijenju naj bi se jim ne smel privoséiti tako trdo za- sluzeni érni kruh. Iz Nemskega Ruta je redno odnasala domate maslo Pav- linova, mati Ivana, sedanjega predsednika planinskega drustva v Novi Gorici, da’so tudi ti ugodnejse oddajali svoje mleéne indelke. Se sedaj mi je pred o¢mi hrabra Zenica, kako je pre- nasala iz Ruta do postaje po 30 kg tezak jerbas na glavi, Vsi smo Ziveli le od trpljenja in dela svojih moti, Ob postaji so imeli svoj dom Lapanjevi; dobra druzina, ki je imela zelo nadarjene otroke. Sin Jotko je padel kot éastnik aviatike na videmskem letaligtu. Enkrat je drzno pri fréal celo nad Grahovo. Starejsi brat z univerzo v Pragi je ingenir tu v Gorici. Dve héerki Pavia in Zofka sta bili moji uéenki, a Zofka je umrla Se kot uéenka; vsem je bilo hudo po nije} Na Grahovem smo imeli v druzini dva vesela dogodka. Rodila sta se nama dva sinka Silvester in Adolf; tako smo imeli tri fantke, ki so se radi igrali na vrtu in sudi s sosedo- vimi otroki, Sprehode smo delali na Koritnico, v Zarakovec, v Spodnje Bukovo in na Brdo, da so se otroci razletali ‘in naigrali. Najstarej8i sin Viado je na Grahovem obiskoval pri Pus- sinijevi prvi razred, a ker je bil pouk Ze v italijans¢ini in ka- kor vsi ostali ni znal jezika, je dobil le slabo podlago in je obéutil to tezavo Se vet let; morali smo mu pomagati doma. Edini italijanski uéence je bil Giovanni Sibilla, sin e- leznigarja, ki se je kmalu navadil tudi slovenske govorice. Bil je kakor eden nasih in vsi smo ga radi imeli. Bili so Furlani in res dobra druzina. Tudi z italijansko druzino Paolettija, ki je bil postajenaéceinik, in je bil potem premeséen v AjdovSéino, smo se dobro razumel 164 Ko smo dobili obvestilo 0 premestitvi, smo se umaknili in se preselili zatasno domov v Solkan. Strogo je brigadir opazoval, da bi ob nagem odhodu ne prislo do kakega sprem- stva, zakaj dobro se je zavedal, kaj misli in uti ljudstvo. Mi pa smo kljub vsem bojem samozavestno zapustili Gra- hovo, noseé s scboj tudi premnogo veselih spominov in zave- dajoé se, da smo pustili v mladini in Ijudeh neomadezevan spomin, 165,TRINAJSTO POGLAVJE ODHOD V LIGURIJO - MILLESIMO Dne 12. septembra 1931 sva se sreéala na goriski postaji s kolegico Justino Silié, ki je bila tudi premeséena v Ligurijo. Ucila je v Tolminu. Ze sem mislil, da bom potovel sam, in ko sem ji povedal, kam potujem, mi je bilo prav prijetno, da sem dobii druzbo. Siligeva je iméla dekret za Sarzano, tore} lepo mesto; zglasiti sva se pa morala oba na Solskem’ skrbnistvu v Genovi, ‘Voinja nama je potekala v Zivahnem razgovoru in sopot- nik, ki je prisluSkoval najini govorici, je napravil proti sose- du opazko: »Non capisco che lingua parlano.« — »Sara_ un- gherese o romeno,« mu odgovori drugi. Midva pa sva jo tolkla dalje_ po nase. Prispela sva v Genovo ob 16. uri, Zglasila sya se na skrb- nigtvu in zaprosila pismeno za sprejem pri skrbniku Luigiju Parmeggianiju. Muéno je bilo éakanje skoraj do 18. ure, kajti predno je kkdo prigel do samega skrbnika, je bila takrat zamotana deva. Vstopila sva oba hkrati in kolegica je s priglasitvijo kmalu opravila, Skrbnik nama je ponudil sede in mene je poslusal. Povedal sem mu svoje druzinske razmere. Koj nato me je sam prekinil: »Quindi @ impossibile che io la mandi a Vicosoprano, dove manca tutto per la sua sistemarione. Prenda qui l'elenco dei posti ancora liberi, si cerchi uno che possa esserle conveniente e poi ritorni a comunicarmi a sua de- cisione!« V predsobi me je kolegica Se Zakala, radovedna kako sem opravil. Skupno sva pregledovala imenik. Edino, kar je Se da- jalo nckaj ugodnega upanja, je bilo mesto petega meSanega razreda v Millesimu, pokrajina Savona, Vinil sem se z odlotitvijo do skrbnika in se mu lepo za- hvalil za uvidevnost; poslovila sva se Se s kolegico, ki se je odpeljala proti Sarzani, jaz pa v Savono. Naslednji dan je bila nedelja; uradi so bili zaprti, pa sem se zglasil zjutraj po deveti uri pri Solskem nadzorniku Pavlu 166 Cotroneiu, kakor mi je bilo narogeno. Ni bilo olikano nadle- govati ga ‘na stanovanju in to Se v nedeljo, a ker mi je skrb- nik tudi rekel: »Vada a vedere € se non potra sistemarsi, ri- tornile sem se le drznil. Pozvonim, odpre mi gospa; pred- stavim se in povem, zakaj prihajam. Gospa gre v_spalnico, kjer je nadzornik nekaj prehlajen Gital Se v postelji, se vne in me povabi, naj ji sledim v spalnico. Pozdravim in se opra- vigim. Cudil ‘sem se, ker takega sprejema nisem mogel sma- trati drugaée kot za povsem domacega. ‘Odpeljal sem se 5 korijero v Millesimo. Tam sem se obrnil do raznih predstavnikov, se pozanimal za stanovanje, se sezna- nil s kolegicami in uciteljem don Gonella, ki je ravno stopil v pokoj in pustil prazno mesto. Prenotil sem v_hotelu Italia. ‘Za naslednji dan je bila mapovedana konferenca in pri- spela je ravnateljica Amelia Peluffo. ‘Za razpisano mesto se je poganjala domatinka Maria Ruf- fino. Imela je zaslombo v trgu in pri politiéni oblasti. Tme- novali je niso in ostati je morala v sosednji vasi Bormida, kar jo je zelo grizlo. Ravnateljica je se pred konferenco imela o meni obve- stilo: maestro allogeno. Na konferenci smo si prisli koj v lase, ker mi, je namesto petega razreda ravnateljica odkazala drugi razred. Te} odlo- Gitvi sem se upiral iz ragloga, da mi ni Ijubo imeti v razredu lastnega otroka, Pridelitev drugega razreda pa je imela svoje natrto ozad- je, kar sem ugotovil pozneje. Tisto leto so obiskovali drugi Tavred héerka podestata in tajnika faSja, héerka mareSala ka- rabinjerjev, héerka sodnika za poravnave, sin predsednika bo- jevnikov, sin obéinskega tajnika in sin izterjevalca ob¢inskih pristojbin. Tako mi je postalo jasno, zakaj drugi razred; ho- teli so me imeti pod nadzorstvom. Stanovanje je bilo komaj dograjena hiSa onstran reke Bormida, Brzojavil sem takoj ¥ Gorico, da odpremijo. pohis- tvo in pride druzina, Ker se je pohistvo, poslano z viakom, mudilo, smo morali biti po prihodu druzine Se 14 dni vsi skupaj 'v hotelu. § tem so bili zdruzeni obéutni stroski, kar ni Ze dovolj stal prevoz in voznja. Ker sem malo pred odhodom z Grahovega izplatal bratu njegov zapuseinski delez po materi, smo ostali navezani samo se na plato, 167Prva dva razreda sta bila v starem nunskem samostanu skupaj z vrtcem, ostali trije pa v srednjeveskem gradu, kjer je bil tudi seded Zupanstva in uradi fasja. Ker moj razred ni mogel biti pri nunah, je ena nun do- bila tretji razred. V drugem nadstropju gradu so bile tri utilnice z oboka- nimi stropi, visoke éez stiri metre. Tlaki so bili cementni; po- beljeno ni bilo nig. Snazile so utiteljice in otroci; za kurjavo smo imeli majhen grodljast Stedilnik z dolgimi po stenah spe- Yanimi cevmi. Zupansivo ni imelo s Solo nobenih posebnih stroskov. Po vselitvi z druzino sem zaéel z obnovo Solske sobe na lastne stroske in brez obvestila, Sobota po Soli, noé in nedel so mi bili dovolj, da sem dvakrat prebelil in’ preslikal sobo. Naslednje dni sem prebarval klopi, vrata in omaro v zidu, Mater enega uéenca sem najel za snazenje sobe, ji kupil vse potrebno in jo placeval iz svojega. Cistila je dnevno. Po dru- gih razredih pa sta kolegici in otroci sami éistili dvakrat te- densko. © novi ureditvi uéilnice je kmalu Sel glas v Savono in ravnateljica je takoj pritekla pogledat, kaj se godi, ni pa nig Sola v Millesime «3. cszred 168 posredovala, da bi Zupanstvo skrbelo za snazenje. Otroci_ so gotovo pripovedovali doma in starSi so vlekli iz njih, kaj dela in uéi »il maestro allogenoc. Ni pa ostalo pri tem. Tajna gonja se je sprotila, Se predno sem zaéel z obnovo na oli. Na fasisti¢no tajnistvo so vlozili priziv s 45 podpisi: »Non vogliamo un maestro allogeno !« Klical me je tajnik fasja v svoj urad. Pokazal mi je pri- ziv in mi zaéel prigovarjati, naj se sam odpovem mestu. Pro- sil sem ga, naj mi dovoli skoditi domov, ker da se takoj vrnem z odgovorom. Mislil je gotovo, da grem’ po nasvet k Zeni, a Sel sem le po ministerialni dekret premestitve po tenu 143 TU. x dne 5.2, 1928 3t. 577 in dekret Sol. skrbnika iz Genove St 4883 z dne 16.9. 1931 s sledeéo vsebino: Comunico alia S.V. che con decorrenza dal 16.9. 1931 V.S. & assegnata alla sede i Millesimo, capoluogo, anziché a RezzoaglioVicosoprano, dove dovra assumere subito servizio, R. Proveditore agli Studi: Luigi Parmeggiani ‘Vrnivsi se, sem mu pomolil ta dva papirja; pretital ju je, vzel v roke pritozbo, ki jo je najbrz podpisal tudi sam, jo raz. trgal in vrgel v ko’ poleg pisalne mize. Zadeva se je Konéala brez besed in od takrat nisem imel z njim veé neprilik ne na sedezu fasja ne na Zupanstvu. Moz je gotovo sprevidel, da proti ministerialni odredbi nima kaj ugovarjati, ée hoge ohra- niti svoj polozaj. V Millesimu so se duhovi umirili, Ijudstvo nas je zavelo pordravljati in kmalu je sel glas: »Che bravo maestro!« Obi- skal sem starse svojih uéencev, da sem se z njimi_spoznal, Predsednik mladinskih faSisti¢nih organizacij, ki ni imei nikogar, ki bi delal zanj, mi je vsilil telovadne vaje vseh skupin, ‘In tako sem fante’ in deklice pripravijal za vsakoletni telovadni nastop 24, maja ob misli, da bo telesno vezbanje le v korist mladini. Ob tretjem avantgardisti¢nem nastopu na Foro Romano v Rimu so Sli na tekmovanje tudi nasi avantgardisti, 13. po Stevilu, Odnesli so tretjo vsedréavno nagrado in se zmagoslav- no vrnili domov, ponosni, kaj vse zmorejo Millesimesi. Seve- da je priznanje Slo le predsedniku organizacije, ki ni pomig- nil 's prstom pri vajah. Mladina je razumela, gigava je za sluga za doseZeno priznanje, sam ‘sem pa tudi imel moralno zadoséenje. Za spomin so mi dali svoje osebne slike. Tudi mojim »prijateljem« na Grahovem in Podbrdu ter 169Prireditey invensotske ilaline po njihovi zaslugi kvesturi v Gorici je prislo potasi na uho, da nisem v Vicosoprano, neznatni gorski vasici sredi kostanje- vih gozdov. Iz nasega dopisovanja so gotovo zvedeli, kje smo, in mascevanja Se ni bilo dovolj. Ko so zvedeli, da me niso Se ugonobili, so nadaljevali s svojo gonjo. V soboto, 15. januarja 1932, to je Stiri mesece po preme- stitvi, sta se zjutraj Se pred osmo uro, ko se je komaj danilo, zalasila dva kvesturina iz Trsta in izvrSila pri_meni_ hiSno preiskavo. Bilo je to tocno osem dni pred rojstvom nasega ketrtega otroka, héerke Mare, Velik je bil strah moje Zene, ki je nisem hotel prej vznemirjati_ s posledicami nezaupnice (diffide). Preobrnila sta vse po hii, odpria celo radio, ki smo ga kupili za bovine praznike, odstranila sta vse podobe po ste nah, odprla celo vratea od dimnika, pobrala vso boti¢no posto, vzdignila vametnice postelj in me nato povabila, da ju sprem- Ijam na Solo, da preiSéeta Se Solsko sobo. Ko sta ¢ tam vse obrnila in ni€ nasla, sem moral z njima na karabinjersko postajo, kjer sta me vpriéo mareala osebno preiskala, a nié nasla, Maresal je kar prebledel, ker sva si 170 bila dobra zaradi héerke, ki je iz Sole prinagala le dobre vesti. Na stanovanju so mi pobrali 80 papirjev: pisem in raz glednic. Zavrelo je po vsem trgu od radovednosti, kaj da je. Dobra dva meseca pozneje me je poklical mareSalo v pisarno in mi izrotil zaplenjeni paket korespondence. Odprl sem vpri- éo njega, ker je Zclel vedeti, kaj vse je notri. Pregledala sva vse in v pismu Jurija Ergena, ki je bil takrat poklican v L’Aquilo, je bilo rdeée dvakrat podértano: »Sem tukaj, kjer vrtam tudi jaz laske makarone; oglasite To je bil tisti veliki zlodin, ki so ga nasli. Imeli so pa lepo delo, da so vso posto opremili z italijanskim prevodom. ‘Oba sva se nasmejala; dostavil pa sem: »>Guardi, mare- sciallo, con che diffidenza ‘trattano noi Sloveni della Venezia Giulia, nonostante che siamo leali cittadini italiani di pieno diritto!« Bil je uvideven mod, nié ni dostavil, a mislil si je pag, kako je zgreseno in neglovesko da nas z lastne zemlje po- dijo in povrh tega Se zmerjajo s s‘ciavi in allogeni, tirajo po konfinacijah in obsojajo na smrt in to samo zato, ker ne trobimo v zgreSeni politiéni rog. Sola ma prostem v Millesimo m1V Millesimu je bila navada, da je utiteljstvo v postnem éasu_spremljalo éolarje po popoldanskem pouku dvakrat te- densko h krSéanskemu nauku v cerkey z gorkega na mrzlo. Duhovséina kljub konkordatu ni imela dostopa v Solo. Sprem- ljati otroke k nauku v cerkev in biti tam za Cuvaja discipline, sem prvi dan odrekel in oddal svoj razred kolegici. Msgr. Natale Pregliasco, ki nam je Maro krstil in smo si bili dobri, je moj odklon vzel za slabo. Ko sva se ob prvi pri- liki sretala, sem mu pa povedal, da ukazom ne sledim, iz svoje proste volje pa rad sodelujem. »Monsignor, dvakrat zgreseno delate, ker po konkordatu ne zahtevate vstopa v Solo kot kate- hetje, kar je pri nas Se izza Avstrije, in ker se vam ne smi otroci, ki jih silite prezebati v mrzli cerkvi Nisva se nikoli veé prerekala, postali smo si celo prijatelji. Dva naga fanta sta bila v Millesimu pri prvem sv. obhajilu in pri birmi, Se na domu nas je vetkrat obiskal in pisali smo si voséila vse do ajegove prerane smrti Ravnateljica me je pa kljub vsemu redovala prvo leto le z devetico, ko sem imel prej vseh 19 let vedno odliéno oceno; to pa zgolj iz strahu, Oceno je éez leta popravil sam nadzor- nik Cotronei na izrecni prédlog raynateljice same; najbré jo je vest pekla. V zimskem asu so otroci prinaSali vsak svoje poleno za kurjavo; nasim smo dali nala8’ po dve debeli. Sam sem pa javno,nosil ez tng poleno in snop subljadi, da smo Iazje Skozi Millesimo so se vsak dan yorili potniki iz Savone do Ceve in Mondovi in so opazili moje ravnanje. Ostalo uti teljstvo se je le rado grelo ob drvih otrok in moj natin je vzbujal opazke. Z naslednjim Solskim letom 1932/33 je Zupanstvo _po- skrbelo za snaZilko, ki je dnevno éistila uéilnice v gradu; nune pa so ostale skromne in niso hotele, da bi Zupanstvo’imelo stroske, Sam sem se pa resil nadaljnjih stroskov za snazilko. Pozneje so poskrbeli tudi za centralno kurjavo na drva in premog. V tem Solskem Jetu sem dobil udilnico z dvemi_okni; ostali dve sta imeli le po eno. Ta je edina imela tlak iz Sest- oglatih rdetih ploséic. Ze pred pri¢etkom pouka sem jo po- polnoma prenovil; bila je to uéilnica, ki jo je vedno imel im prejnji ucitelj don Gonella, edini v Millesimu, ki je Sel v po koj z zlato svetinjo za sluzbene zasluge. 7 otroki smo napravili lepe jaslice in priredili boziénico, S fanti in dekleti sem pa reziral komedijo in nekaj kupletov v kino dvorani. Tudi ta prireditev je pohvalno uspela in bila mnoziéno obiskana, Naslednje leto smo pa v dvorani imeli Solsko prireditev z lepim sporedom. Tz Millesima sem obiskoval pozimi 1933 tudi_higienski tetaj v Savoni. Vodil ga je provincialni zdravnik. Ob koncu te€aja smo imeli izpite in dobili diplome. Sledilo je potem tu- di tekmovanje higienske vzgoje na Solah. Bil sem drugi, naj- bré se niso drznili dati prvo priznanje v Millesimo; moralo je ostati_v Savoni. V Millesimu smo imeli spomladi za na razred tudi Solo na prostem in to v parku starega gradu ob vhodu v trg Bila je to edina Sola na prostem in obiskale so nas Sol- ske oblasti in dezelni zdravnik. Imeli smo zlozljive stolicke in deScico za pisanje. Moji druzini ni prijalo vlaino podnebje kraja; Gisto zra- ven je umetno jezero in na reki so pridelovali narayni led tik pod nao hiSo. Zdravnik je nasvetoval, da mora nas naj- starejéi sin Vlado vsekakor na zdravijenje ishiasa. Revmati zma smo se pa vsi nalezli, In tako je po treh letih moja Zena odpeljala druzino v Solkan. Starejéa dva otroka sta tako na- daljevala Solo pod Kapelo; prvi je obiskoval peti razred ~ uciteljem Camillom Medeotom, drugi pa tretjega z uéiteljem Giacomo Sardagnom, Tako sem se Ze takrat seznanil s kole- gom Medeotom. Po potitnicah, ki smo jih vsako leto do vojne prezivljali pri Slokarjih, na domu moje Zene, da so bili otroci bolj spro- Seni, sem s¢ sam vrail v Millesimo in se nastanil v hotelu Italia, kjer sem imel lepo druzbo z inz. Del Nerijem, ki so ga kazensko premestili iz vojaSkexa keminega centra v Lombar- v tovamno Cengio poleg Millesima. Imel je s seboj dva fanta, stara 12 in I4 let. ‘Ta moz, ki ni bil vpisan v faSjo, je potem v Cengio iznasel umetno gumo, a ga niso deli niti v seznam iznajditeljev. Ni mu bilo mar. Sinova je vedno nekam igraje wéil kemiéne for- mule in spoznavanje prvin. Se iz Savone smo si potem do pisovali. Umik druzine mi je bil tudi nekam namignjen, é tako 173,bos imel vetjo moznost priti v mesto, kjer bo prilika za Sola. nje otrok, Za premestitev v mesto se moram delno zahvaliti Gr, in, M. Marsaniju, ki je posredoval, da je vsak politiéni pridriek nasproti meni odpadel in Sel v pozabo, Zadnje let sluzbovanja v Millesimu smo imel: za didak- tignega ravnatelja Guida Moizo, 5 katerim ni bilo tezav in me je mocno uposteval; sicer nam je bila tudi ravnateljica Peluf fo pozneje zelo naklonjena. “To leto sem se lahko toliko veé ukvarjal z otroki 5. raz, reda, Hodili smo se smuéat na Monte Zemola, kjer je imel Svojo vilo minister Mazza; tam sem se z njim spomnal. Gospa nam je vedno postregla s ¢ajem in pecivom. Delali smo tudi razne izlete na Cossérijo, trdnjavo, ki jo je porusil Napoleon; ¥ Cairo Montenotte smo si ogledali tovarno stekla San Giu- Seppe, v Altare tovarno Ferrania; napravili smo izlet s kolesi Y Monesiglio, kjer smo si ogledali tovarno svile in higo, v Kateri je bival Napoleon; izlet v Sale Langhe, v Deserto, kjer je sloveéa bozja pot, s kolesi zopet do prelaza prosi Albenghi, ha Monte Settepani 1391 m in K izviru Bormide nad Calizzano. Delali smo razna rotna dela, Zagcanje, 2 deklicami, ve- zenje; napravijali razne zbirke za’Solo in napravili ob sklepu Solskega leta bogato razstavo. Kljub vsem neprilikam se nisem nikdar pokesal za oprav- Ijeno delo in potrtvovalnost, saj kot vagojitelj in Elovekoljub nisem mogel zanemarjati mladine, ki ni bila ni¢ ksiva mojega polozaja. Povezal sem se z njo, kakor prej z mladino nasega rodu. ~Ljubezen vabuja ljubezen.« Tako sem z mirno vestjo vzel od Millesimesoy slovo, STIRINAJSTO POGLAVJE ALBISSOLA MARINA Za naslednje leto sem dobil v Solkan uradno premestitev y Albissolo Marino, tri km oddaljeno predmestje ob¢ine Sa- yona z dekretom 3.8, 1935/XIII; deski oddelek, 5. kategorija. Dodelili so mi tretji razred. 174 Preselili smo se 4c septembra meseca 1935 iz Solkana v Savono in imeli Gedno Stirisobno stanovanje, za katerega smo plaéevali 114 lir meseéne najemnine, to je priblizno cetrtino pla- Ge, Da smo ladje shajali, mi je ravnateljica Peluffo preskrbela Ickeije. Ueil sem nemséino inz, G. Trucco, ki je bil ravnatelj tovarne klinkerjev v Vado, in pougeval tudi njegova dva fanta. Dajal sem lekcije nemStine inz, Fumagalliju, ravnatelju to- varne oljnatih barv v Vado. Ta je napredoval toliko, da sva obravnavala tudi neméko literaturo: Goetheja, Schillerja, Hei- neja, Grimma. Nemiéino sem pouceval tudi sina stotnika Be- sia, Studenta liceja. Za vsako weno uro sem dobival po pet lir; od inz. Trucca in Fumagallija pa po deset lir. To je bil pri pomotek, s katerim smo se vsaj lahko obla¢ili, V Millesimu ni bilo razen plaée nobenih postranskih. dohodkov. Na8i Stirje otroci so Ze takrat obiskovali Solo; najstarejsi prvi razred industrialnega zavoda, drugi cetrti razred osnov- ne Sole, tretji prvega in héerka vrtec. Usenet Sole v Albissoll 175V Albissolo sem se voril s kolesom. Spoznal sem ljudi yseh trch Albissol. Inz, Morandi je imel ob svoji vili_ krasen asad vseh vrst kaktusov, puséavskih rastlin vseh kontinentov. Ta je imel vodstvo vzpenjaée in premoga, ki je prihajal v pristanigze za topilnico in tovarno Tlvo. Prevagali so tudi pre- mog z dvotirno vzpenjaéo 28 km dale’ v S. Giuseppe, kjer je bilo skladisce za zaledje Piemont in Lombardijo. V Albissoli sem se seznanil z industrijo lonéene posode in keramike; imel sem dostop v velike grede, kjer gojijo na stotine orhide} in vsakovrstno drugo evetje in lepotiéne gr- mige. Dobil sem tudi vpogled v_pridobivanje oljénega olja. Tam okrog so namreé sami oljéni gaji. Seananil sem se s pri- delovanjem zgodnjih pridelkov v gredah. Imeli smo priliko za kopanje na lepi albissolski plaZi in moznost, da smo se 2 tipokojenim kapitanom Aprilejem in njegovimi fanti lahko za peljali z ladjo na ribolov. Od radodarnih Albissoléanov nam ni manjkalo vsako- yrstnega sadja, zelenjave in olja. Tam smo naili tudi druzino slovenskega Zelezniéarja Mljata. Na Soli smo se lepo imeli in se kmalu sprijamili. Ligur- Gani niso poznali Sovinizma, Tam doli nas zaradi narodnosti ni nihée grdo gledal. Saj je to znana plaza, kamor vsako leto prihajajo tujei na kopanje, in so zato Ijudje Ze vajeni Ijudi raznih narodnosti. V Albissoli Marini sem poudeval dve leti. Bil je razpis natetaja za drugo kategorijo uéiteljstva od strani Solskega skrbnistva Genova z dne 15.5. 1937. Vlozil sem prosnjo s potrebnimi prilogami. Z obvestilom 3t. 11.288 z dne 18.9. 1937 sem dobil sporo- Gilo, da sem zmagovalec natetaja za de’ke razrede; bil sem Sesti v lestvici; prosilcey je bilo 38. Prilozen je bil seznam prostih mest, da sem lahko izbiral. Z dekretom 8t, 12.080 z dne 25.9. 1937 sem bil premeséen na Sole TI, kategorije in mi je bilo odkazano definitivno me- Sto na Soli v Genovi-Pegli z nastopom 1. 10. 1937. Takrat je bil Solski skrbnik v Genovi Luca de Regibus; prejénji L. \Parmeggiani je odSel v pokoj Z Albissoléani smo ostali potem Se vedno v prijateljskih stikih ves éas nagega bivanja v Savoni, 176 PETNAJSTO POGLAVJE GENOVA-PEGLI Ob nastopu slu%e v Pegli, kjer je najlepa plaza na za padni strani Genove, so mi odkaz d, ki je Stel 31 detkov. Sest od teh je bilo iz. sirotiséa; niso se nié loéili od drugih, ker so starsi premoznejsih sosolcev kupili vsakemu po dva predpasnika in ovratnike. Uéilnica s steKleno steno proti morju je imela 80 kv. m Ker je bil v razredu Carlo Montaldo, sin znanega cvetli¢arja in lastnika gred, ki je skrbel za okras Zelezniske postaje Pegli da je dobivala vsako leto prvo nagrado v vsej Haliji, sem nie govega oéeta naprosil, da je zaéel krasiti tudi nago veliko util nico, v kateri smo se skoraj zgubljali. Vsako soboto so pri- peljali z voziékom na Solo nove lonénice in drugo lepoti¢no grmigje in jih menjali po potrebi in okusu, kakor na postaji 177Uéilnica in od takrat tudi ravnateljev urad sta morala biti ysak teden na novo okrasena. Vedno mi je Zal, da n'mam 6 tej uilnici nobene slike. Razred je obiskoval tudi Carlo Mazza, sin tedanjega mi- nistra za gospodarstvo, ki ga je mati vozila vsak dan iz Ge- nove, kjer so stanovali blizu prefekture. Prepisala ga je v Pe- gli, Ker smo se Ze poznali iz Millesima-Monta Zerola. Tretjega novembra, dan pred svojim godom in praznikom zmage je pri- Sel z veliko torto, da jo pokloni meni. Jaz sem pa torto zrezal v razredu, voséili smo obema Karlékoma in vsak izmed uéen- cev je dobil 1/32-tino. To je povzrotilo, da je prinesel marsi- kdo za svoj godovni dan torto, ki smo jo rayno tako delili V Pegli je takrat stanoval tudi Luigi Granaro, ki je bil sin federalnega tajnika za Genovo. Podaril mi je svojo sliko. Ko sem potem po vojni dobil sporoéilo, da je tudi Luigi, takrat I6letni decko, skupno z vso druzino padel kot Zrtev vojnih obraéunavanj, mi je bilo zelo hudo. Imam ga v spominu le kot pridnega, nadarjenega uéenca. Kaj je mogel, ¢e je bil njegov oée politi¢ni funkcionar, marsikomu_nepriljubljen? V dobrem spominu 'mi je sin lastnika tovamne Elah-bon- bonov. Nosil je vedno vsem sosolcem bonbone in posebno se onim iz, siroti8éa, Nekoé nas je povabil tudi na ogled tovarne, kjer so nas vse zasuli z bonboni. Marsikateri teh uéencev se Se vedno oglasa z vo8tili, Fran- co Barabino pa se je potrudil, da me je prigel lani obiskat celo sem v Gorico. Bil sem ga zelo vesel. Takrat desetletni detko se je toliko navezal name, da mu dolga voinja in strosek nista bila preves. Solska soba je bila res cvetligni vrt, a kljub temu smo ob lepih pomladanskih dneh imeli Solo na prostem v vili »Ne- gric, v najlepSem privainem parku vse Genove, kjer je gordié vseh eksotiénih in domadih gozdnih dreves, oazz velikih kak- tusov vseh vrst, rastotih v Sahari in drugih svetovnih puséa- vah in pustinjah; votline, umetna jezera, skratke vsa naravna in umetno priklicana lepota, ki si jo Clovek more zami8ljati Dovoljenje za prost vstop je bilo lahko dobiti, s posredovanjem Koga vsak lahko ugane. Premotnejsi so takoj kupili za svoje otroxe in za vse ostale enake zlodljive mizice in stoligke. Od Sole do vile je prav_kratka pot Z uvedbo Sole na prostem so bili vsi zadovoljni. Ostalim 178 razredom pa ni bilo, da bi sledili v vilo in park, dasi jim je ravnatelj prigovarjal Na ravnateljevo povabilo nas je prisel obiskat sam Solski skrbnik Luca. de Regibus. Ravnatelju je seveda bilo v pota- Séenje, da deluje samo v njegovem okrodju sola na odprtem, Drudina Varaldo, katere oe je bil gradbenik, nam je po- nujala krasno novo’ stanovanje v éetrtem nadstropju s po- gledom na morje, da bi se preselili iz Savone v Pegli in to za enako stanarino, kot smo jo plaéevali v Savoni. Gotovo je bila ponudba mikavna, a ob treznem pomisleku, koliko stane Zivljenje v Savoni in koliko v Pegli, kljub temu, da je bila tam plata vi8ja, koliko bi stali prevozi, in pa Se zaradi vedno bol} blizajoée se vojne nevarnosti, se nismo mo- gli odlogiti za stalno naselitev v Pegii. Da bi se pa sam Se naprej vozil iz Savone v Pegli in nazaj — 42 km na vsako stran — je bilo tudi preve& muéno in zguba gasa, Kar sem imel v Pegli vet na plati, sem izgubil pa na lekeijah, Konéno sem se odpovedal drugi kategoriji in zaprosil za premestitey v éetrto v Savono na Solo Villapiana blizu. nasega stanovanja. Odloitev je vplivala neugodno na ravnatelja, star- Se in otroke v Pegli, a kontno so le upostevali moje druzin- ske razmere. Z dekretom Solskega skrbnika v Savoni st. 4500 z dne 1,8. 1938 so sporotili: In data 1 agosto siete stato trasferito, assegnato in via definitiva alla seuola maschile del comune di Savona e dovrete assumere servizio nella nuova sede il glomo 16/10 p.v. - I Proweditore agli Studi Giuseppe De Dominieis SESTNAJSTO POGLAVJE SAVONA. V Savoni smo stanovali Ze tri leta in smo se Ze nckako udomaéili. Imeli smo druzbo raznih slovenskih druzin Zelez- nigarjev, med temi sedaj v Gorici tivete Ozebkove, prijatelj- 179stvo z druzino finanénega mareSala Samuellija, xi je imel tri fantke v Soli, z raznimi kolegi, poscbno z Modulo, ki je bil poroéen z witeljico Hrvatico iz Pulja in bil potem premeséen iz Medolina (Pulj) v Savono. Pozneje smo se seznanili Se s starsi otrok, Tako ni bilo nié poscbno novega zaéeti 1938/39 s poukom na Soli Villapiana v Savoni. V Savoni sem bil 2 dobro vpeljan. Za tovarno Klinker jev v Vado sem prestavljal lanke iz nems¢ine v italijans¢ino; za vsako stran sem prejel 10 lir. Enako za livamo Ilva in za vzpenjaéo Savona-San Giuseppe (Cairo Monterotte). Ne bi manjkalo tudi najrazliénejsih lekcij, a prav vseh nisem mogel sprejeti. Dve leti sem bil instruktor v zavodu Scolopov, kjer se je svoj éas Solal predsednik republike Einaudi in je’v za vodu visela njegova oljnata slika kot maturanta odliénjaka. Otroci so pozimi Studirali in pisalinaloge vsi v edinem gorkem prostoru, v kuhinji; nadzirala jih je in jim pomagala mati, ki je postala domata wtiteljica;; ucila jih je tudi brati in pisati slovenski. Doma smo paé govorili samo slovenski. Za &tivo so imeli slovenske mladinske knjige. Prvi sin Vlado je konéal v Savoni industrijski zavod 2 naslovom strojnega tehnika; drugi je diplomiral na navtiénem zavodu kot strojni kapitan; treji je dovrsil drugi razred nav- tignega zavoda, héerka pa’ je obiskovala Se srednjo Solo. V Be [|] Meanie e volontg ‘one dover 180 prvi razred osnovne smo jo ypisali kot privatistko, ker ni imela Se Sestih Iet; bila je odligna sa leta. Ker sem zaéel v Savoni s tretjim razredom, je bil v raz- redu tudi sin Adolf, Ko je dovrsil z menoj Se ‘éetrti razred, smo ga pripravili za sprejemni izpit za navtiéni zavod. ‘Ob sobotah popoldne so morali vsi na sestanke. Mene so- bote niso zapostovale; imel pa sem ob nedeljah dopoldne z avantgardisti tetaj prve pomoéi. Za svoje uéence sem moral pripravljati proste vaje za telovadni nastop 24. maja, Ravna- telj industrialnega zavoda je bil stotnik avantgarde. Mene je imenoval za vodstvo tecaja prve pomogi. Ugovarjal nisem, ker je sin obiskoval njegov zavod. Moz je lahko z gotovostjo ra- Eunal name. Sicer me je pa tudi snov zanimala. V Savoni je med drugim vsako leto na veliki petek pro- cesija s 14 velikimi kipi, ki predstavljajo 14 postaj kriZevega pota, Prva procesija je hila pred veé kot dvesto leti. Zadnja postaja je velik kriz z relikvijo Kristusovega kriéa, ki jo je podaril papez Pij VII., ko je bil za éasa Napoleona interniran ¥ Savoni. ‘Postajne skupine so umetnisko delo tirolskih rez barjev. Vsemu bi se bili privadili, da ni prislo do voine; najprej v Abesiniji, potem pa do druge svetovne vojne, ko je zacela rasti draginja iz dneva v dan in je primanjkovalo vsega, po- sebno Se kruha, zabele, mleka in mesa, Nekaj nakaznic za 181kruh so nam odstopali sosedje, olje smo dobivali za potrebo iz Albissole, kak koSéek mesa tudi; milo smo kuhali doma in tako smo za silo tolkli, da otroci niso ravno stradali, da smo bili éisti in smo si ohranili zdravje. Le z denarjem je Sla vedno bolj trda zaradi draginje. Popre} smo imeli ponovno nepovrnjene stroske s selitva- mi, nato leta 1938 pa Se ob smrti moje matere v Solkanu. Skr- bem se je pridruzila Se Zalost. Ze prvi dan napovedi vojne Franciji dne 10. junija 1940 je ob stirih zjutraj francoska mornarica iz daljave 40. km ‘obstreljevala Genovo in Savono. V Savoni so podrli tisto ju tro peéi v Ilvi, moéno poskodovali Zeleznisko postajo, zrusili obéinsko higo ter unitili ves arhiv civilnega stanja, zadeli to- varno Brown-Boveri, kjer so izdelovali Zelezniske motrice, zru- Bili oddajno postajo na navtiénem institutu, poskodovali na- prave v pristaniScu in tako je nastal splosen preplah in ne- varnost, dasi je italijanska vojska zavzela Mentono, prvo ob- mejno francosko mestece. Komaj se je zaéel vojni ples, sem moral prevzeti civilno poStno cenzuro za vso nemsko, slovensko, hrvasko in srbsko korespondenco. Ni je bilo malo, Marsikateri dan je bilo cez sto kosov, ker je prihajala poleg ligurske se z Raba, iz Go- narsa, Chiesenove, Brescie, Caira Montenotte, L’Aquile in Sar- dinije; od vsepovsod, kjer so bili magi Ijudje kot vojaki ali interniranci. Za vse’ to delo sem dobival honorar 10 lir dnevno. V postni urad sem odhajal ob 20. uri in se vraéal do- mov najveCkrat okoli_ polnoéi. Bombni napadi na mesto so postajali_vedno pogostejsi, tako da ni bilo vet mirne nobene nog. Z zazigalnimi raketami so pofgali na stotine streh, gornjih nadstropij, vse borove go- zdiée okrog mesta, dokler niso konéno unigili vsch protile- talskih baterij Razni predori so postali zakloniséa; druga zakloniséa so naglo gradili. Na nasi Soli so zgradili zakloniste v podzem- skih prostorih; k sreéi ga niso zrusili, sicer bi bili vsi konéall ker smo se morali zatekati vanj mnogokrat med poukom celo ponoti. Bile so nogi, ko smo se zatekli po trikrat v za Klonisée, koliko se je potem ez dan lahko delalo, si lahko ysak prédstavlja. Podrezali so tja Cez mejo v Francijo, zato so nam -tako pogostoma platevali. Posina palaga je postala preveé izpostavljena, zato so mi 182 posto zaéeli prinaSati na dom v zapeéatenem paketu; ponjo so prihajali vsako jutro. Nedaleé od nae hie so onstran reke Letimbro imeli skla- di8ée nad sto sodov bencina. Nekega veéera je padla bomba na skladisée, Bencin se je végal, Zeleani sodi so se topili v vroéini, dvigalo jih je visoko v'zrak in plameni so Svigali tako visoko in grozmo, da je vatrepetalo vse mesto, Nismo utegnili zateti se na varnejSe kakor v klet, a ulica je bila vsa y plamenih in grozilo nam je zaduSenje. Lahko reéem, da smo dotiveli vet kot 200 zraénih napa dov. Ob nobenem’ napadu ni manjkalo smrtnih primerov, Spomladi leta 1944 je bilo napadov Ze preveé in pomanj- kanje vsega je prislo do vrhunca. Iz bojami za druzino sem mlajsa dva otroka poslal domov v Solkan, kjer je bilo takrat Se razmeroma varnejée. Starejsi je moral pa Ze jesoni 1943 v vojake; drugi pa, ko je na poletje dovrsil navtiéni zavod, v organizacijo Todt, da so kopali strelske jarke; doma je bil le ponodi. Tako sva ostala sama; morala sva kuhati, prati, likati in pospravljati, Najve me je skrbel sin vojak. Bil je najprej_v Alessan- driji; nato so ga Nemci odpeljali v trdnjavo »Le Grazies pri La Speziji. Moj obisk, da ga resim, je ostal brezuspesen. Vraéal sem se pes éez prelaz Bracco. Malo je manjkalo, da me niso Nemei na mestu ustrelili, ker so mislili, da sem partizan} re- silo me je znanje nemStine in dokumenti, V smrtnem strahu, ko so dvakrat malo pred menoj partizani napadli nemSko ko- lono in minirali neki transformator visoke napetosti, sem do- spel onemogel v Chiavari, naslednji dan pa z nekim ‘tovornja- Kom do Genove. Po poti Smo imeli zraéni napad stirih lovcev. Tz Genove sem se Se sreéno vozil na viaku do Savone Ce bi bil sam v teh razmerah, bi bil gotovo obupal. V takih nevarnostih smo bili vsi in mnogi Se v Zalostnejsem polozaju; izgubili so svojce, razdejali so jim domove, nekatere so inter- nirali; Ziveli so v pomanjkanju in celo stradali, Zato smo si dajali’ pogum drug drugemu in razmisljali, kaj je vsega tega gorja in Zalosti treba bilo. Poleg vsega tega pa sem moral dnevno citati Zalostna porodila v pismih iz nagih Krajev. Vee- krat je prihajal zveter k nam med drugimi Ivan Pavlin, doma iz Solkana. Pogovarjali smo se 0 tem in onem; on je bil vojak, a je bil v stiku s partizansko radijsko postajo in je tako mno- 183g0 vedel, Zaéclo se je splono spoznavanje, kaj sta fasizem in nacizen Ze smo se bili oddahnili, ko so odstavili in zaprli Musso- linija, Tisti dan smo imeli splosno pirovanje. Ko pa je bil eien s Hitlerjevo pomotjo, smo prisli z detja pod kap, do bratomorne vojne. Kakor je vetina prej slavila in obozevala Mussolinija, usta- novitelja cesarstva, zavojevalca Abesinije, in mislila, da pojde po tej poti gladko'dalje, so ga sedaj Ze vsi preklinjali in mu Zeleli, da bi konéal, kakor je zasluzil. Prej: »Duce, cia, eia, allala; guerra guertale potem pa: »Morte al traditore!« V Solskem letu 1944/45 je redno Solsko delovanje skoraj prenehalo, Imel sem takrat okrnjeni peti razred s samo 17 uéenci; drugi so Ze vsi zbezali na dezelo. Za Solskega skrbnika je prisel Ze spomladi 1944 prof. Gio- vanni Lorenzoni, znanj furlanski pesnik. Sreéal sem ga v druz- bi nadzornika Paola Cotroncia. Pozdravim. Lorenzoni me za gleda, se razveseli sreéanja, me objame kar tam ne ulici; nad- zornik od zacudenja kar ni mogel razumeti, kako to in zakaj S prof. Lorenzonijem sva se poznala iz Tolmina in vesel ie bil, da se je sestal z menoj. Prevajal je takrat nokaj iz Ca karja'in je zato brz obrnil pogovor na to, rekoé: »Senti, M nik, da ora in poi, la porta del Provveditorato ti sara sempre aperta. Io ho requisito gia una stanza dellUfficio per mio al loggio, che altrove non trovo. Vieni da me, quando avrai tem- po, mi aiuterai a correggerel« Res sem mu kaj fopravljal, a ic dal kdaj v tisk, mi ni znano. Od tistega dne so se mi vsi zaceli klanjati in na’ skrbnistvu so mi sluge odpirali s poklo- nom vrata ter me vodili dalje. Giovanni Lorenzoni se je rodil v GradiSki leta 1884, umrl pa je v Caprivi leta 1950 v prerani starosti 66 let. Po osnov1 Soli v Gradiski je obiskoval v Gorici licej in po maturi Se diptomiral iz knjigovodstva, Vpisal se je potem na slovstveno akulteto, Pavo sluzbo je dobil v Gorici kot uradnik pri cezelni upra- vi, S starsi se je potem preselil iz GradiSke v Inrsbruck. Ne kaj pred izbruhom vojne z Ttalijo je odSel v Pariz in od tam y Italijo, kjer je sprejel neko vojasko slu%bo in si tako prido- bil velike politiéne zasluge. Koj po zavzetju Gorice 1916 je dobil imenovanje za gori- 184 Skega Solskega nadzornika. To sluzbo je opravijal vse do ok- tobra 1917. Po zmagi pri Vittorio Veneto je prigel v Tolmin, kjer so s Solskim letom 1919/20 otvorili slovensko uéitelji8ée, in po- stal ravnatelj istega ter obenem predsednik raznih izprase- valnih komisij. V Tolminu je ostal do leta 1932, ko so ucite- jiSée premestili v Videm; on pa je sprejel sluzbo ravnatelja na tehnignem liceju v Gorici, Med drugo svetovno vojno je bil ravnatelj na liceju v Cedadu, Od tu je dobil spomladi 1944 imenovanje za Solskega skrbnika v Savono. V listu sIl Resto del Carlino« leta 1926 je prof. Giovanni Lorenzoni objavil vrsto strupenih lankov proti slovenski manj- Sini v Italiji, kjer med drugim trdi, da Slovenci stalno zafr- Kujemo italijansko viado in fasizem, ki je resil Ttalijo. V teh Aankih je hudo napadal nadskofa’ Sedeja, duhovscino, slo- venske ustanove in Mohorjevo drudbo. Sam je potem dozivljal in se lahko kesal, ko je spoznal, kam je faSizem pripeljal ne samo Slovence, ampak tudi itali- janski narod. Da je takrat tako pisal, mu je paé slo za utrdi- tev svojih osebnih koristi, Tudi ni zanj éastno, da je pomagal zatirati slovensko besedo in slovenski tisk, ki bi morala biti bodogim utiteljem najvetja ideala, in da je ravnatelj uditeljisa vy Tolminu, ki so ga obiskovali sami Slovenci, pomagal slovenske harodne dobrine. ‘Kot pesnik se je udejstvoval le v furlanséini. Iz. zbirke nje- govih pesmi, ki mi jo je podaril, naj navedem le eno kratko: SOT SERE Sot sere, quant che il moat al si cidine, si siot Fodor amar de biancespine treméir tal ventistleh’al ven e al va, “L & come il prin basin di une fratine, basin rubit in tune gnot cidine, che no si capis dice eh’al sa, Mi plés odor amir de biancespine, smi plasarés il bas di une bambine: rma bis par me cheste stagion nond’s 185Pred botitnimi potitnicami je sklical prof. Locenzoni de- Zelno uciteljsko konferenco; dobil je paé nalog, kako mora navdusiti uditeljstvo za sveto stvar fasizma. Pripravljeni govor mi je dal poprej na vpogled. Vsebina ni bila preveé vzpodbudna, saj mi je prof. Lorenzoni: »Sai, Moc- nik, sono pieno di pulfi ¢ ho accettato l'incarico di Provvedi- tore, solo perché sono passato al quinto grado. ‘Med utiteljstvom so se takrat Ze moéno kresale ideje in ezraéje je bilo silno napeto. Partizanstvo je imelo oblast Ze tudi v mestu, dasi so Nemci $e vedno gospodarili po mestu. in deéeli, Ker sem tore} po Ivanu Pavlinu poznal razrere in ker so partizani Ze marsikaterega iztrebili in ostrigli dekleta, ki so se vdajale Nemcem, sva iz govora értala vse politiéno, tako da se je omejil le na strogo Solska vpraSanja in kako naj se prizadevamo, da bi otroci ne prisli v nesrego zaradi bombar- diranja in nevarnega orozja. V Savoni so Nemei za represalijo ustrelili devet talcev, ker niso nasli kriveev, ki so pobili nekaj Nemcev. Med ustre- Jjenimi je bil tudi v mestu priljubljeni dr, Astengo, svak Rine Gregorié-Astengo, katera ima tu v Gorici hiSo na Livadi in je dobro poznana, To ravnanje je ustvarilo v mestu splosen in magéevalen odpor proti Nemcem in fasizmu. Zaéele so se boziéne povitnice in s skrbnikom sva se dome- nila, da skupno odpotujemo proti Bergamu, kjer smo prenotil Nato smo nadaljevali pot do Verone, kjer je skrbnik Loren- oni imel sina, h kateremu se je zatekel. Pozdravila sva se in v Savono se ni vet vrnil. Od tam sva se z mojim sinom vozila s korijero Se do Pa- dove, Nadaljevala sva na raznih tovornjakih med pogostim obstreljevanjem do Gorice in nato pe$ v Solkan. Potitnice so bile do 10. januarja. Pot nazaj ni bila nié man} muéna in polna nevarnosti, Odsla sva z viakom proti Milanu. Predno smo privozili do San Dona di Piave, so viak napadli stirje lovei. Imeli_ smo enega potnika mrtvega, ki so ga odlozili na postaji San Dona, in vet ranjenih. Zima je potekala, kakor je bilo v tistih éasih mogote. Naj- veé smo se druzili s'Samuellovimi, Ozebkovimi, kolegom Mo- dulo in Ivanom Pavlinom. Prvi trije so Ze vsi imeli druzine zunaj Tiste dni se je vrnil v Savono Michelon, roz Tontke Kompare, da odpelje nekaj svojega Se preostalega blaga do 186 Vicenze. Bili so prej v Savoni, a kot prefektov Sofer je moral z njim v Vicenzo, druzina pa v Gorico. Z njim in s sinom Sil- vestrom smo se zmenili za odhod in 18. marca smo se vsi trije poslovili od Savone. Do Voghere smo imeli trikratno zraé- no obstreljevanje in z nogjo smo dospeli do Pada. Mostu ni bilo vet. Tam smo med vrbovjem prenoéili. Zjutraj smo z velikim naporom spravili avto iz peska do broda, ki nas je prepeljal ez reko. K sreti se je nabralo veé Ijudi, da so nam pomagali, Nadaljevali smo med pogostim obstreljevanjem ceste proti Milanu. Ko smo li skozi mesto, je bil napad na mesto samo, yendar smo sreéno vorili kijub obstreljevanju skozi Brescio do Verone. Okrog 17. ure smo poskusili dalje, a ker nismo mogli vzeti s seboj Se nekega italijanskega vojaka, je ta za nami streljal; k sreti smo Ze zavili in nas adel. Dvakrat smo se morali zateéi s ceste in malo pred Vicenzo nam je zmanjkalo se bencina, Stisnili smo se za neko hiso. Tisto noé je sledil zratni napad na Vicenzo, Vsepovsod je gorelo in mesto je bilo po- vsem razdejano. V jutru je Michelon odsel, da dobi vsaj nekaj litrov ben- cina. Vrnil se je s steklenico’ dveh litrov, tako da je lahko potegnil Se tistih par kilometrov. V mestu ni bilo mogoée dobiti niti kozarca vode in Ijudje so lezli iz zakloni8¢ bledi in prasni kakor strahovi. Michelon je moral ostati tam; midva pa sva se potem na nekem tovornjaku vozila do Padove. Tam sva notila ob cesti na prostem kakor toliko drugih, ki so Gakali, da ji, kdo po- tegne dalje. Naslednje jutro 20, marca sva imela toliko sreve, da sva zlezla na prazno bencinsko cisterno in se tako pre- mrazena in trepetajoéa vozila do Pordenone, kjer je tovornjak ustavil in polnil, V neki privatni hisi sva izprosila dve jajci, ki sva jih surovi popila. To je bil edini odtesek od prejénjega jutra, Cakala sva na stop pred Solo, Oddaljil sem se za hipcek v pritligje Sole. Ko sem se vrnil, sina ni bilo vet nikjer. Gle dam, 18éem, sprasujem, kje bi bil sin, in neka Zena mi, pove, da so ga odpeljali itaiijanski vojaki. Pokazala je, v_ katero smer so zavili, Izrotil sem Zenski kovéke v varstvo in hitel za njimi. Odpeljali so ga na tamkajSnje nemsko poveljstvo. Ker sem se s Komandantom znal zgovoriti po nemsko in ker sem z izkaznico dokazal, da sva pripadnika Julijske kra- 187jine, katero so imeli takrat v rokah Nemei, sem ob 19, uri dosegel, da so mi sina izpustili. Posrevilo se nama je, da Sva zlezla na neki privatni to- vornjak, ki je kuril na drva, in ki je naju okrog polnoti pri- peljal do Vidma, Videm je imel par ur pred nasim prihodom zraéni napad, Zatekla sva se v zaklonisée do jutra. Tz mesta sva lezla peS proti Pradamanu in tam Zakala sreéo za nadaljnjo voznjo. Ves dan in tja v noé sva se trudila, da bi lahko oba prisla na kako vozilo. Bilo nas je nad sto, ki smo éakali na prevor. Privozila je korijera z Nemci. Oblegali smo jo in ker sem prosil po nemsko, so se usmilili samo naju dveh in Se enega Goriéana in tako'smo se vozili do Gorice. V mestu je bil za- porni ogenj, Izstopili smo ob cerkvi sv. Justa in se zatekli v razruseno ¢akalnico na postajo in tam ob notranjem zidu stisnjeni Cakali dneva. Laéna, zaspana, utrujena sva poéasi peSavila in prenagala kovéke skozi Se prazno mesto proti Solkanu. Ko sva dospela v blidino severne postaje, se nama je zaéel odpirati pogled na razdejane hise. Bala sva Se, da je tudi nasa hisa trpela od na- pada. Ko sva dospela in nasla nae Se doma, sva ugotovila, kkaj je bilo, Na postaji zadaj za kurilnico so imeli Nemci skla- disée granat. Te so ob napadu na postajo zadeli elili in nekatere hige so se od samega zratnega pritiska zrusile. NaSa je imela le iztrgana okna, od dveh sosednjih pa sploh ni ostalo drugega kakor kup opeke in tramovja. To je bil 22. marec, peti dan najinega potovanja. V Savono se nisem veé vrnil; nase pohiStvo smo Ze imeli spravljeno v eno sobo stanovanja’in ga prepustili usodi. Osta- lo nam je. Tu v Gorici sem se javil na Solskem skrbnistvu in skrbnik prof, Baldocchi me je takoj vpisal in poskrbel, da sem dobival plaéo tu. Poitckel je ves mesec april. Ca Vlada nismo imeli nobenih vesti veé. Silvo je moral v partizane; ostala dva pa sta obisko- vala Solo: Dolfi geometrski zavod, Mara srednjo Solo pri ur- Sulinkah. Obdelali smo vrt, popravili za silo okna in vrata, streho, da smo bili lahko v his. Bili so pogosti napadi na postajo, Se veé na solkanski most, katerega so poskodovali, a ne porusili, Unitili so pa 188 nase solkansko pokopalisée na Goriséeku, kamor so granate padale namesto na most. ‘Ostalo nam je samo Se eno upanje, da bo vojne skoraj konec, kajti partizanske brigade so Ze obkoljevale mesto in Nemei_so bezali. Filo je tako konec stiri sti driave, © notranjem Solskem delovanju v Savoni sem le malo na- vedel. V nadomestilo tega naj bo le odlomek iz pisma kolegov in kolegic 32 razredov Sole Villapiana z dne 30. dktobra 1945. Gia come Je dicemmo, — come sempre da lei ci venne si sublime esempio di collgialiti © di assoluta imparzialiti nel suo insegnamento, — Le esprimiamo la nostra riconoscenea ¢ t molto a dirk, signor Mo: 1k, che if suo nobile comportamento & e sari da noi itt considerato Sacro dio benedica la sua nobile attvich nella nuova sede e te dia ogni bene! Con affetto i suoi colleghie — Slede podbisi ajstletnega bivanja v notranjo- V Zasu odsotnosti moje Zene iz Savone je zgubila svojega ogeta in potem ge mater. Edina tolazba ji je bila, da jima je bila zopet blizu in jima je lahko stregla v zadnjih dneh Zivljenja. SEDEMNAJSTO POGLAVJE, SLOVENSKE SOLE V GORICI Po kapitulaciji Italije so Julijsko krajino zasedli_ Nem- ci. Ustanovili so novo upravno enoto Jadransko Primorje. T: Krat se je ponudila ugodna prilika za obnovitev slovenskih Sol v krajih pod nemsko zasedbo. Zaéeli so duhovniki in osvo- bodilno gibanje po dezeli v bolj odrognih krajih, Potem se je y krajih pod dejansko nemsko kontrolo zaéelo Solstvo poéasi organizirati. Ze takrat je bilo jasno in danes je Se bolj, da ni pri tem Slo za nobeno politi¢no ali strankarsko delo. Kdo je namreé takrat po strahotnem nemikem porazu pri Stalingra- du, po italijanski vdaji in po izkreanju v Normandiji Se ver- 189jel v nemSko zmago? Vedelo se pa ni, ikoliko asa se bodo Nemei Se lahko upirali, Ali naj v tem éasu slovenska mladina y dologenih krajih ostane brez Sol, ali naj recimo v Gorici Se napre} obiskuje italijanske Sole, Se yedno prepojene s fasi- stignim duhom? Tako je bilo postavljeno to vprasanje. V Gorici se je jeseni_ 1944 obnovila popolna slovenska gimnazija, Prostore je dobila v Soli pod Kapelo. Ravnatelj je bil goriski rojak prof. dr. Joza Lovrenéig, pesnik in pisatelj. Pouéevali so sami slovenski profesorji. Ugni naért je bil vzet po predvojnih Ijubljanskih gimnazijah. Nemeci se v poslovanje imnazije in drugih So] niso prav nié vtikali. V gimnazijo se je vpisalo okoli sto dijakov. Ustanovila se je tudi glavna Sola in uéiteljisce v Tolminu, ‘Zatele so se obnavijati tudi osnovne Sole na dezeli. Za nadzornika je bil imenovan prof. dr. Vinko Brumen, odligen pedagog. Poslovale so osnovne Sole v Gorici, Standrezu, Crni fab, Domberku, Prvaéini, Batujah, Ajdovséini, Budanjah, Sentvidu pri Vipavi, Kanalu, Tolminu, Poljubinu, Boveu, Idri- ji, Spodnji Idriji, Godovieu in Se kje drugie. Ustanovil se je dezelni Solski svet za Gorisko. Sestavljen je bil, kot sledi prof. dr. Anton Kacin, predsednik prof. dr. Joza Lovrenéig, ravnatelj gimnazije utiteljica Pavla Makuc, voditeljica osnovnih iol v Gorici dr. Alfonz Cuk, delegat nadskofijskega ordincriata dr, Lojze Vogrié, referent za slovenske zadeve na prefek- turi v Gorici. Clani so bil tudi zastopnik starsev ter zastopaiki toln skega, idrijskega, vipavskega in brigkega okrozja. Vseh élanov je bilo tore} deset, Solski svet je imel prvo sejo dne 19. novembra 1944. Po- sloval je do konca aprila naslednjega leta. Po vaseh, v katerih so se partizani utili motne napram italijanski in nemski zasedbi, so tudi delovale slovenske Sole. Pre} nastavljeno italijansko utiteljstvo se je po italijanski, kar pitulaciji umaknilo in ustanavljale so se slovenske Sole, kier £0 poudevali deino duhovniki, delno upokojeni slovenski ut telii.in v pretezni vetini pomodne uéne moti. Ni ga bilo vee zaselka, Kjer bi nasa mladina ne imela moznosti se vagajati Y narodnem duhu inv hrepenenju, da dotaka dan svobode. ‘Ob vkorakanju jugoslovanske vojske v Gorico 2, maja 190 1945 sem sprejel ponujeno mi imenovanje komisarja za_sle- dese Sole v mestu: za trgovsko srednjo Solo v ulici Crispi, za Jo lepe umetnosti v ulici V. Veneto in za agrarni zavod v uli- ci Duca d'Aosta. ‘Tako sem bil v stiku s tedanjim okroznim predsednikom Jozefom Strukljem, s tajnikom Bogomilom Vizintinom in Sol- skim porogevalcem’ Dragom Pahorjem in z vsemi nastavijenci na omenjenih zavodih. Potrudil sem se, da so ti dobili redno svojo plaéo, in poskrbel, da se je ohranil inventar. Poverjeno mi nalogo Sem vrSil nepristransko in tankovestno, zato sem ostal neomadezevan ene in druge strani, Nekateri italijanski profesorji so mi za razna posredovanja Se vedno hvalezni, drugi pa morda niso zvedeli ali pa so pozabili, da sem zanje posredoval in da je jugoslovanska oblast moje predloge uva- Jevala in sprejela brez ugovorov. V Renéah sem pouteval in imel pripravijalni tetaj za vpis otrok y prvi razred srednjh Sol v Gorick. Spoznal sem se tako z Renéani. Pri sprejemnih izpitih sta bila poleg mene Se pok. prof. Milan Bekar in Zora Bezek. as oe Po odhodu jugoslovanskih oblasti 11. junija 1945, ko je vzela Solstvo v roke Zavezniska vojaska uprava, je postalo ta kaj jasno, da v coni A postane zakonito Solsko delovanje samo tisto pod ‘zavernisko upravo in da bi bilo nesmiselno protviti se sodelovanju. Treba je bilo odreti se marsikateremu pomisleku, iti svojo pot ne oziraje se na oitke in imeti pred o¢mi obstoj priznanih nam Sol. Vet kot éustva, ki so vetkrat sebiéna, so bile potrebne ixtve iz ljuberni do nase osirotele mladine, odtrgane od narod- ne skupnosti. Te) mladini smo morali ohraniti dovolj uénih moéi, ki bi jo znale vagajati tako, da bi vedno lahko pela Slovenee sem, Slovenka sem, tako je mati dala ko me je dete pestovala (0d zibelke do groba re gane me zvestobal Usoda nas je zopet raztepla na razna pota, toda nikoli nismo pozabili na svojo slovensko kri, kakor ugotavlja Drago Pahor v svojih dognanjih, ko opisuje sJunasko dobo v 2godo- 191vini slovenskega uéiteljstva na Primorskeme. Ostali smo krepki ¥ svojih dusah in doziveli smo dan uresnivenja izrcka: »Bo- dognost je mognejsega.« Tisti, ki smo bili ostali s svojim ljudstvom, smo bili vzor neustrasenosti, pripravjeni na vse: na preganjanje, na preme- stitve v odljudne kraje, na zapore, na konfinacije, Tvegali smo svoj polozaj, tvegali svoj kruh, odpovedali se tudi obstoju. In Drago Pahor nadaljuje: »Ti modje zaslutijo, da se njih imena objavijo v Zlati knjigi, da se jih bo spominjal narod, dokler bo slovensivo Ziveloe Zavezniska uprava je imenovala za Solskega skrbnika prof. Guida De Vetta, ki je bil prej profesor in podravnatelj na tr govski Soli v ulici Crispi. Za okrosnega nadzornika pa dr. An- tona Kacina, ki je imel pravzaprav v rokah vso pripravo za imenovanja na osnovnih in srednjih slovenskih Solah, Oskrbel si je imenik vseh uénih moti, ki jih je fadistiéna strahoviada raztepla po vsej Italiji, konfinirala, pustila brea kruha, in jih povabil k sodelovanju. Poleg te zakonite Solske oblasti je delovala nekaj casa tudi nepriznana Solska oblast pod vodstvom Oskerja Ventu- rinija in Franca Krizmana in tudi Se nepriznana Francesca Spazzapana, Po dolgih letih fasistiénega zatiranja so se vendar uresni- le sréne Zelje goriskih Slovencev, da so bili nasi otroci de- i pouka v svoji materini besedi in v narodni Kultur Bilo je veselo kot ob novem jutru, ko vse hiti na delo, Kaj napori! Kaj Zrtve! Slo je za naso mladino, ki si je Zelela na- rodne izobrazbe nekako tako, kot si Zeli premrlo telo sonca, la se ogreje. Koliko je bilo zanimanja, koliko ugibanja, dvomov, ne- zaupanja zaradi prestanih bridkih izkuSenj, Upravigeno ‘smo se paé sprasevali, kdo nam bo s pravico in Ijubeznijo dal take Sole, po kakrsnih smo toliko hrepeneli, in posebno Se sedaj, ko has je usoda odrezala od glavnega dela na’ega naroda. Zavemiska oblast nam je kljub nasprotovanju nekater Sole priznala in 27. oktobra 1945 je 558 slovenskih otrok po- nosno in veselo prisostvovalo Solski sv. magi v cerkvi sv, Igna- cija na Travniku. In koliko bi jih bilo lahko Se vet, ée bi jim fasizem ne zamrznil narodnega éuta! Slovenski stolni mladinski zbor, ki so ga v éasih polnih preskusenj, ofuvali in gojili kot pungico v ofesu, je med maso le 192 ubrano prepeval. Mladine, uéiteljstva in stargev se je polastilo neko posebno Custvo in Eudezna mot, ki je hrepenenje po Soli spremenila v goreéo vnemo, s katero smo Sli preko vseh za- prek in se trudili, da bi vsaj v glavnem dohiteli za bodoti rod, kar je bilo zamujenega. Za sredisée mesta smo dobili dve osnovni Soli: deSko in deklisko, ki sta zasedli Solski in Mali dom, zasebni poslopij slovenskih Sol v mestu. \Na8i otroci so se vmnili tia, kjer smo se Solali nekdaj mi odrasli in od koder so nas svoj Eas pregnali. Kdo bi nas za- vidal? In glej, zavezniska oblast je pokazala dobro voljo, upo- Stevala nage pravice in nam pomagala ustvariti udobno do- movanje, kolikor so razmere dopuscale. ise sem dobil imenovanje za ravnatelja na 13-razredni deski Soli Solski dom z dekretom Z.V.U. St. 980 z dne 15. ok- tobra 1945, gdé. Pavla Makuc pa za voditeljico dekligke Sole v Malem domu, ki je Stela 9 razredov. Za tajnika mi je bil 193dodeljen g. Maks Komac, moj uéenec iz meSanske Sole v Tolminu, Imenovanih je bilo tako 22 neutrudnih uénih moti. Imeli smo na Solskem domu uéiteljsko konferenco, na katero so bili povabljeni tudi Katcheti, Povedali smo si svoje naérte in se prav lepo strinjali. Po tej konferenci mi je odpadel marsika- teri strah in dvom, V uciteljskem zboru sem nage enotno vo- jo, oprijeti se pozrtvovalno in z Ijubeznijo dela in vegoje po- verjene nam mladine. Opogumljeni z zavezo, da se bomo med sebojno podpirali, smo odsli na delo, Sestanek mi bo ostal vse dni v Zivem spominu. StarSi, mladina, uéne moti, vsi smo opravljali svoje delo bolj iz. Ijubezni kakor iz dolznosti. Naj bi nam ta Ijubezen ne zamrla nikoli! Samo ta bo mogla osreéiti na§ rod in. umiriti strasti in boje, Zalostno zapuscino grozne vojne in neéloveskih grozodejstev pod fasistiénim bigem Pri pouku smo v vseh razredih polagali najvetjo vaznost na gojitev slovenskega jezika. Mnogo lepega, povsem novega so slisali nasi otroci iz zgodovine nasih dedov, nagega naroda in © lepoti nasih rodnih krajev. Da so imeli otroci kaj brati, sem poskrbel hitro za Solsko knjiznico in sam viodil vanjo 137 knjig. Sledilo je darilo Goriske Mohorjeve druzbe z lepim Ste- vilom knjig, za katero je posredoval tajnik Komac. Imeli smo pridno knjiznigarko, ki je znala mladini vcepljati veselje do Sitanja. Ker nismo Se imeli gitank, sem pobral iz raznih beril pri- merne sestavke priznanih nasih pisateljev z namenom, da bo mladina pila, kar mu lastni narod in vera dajeta; to smo razmnotili in imeli berilo, e predno so prisli zavezniki s svo- jimi, Ni nam bilo dovoljeno uporabljati berila, ki so jih rabili na nepriznanih Solah, in niti njih mladinskega étiva. Pripra- vil sem tudi prvi priroénik za pouk telesne vzgoje in higiene. V vprasanje, zakaj nam je bilo drugo étivo prepovedano, se ne maram spuSati, Reéem le lahko, da ima strah velike oti in da kjer se dva prepirata, vsak nosi svoj del krivde. Pri- bito pa ostane dejstvo, da so knjige zaverniske uprave Setev, Rast, Zorenje, Zetev in Korak v Zivijenje ostale radstranka ske in niso pokazale niti z eno samo besedo sovraine osti na- sproti nikomur, éeprav bi bilo potrebno, da bi imele veé sno- vi iz nase Primorske, o nasih mofeh in zgodovini nasi krajev. Mnenja sem, da je bila to najboljga izbira za tiste tako 194 razburjene ase, ki so bili podobni visku vsake drame. Kdo bi pihal_v ogenj, ki bi vzplamtel in uniéil vse? Koliko Zalostnih porotil in dozivetij iz te dobe hrani moj spomin, a take stvari morajo iti v nemi grob! Duhovi so bili tedaj hudo razburjeni in strasti razpalje- ni, Bila se je tezka borba za usodo Gorice in Trsta. Odloéali pa niso doma¢ini, ampak velesile. KrScanska modrost nas uéi, da élovekova sreéa ni v podpihovanju k narodnemu in poli tiénemu sovrastvu, ampak v stremljenju k sporazumevanju, da smo si vsi bratje. Veliki nazor Franceta Pregerna: »Ne vrag, le sosed bo mejak«, naj bi Zivo bdel med nami! Ko danes gledamo na tisti éas pred 25 leti, postajamo vsi trezni in najbré se sramujemo in kesamo za marsikatero stru- peno psovko, ki je takrat krofila, Drdi pa tudi, da je vsak izmed nas ponosen na svoje po- irtvovalno delo ‘in da Zrtve ne smejo ostati brez sadu in priznanja! Glede sosedstva danes Ze lahko mirno zremo v bodoénost. Temni noti je sledila jutranja zarja, sonce vstaja na jasnem nebu in zato: »Kvisku srea!« Na Soli smo imeli 185 revnih in nezadostno hranjenih otrok, zato smo dobili od zaverniske uprave menzo na obeh Solah. Na vseh Solah cone A je bilo priglasenih za Solsko men- zo 1.755 otrok, ki so vsi, kakor kaZejo porotila, dobivali kosilo. Pripravili smo golske kuhinje in obednice, kjer so vsi nasi potrebni maléki dobivali te¢no in zadostno kosilo. Tega ne bomo pozabili, kajti v tistih asih draginje in splosne bede, je to bila velika dobrota. Obednico na Solskem domu je kolega Vladimir Hmeljak, ki je slikarumetnik, po dogovorjenih nasvetih lepo poslikal. Na prednji strani je viselo razpelo z izrezanim in pozla- enim besedilom : sPridi k nam ‘Twoje Kraljestvo, aj nam danes na vsakdanji kruh!e Spodaj je na cvetoti trati ‘kleéal devek s sklenjenimi ro- kami. 195Na steni med dvojnimi vrati je bil naslikan Triglav s pla- nino, na Kateri je pastiréek v narodni nosi pasel koze. Ob strani pa napis +Vse je vihae radial, narod pa zmera} sta sledal nad Teiglavom reba obokle S. Greportié Na zadnji strani z Vrhniko v ozadju so prepevaje kora- kali fantje z izpustnico v roki; spodaj pa izrezan napis: »0 domovina, ti si kakor zaravjelx 1, Cankar Med Stirimi okni pa slike 1. Kmeéka hi8a z gnezdom lastovk pod krovom (Vrnitev v rojstni kraj), 2. Sopek evetja: rdeti sviz, plavi encijan in planike. (Bar- ve nage trobojnice.) 3. Gredica belih lilij. (Znamenje cednostnega Zivljenja.) Za zdravstveno zboljsanje nase, zaradi vojnih razmer o3i- bele mladine so se mnogo in nesebiéno Zrtvovali naSi zdravni ki dr. Bregant, dr. Jakonéié in zobozdravnik dr. Franko. Se prav posebno si je prizadeval dr. Vrtovec. 196 Zavemniska uprava je med otroke razdelila brezplaéno ve- liko Stevilo uéinkovitih supervitaminskih pastil, obtinska upra- va pa nam je na prosnjo opremila ambulantno sobo, kjer so zdravniki lahko pregledovali otroke in vodili_o” vsakem osebne zdravstvene izkaznice z oznasbo bolezni, ki jih je otrok %e prebolel in na katerih boleha, Vse to so 2dravniki tedensko potrtvovalno opravijali. Tudi kip Matere bozje, Ze od otvoritve Solskega doma 1898, zaséitnice nase Sole, ki so ga oSabni Nemei vrgli iz poslopja, smo ponovno ustolicili in postavili na svoje mesto, da bo sola pod Marijinim varstvom. Blagoslovil ga je g. Mirko Mazora; imel je priloznostni govor ob navzoénosti uéencev, uditeljstva, Solskega skronika prof. Guida De Vetta, prefekta odvetnika dr. Huguesa in Zupana odv. Giovannija Stecchina. Osnovna Sola Solski dom je bila tesno povezana z utite- 1ji8em, ki je bilo v istem poslopju in ga je vodil prof. dr. Vin- Ko Bruinen, maz vsestransko na svojem mstu, Otrokom vrtea, uéencem osnovnih Sol in vsem nam uéiteljem in profesorjem je bil nekak Ijubeti ote. Usiteljiséniki in takratni uditeljski pripravniki so pod nje- govim vodstvom prihajali poslu’at nastope nasih uditeljic in so nas z marsikaterim lastnim nastopom prijetno zabavali in bistrili, Otroci so jih bili kaj veseli, ker so imeli tako pogo- stoma priliko pokazati svoje znanje in svoje spretnosti. Iz teh petih deskih razredov Solskega leta 1945/46 smo igbrali 38 starejsih in bolj nadarjenih deckov; med temi jih Je bilo devet iz René, po eden iz Bilj, Sempetra, Solkana in Smartnega, ki so vsi prihajali peS od doma in’ tvorili tako poseben peti razred, ki je bil v glavnem poverjen veséemu ko- Iegu Viadimiru Hmeljaku; matematiko in prirodopisne vede sem pouéeval sam, petje in glasbo pa utiteljica Brigita Podob- nik, V tem razredu smo izvajali uéni program prvega razreda strokovne Sole in ustvarili tako podlago, da nam je zaveznika uprava priznala tudi strokovno Solo. Nekaj dni pred sklepom Solskega leta je konéno Z.V.U. pristala na nase prosnje in dokaze, da smo pod Avstrijo imeli do leta 1914/15 v mestu: Sestrazredno deklisko Solo, dvoletno pripravnico za utitelji8e, dvoletno obrino Solo in’ dvoletno kmetijsko Solo na Trzaski cesti. Ustanovljena je bila stro- kovna Sola, Leta 1914/15 je Sestrazredno dekliSko Ijudsko Solo na 197Solskem domu_vodila Eliza Makuc; poleg nje so poucevale: ‘Ana Rozman, Tereza Cigoj, Ljudmila Milost, Jelica Berbué, Viktorija Pahor in rotna dela Aleksija Kornmiiler; na deskem oddelku pa Beniger, Adolf Klavora, Ernest Sirca, Alojz Cerni- goj in Vladimir Korsi¢. Na dvoletni dekliski Soli v Malem doma je bila priprav- nica za uéiteljisée, Vodil jo je Solski svetnik Franc Vodopivec. Poutevale pa so Pavia Makuc, Ana Dovgan, Fani Fajt rotna dela in Vladimir Korsi¢ petje. V Novem domu je obstajala dekliska obrina Sola. To je vodila Ema Arko, ki je pouéevala krojenje in sivanje periia, Klementa Hrovatin pa Sivanje oblek. Iz zasebnih Sol Solskega druStva je izélo skoraj trideset uéenk, ki so se posvetile pozneje uéiteljskema poklicu. Med temi so Se med nami ziveée Gabrijela Mikuluz, Olga Cus, Pav- la Makuc, Vera Ferlat, Angela Cotié in Marija Slokar ‘poro- ena Motnik. Z dekretom strokovne Sole sem dobil imenovanje za pro- vizoriénega ravnatelja te Sole in obenem imenovanje za pred- sednika izprasevalne komisije za razredni izpit Gex prvi raz red. Od priglasencev je izdelalo izpit éez prvi razred 36 uence. Ker nisem mogel imeti dveh vodstev, sem ob prigetku Sol- skega leta 1946/47 izrodil ravnateljstvo’ strokovne Sole prof. Tomatitu, ki so ga uradno priznali. Z ozirom na nase notranje Zivijenje in delovanje na Soli smo se Se bolj ogreli, ko smo videli, kako vsi: Zavezniska uprava in ljudstvo hrepeneli in tekmovali, da osredijo in vesele nage maltke z darili, ko smo uprizorili pod rezijo tajnika Maksa Komaca igrico »Miklavz. prihaja« 'K botignim praznikom smo s pozrtvovalnostjo g. Bruma- tove in Maksa Komaca priredili v jedilnici »bodicnicos, ki je vzbudila globoka éustva boziénega razpolodenja, Kakrsnega go- riSki Slovenci skozi dolgo dobo fasizma niso’ mogli uzivati. Sledila je pustna prireditev, ki je prinesla polno smeha, veselja in zabave. Ves sta imela vloge Maks Komac in pok, Franc Bratuz, oba rojena igralca, Ob postnem éasu so se v vseh nasih razredih udenci se- znanjaliz nagimi velikonotnimi navadami; slikali so pirhe, verali butare, se vadili v pisanju voséil. Najlepse je podala 198, slovenske navade in obiéaje pok. uéiteljica Stana Paglaver por. Zajec. Da smo lahko vadili skupno petje kar v vsch razredih pod vodstvom za ta predmet spretne ‘kolegice Brigite Podob- nik, smo prvi v Gorici kljub tehniénim tezavam in skromnosti maieriala napeljali zvoénike v vse razrede; v mali sobi 7g0- raj smo imeli radio, mikrofon in harmonij, ki ga nam je dalo Jupanstvo. Tako so’se otroci naudili lepo Stevilo narodnih in cerkvenih pesmi. Izurili_smo lastni Solski cerkveni zbor in zbor za razne nastope. Mikrofonska oddaja v vse razrede nam je sludila tudi za oddajo raznih obvestil, predavanj in slav- nostnih govorov. Med temi je bil govor za proslavo »Petdeset- leinice Solskega doma: 1898-1948. Sam sem takole sprege voril Droga mladinal Zbrali smo se, da prostavime SOletnico, odkar so reradili najveé 2 milodari to nage Solsko poslopje »Solski dom« in naj vam ‘ob tem slovesnem zgodovinskem dogodku spregovorim, komu zasluga za rna§ narod tako pomembno ustanovo. Naf narod na Goriskem je stoletja pridno obdeloval svoja polja in Vinograde, ne menet se za svojo narodnost in politiéno neodvisnost. Drugi narodi, ki so bivali okoli njega na jugu in severu, na vzhodu in zabodu, so se na njegov radun Siili in zajemali lz njega moti, a sam je pokojno deloval na svoji zemlji, kakor da bi ne vede, da je Slave sin Napotilo je 19. stoletje. Izobrazeni govorniki in pesniki duhovskega in drugih stanov so zaéeli narod pridno buditi in zanj skrbeti Po deieli so se otvarjale lepo urejene ljtdske Sole. Le v Goriei je mesina obtina, Katero so vladale prav nestrpne osebe, skrbela le va Italie janske Sole, Ceprav je bilo Tjudstvo povesini slovensko, kakor prigajo do Udanasnjega dne slovenski priimki, V drugi poloviei 19. stoletja je bilo usta novljeno drustvo »Slogas, ki je vodilo politiéno delo za slovensko ljudstvo, pa tudi bo} za slovenske Sole v Gorici. Predsednik teya drustva, nag vele zasluini dr, Josip Tonkli je dosegel kot dréavni poslanee Ieta 1883 otvoritey evga slovenskega, ali kakor so takrat na sploh govorili — kranjskega ‘otrotkega vstea, ki se je otvoril v ullci sv. Kiare, Naslednje leto so otvorili prvi razred Ijudske Sole in potem po wsti vse razrede. Uciteljica prvega slovenskeya otroskega vrtea je bila gdé. Fabiani, Drustvo 2Sloga« je otvorilo Sole v ulici sv. Klare, pri Belem konjicka in v ulici Barzelini Dr, Josip Tonktiju je stal ob strani de dr. Anton Grogoréig, ki je potem postal predsednik *Skagex in dréavai poslanec. Z njim se zaéenja alata doba slovenskega Solstva v Gorici. Da bi se politika lod fod Sole, je bilo ustanovleno Solsko drusive »Solski dome, ki je prevzelo 199voustvo vseh slovenskih Sol v mestu, pa tudi drugod, kier so bile za. slo venske manjsine ;potrebne. ‘Leta 1898 je bila dograjona ponosna Solska stavba »Solski dom« ¥ ulict Croce. Ker je Stevilo Solskih otrok naraSéalo, je drustvo dala seridati Iota 1906 Se drugo ponosno stavbo »Mali dom« za spodnji del goriskegs mesta, Ob Sesidesetletnici vladanja cosarja Franca Jotafa I. leta 1908 pa je bil dovrsen Simon Gregoréigev dome, Toda Stevilo otrok, ki so obiskovali slovenske Sole, Je do takrat 2e skoraj doseglo Stevilo italijanskih otrok, i s0 obiskovali mesine Sole, Zato so leta 1910 dogradili zraven »Malega domax Se Novi doms. Po te} poti bi bili v kratkem éasu presegh stevilo ital Janskih otrok, ki so obiskovali- mesine Sole. $ tom se je pa na jasen nadia ‘dokazalo, da Gorica ni italijansko mesto, ampak slovensko, é upostevamo takrat Se éisto slovensko okolic. Nesreéni svetovni vojni sta to prepretili. V Gorico je prislo po vojnah veliko Stevilo novih druin iz Tralije, eelo iz juznih devel, nash judi pa se je mnogo izsclilo, To je nenaraven pojay, ki ima za slovenski Zivelj hude posledice, pa tudi za Ialijane raane gospodarske tePkote. Oboji se bomo moral med seboj sprijazniti in pobotati na podlagt pruvicnosti in krianske Ijubezni. Obema naredoma bi to bilo v veliko korist in Gast, da se za vsele} prepredijo napetosti in onemogod! viako sovrasto. To, kar som vam sedaj povedal, priéa © ogromnem delovanju in vel ikanskih uspehih nepozabnega dr. Antona Grogoréica na Solskem, politiénem kkoliko njegovih del so nesretne vojne poteptale in colo unidile, najvet pa to fatizem! Slava a in neumoremu delaven 22 dobrobit slovenskoga ‘juustva in zlastislovenske mladine! Mir in pokoj ajegovemu velikemu duh, ki potiva na Standreskem pokopaliscu, nam pa mnogo njegove delavnost, posnemanja, pridnosti in vztrajnosti? Enako dr. Tonklija in ysem ostalim narodnim delavcem, ki so pred jim orali tedino! in socialnem polj Ze v zgodovinskem letu 1945/46 smo poleg proslav in ikov imeli Se drugo veliko veselje. Napravili so ga nam. i najmlajsi, ki so po dobri pripravi nasih katchetov patra Otmarja in g, Mirka Mazore pristopili k prvemu sv. obhajilu. Bilo jih je nad 150. Kako so ganili srea vseh prisotnih, ko so 26, maja 1946 v res lepo od Ijubiteljev mladine okrascni stol- nici skupno obnovili krstno obljubo, pobozno in ubrano pre- pevali in prejeli prvié Jezusa v svoja nedoléna srea! Naslednje leto je bila za 72 obhajancev slovesnost na Travniku, Nasi fantje so pritrkovali in dali_s tem Se vei pomen slovesnosti. Sprevod prvoobhajancev je sel iz Sole v 200 cerkev in po magi zopet v Solo, ikjer smo vsako leto pripravili otrokom v jedilnici zajtrk: kakao, masleno pecivo, kolace, bonbone in razdelili lepe spominske liste, ki jih je daroval skupaj s_spominsko svetinjico nadskof Margotti. Vse drugo smo dobili_v dar od Z.V.U. 0b zajtrku so sledili govori in slikanje prvoobhajancev. Popoldne pa so romali prvoobhajanci s starsi in uvitelji na Kostanjevico k svetogorski Kraljici, kamor jih je povabil pa- ter Otmar. Taka slavja so se obnavijala tudi naslednja leta pod vodstvom kateheta Mazore, da se ni zgubila navada, ki je obstajala Ze od leta 1899 do zatrtja slovenskih ol, Ze spomladi so se Solska okna odprla na stezaj in mla- dina je pod vodstvom svojega uditeljstva pogostoma zahajala v naravo. Bilo je vet pouenih izletov in dusevno obzorje mla- dine se je tako razsirilo, Imeli smo izlet na goriski grad, z uéenci diferencialnega razreda pa celodnevni izlet na hrib Sv. Valentina, Proti koncu Solskega leta so bili uéenci mestnih Sol de- lezni Se posebnega veselja. Enkrat so odhiteli preko Furlanske ravnine ob zapadnem vznozju Krasa do Grade#a-Barbane in si ob povratku ogledali zgodovinsko oglejsko baziliko. Voinja po laguni, prijetno kopanje v Gradezu in toliko 201naravne krasote in zgodovinskih zanimivosti, kako se je vse to zarezalo v dugo in srce! Drugié smo napravili izlet v Gore, na Gregoré ez Predel do tihega Rabeljskega jeze fev grob in Bistra Sofa, nasi znaéilni trgi Kanal, Tolmin, Kob: Bovee; zgodovinske Mengore, Kozlov rob,’ spomin na tolmin: ske grofe; sivi Krn in ob vznozju Gregoréive grob, ob kate- rem smo’ poslusali_primeren govor in deklamirali »Veliko- nogno«; nato slap Boke, Kanin, Koritniska soteska, Mangart, nema, od Nemcev poigana vasica Strmec, Predelski prelaz $ svojim bronastim levom ; Rabeljsko jezero’z majhno hisico na produ; deklamacije, legende in vsepovsod nase dobro ljud- stvo, ni to bilo res bogato plaéilo za prestani trud v Solskih klopeh? Gotovo pa tudi neminljiv. spomin! Prvo Solsko leto se je zakljudilo z razdelitvijo sprigeval in zahvalnico dne 21. julija 1946. Na dvoriscu Solskega doma so se vsako leto od 1899 do 1914 ponavljale ob koncu leta Solske prireditve. Ob sklepu Solskega leta 1945/46 smo ponovno ofiveli to vsem Slovencem priljubljeno prireditev. Treba je bilo improvizirati oder, kateremu je naslikal 202 oradje tajnik Maks Komac. On je igro tudi rediral; totke zbo- roy, Fecitacij in prizorov pa utiteljice same. Na dvoriséu se je nabralo nad 400 odraslih i tev je bila uspeh do gan nosti in pri marsikaterem veselja do solz Za naslednje leto smo si pa %e zgradili s prostovoljnimi in velikodusnimi prispevki primeren, zlozljiv oder, ki so se ga potem posluzevale vse slovenske Sole, dokler ni bilo dvoran. V poletnih potitnicah je mnogo otrok odhitelo v_razne morske in hribovske kolonije. Vsi so se vrnili veselih obrazov in pofivljenih lic. Tu v mestu pa so otvorili dve slovenski dnev- ni zabavi8éi, kjer so otroci pod vodstvom mladih uéiteljskih moti uzivali svoje otrosko veselje, ki so ga v vojnih letih to- liko pogresali. Vodstvo teh zadnjih je bilo poverjeno meni. Zabaviséi sta imeli sedez v Alojzijeviséu in Solskem domu. Zadrievali smo se najveé na gri¢ku, severno od gradu, na po- sestvu tedanjega lastnika Juda Majerja, bivajotega v Trstu. ‘Tam smo priredili v kostanjevem gozdiéu lepo uspelo Saljivo igrico »Namisljeni zobozdraynike, ki sta jo priredila kolegica Hedvika Kavéié in Anton Kostnapfel. Imeli smo veliko ude- leébo obéinstva in ufivali idiliéno sliko ob luninem svitu Z dekretom Z.V.U. St. V.G./AM.G./13 z dne 10, oktobra 1946 sem bil imenovan za okrajnega nadzornika na osnovnih 203Uetteljstvo Visartan Solah cone A in to po odredbi polkovnika Bowmans; podpi- san je bil naéelnik prosvetnega oddelka John P. Simoni. Istogasno sem ostal didaktitni ravnatelj za goriski okraj ie ravnatelje drugih okrajev so bili imenovani: Ra- fel Zazula za Brda, Rihard Orel za Miren, Mirko Rutar za Kanal, dr. Ivan Bole za Kobarid, Srecko Pertot za Komen in Danilo Daneu za T V naslednjem let je razvidno stanje nastavijenega uti- teljstva, Stevilo razredov in_uéencev po didaktiénih ravnatelj- stvih v Solskem letu 1946/47, STATISTIKA UCITELISTVA, RAZREDOV IN STEVILO UCENCEV Didakticno ravnateljsive Gorlea Gorica deska: Podobnik Brigita (vodstvo}; Va}Stiligo} Natalija TA 33 éencev; Hvala Pavla IB 29; Logar Rutar Slavica IC 29; Dovgan Ludmila HA 37; Devolak Brajda Karmela IIB 37; Madama Ferrini Amalja IC 32 Zajec Paglavec Stana IITA 31; TomSié Plahuta Jotica TTB 27; Kacin Tusar Angela IVA 24; Toro’ Alojzij IVB 24, Boltar Ana VA 24; Terpin Strel Oiilkja VB 28; skupno 355 uvencev, 204 Gorica dekiiska: Makue Pavla (vodstvo); Sfitigo} Valentié Albina 1A 23; Bregant Cuk Zora IB 24; Kaus Causi Ana IIA 28; 2epié Zeppi Marija TIB 22; Flajs KorSié Marija IIL 33; Okroglié Ocrelli Virginija IVA 25; Cuéat Roa IVB 25; Cus Olga VA 26; Colié Angela VB 27; skupno 233 utenke, ‘Sotkan: Zor Emil (vodstvo); Reiié Olga YA 24; Janekit Ema 1B 25; Tusulin Leban Danica IC 23; Paludetto Urh Cvetka IIA 31; Novik Marija IIB 30; Cerne Petra IC 2; Brezavigek Avgust III 37; Klemenéié Anton IVA 31; Vendramin Andrej IVB 35; Vuga Alojzij V 17; skupno 282 otrok Kronberg: Poberaj Zdenka L+Il 41; Bandelj Viviani Daniea TIT 26; Vo- dopivec Bernarda IV-+V 26; skupno 93 otrok. ‘Roina dolina: Brajeik Nada 14-II 34; Stakul Delpin Marija IIT 21; Kaveie Hedvika IV+V 33; skupno 78 ottok. Bukovica: Rodi Klelija 1 23; Fevlat Adola II 2; Delpin Dafa IIT 13; IV 14; Koglot Adolf V 30; skupno 122 otrok. Vrtojba: Zupan Masta IA 28; Kriéman Tribnik Majda IB 29; Tark Maria HHA 35; Zupanéié Tomada Nerina 1IB 36; Mervié Valerija TIT 34; Dro An ton IV 49; Vogri Zdenko V 40; skupno 242 otrok Sempeter: Stefani Marija I 30; Iucchi Marija II 38; Pavlica Rafaela TIT 28; Kramar Frane V 21; skupno 108 otrok, Standref: Pajk Cvetana I 41; Soljak Jolijana TIA 31; Nanut-Proiner An- ela HB 26; MazzoliniSorli Marta III 17; Srebrnit Darija 1V 26, Nanut Viljem V 22; skupno 173 otrok Podgora: Sedevei Ema I 1; Vitin Ramica 1 13; Brevigar Marija TIT 19; Paglavec Emilija IV 36; Lenassi Viljom V 18; skupno 103 otroci. Pema: Rovié Winkler Vlasta I 26; Boskin Valerija II 37; Mikuluz Ga- brijela IIT 28; Lapanja Peter IV 31; skupno 122 otrok St. Maver: LapanjaJe? Tereza 1+IL+HI 22 otrok, Podsabotin: Gabrijelié Oskar I+IE+11+1V skupno 46 otrok. Didaktiéne ravnateljstvo Komen Komen: Kautié Marija 1411 38; Volk Tatjana TIT 10; Volk Andrej 1V4V 21; skupno 69 otrok. Rikemberk: Trpin Valerija 1 25; Vatengié Vera I 4 45; Siméié Josko IV-+V 37; skupno 17, Brie: Rusjan Leopolda: 1-V skupno 61 otrok. Stanjel: Gorkié Radivo} L+11 I; Sinigo} Davo WI+1V+V 23; skupno 64 otrok, Kobjeglava: Makuc Barbara 1-V skupno 73 otrok, Gabrovica: Cotar Matija 1411 36; Cotar Sratko TILV 32; skupno 68 otrok. Gorjansko: Kealj Damjana 1-V skupno 67 otrok. Tvanjigrad; Malalan Vanda 1-V skupno 31 otrok, Roje Enest 1 205‘Sveto: Velkovsh Marija I-¥ skupno 56 otrok ‘Skrbina: Cebulee Josip T-V skupno 65 otrok. Lipa: Fakin Frane 1-V skupno 27 otrok Didaktiéno ravnateljstvo Kanal ob Sot Kanal: Arigler Bojana 1/A 18; Ravnik-Rutar Stefanija 1/B 18; Zega-Gorjup Ema T/A 31; Bolter Jovi JI/B 35; Malnié Angela IIT 37; Artaé Yvan IV 31; Cerne Sreéka V 22; skupno 192 otrok. Rocinj: Jolinéié Rutar Marija I 19; Jelingié Rudolf 1-V Sl; skupno 10 otrok. Doblar: Bavda? Albina 1-IV 45 otrok Srednje: Sturm Irena IL}IILFIV 38 otro Lig: Beclot Srotko 1-V skupno 47 otrok Gorenje potje: Pavlin Sretka L+If 39; Rutar Anton II+IV 36; skupno 15 ook. Plave: Ficgel Hedvika 1-11 26; Zalar Olga IL+IV+V 33; skupno 86 otrok. Deskle: Berlot Jotica I 29; Vidin Riimmler Gizela 1 45; Jug Silva III 23; Kumar Ana-Marija IV 19; Viéin Anton V 21; skupno 137 otrok TLotice: Jeglié Janko T+IM 2; Kancler Ana IL+IV+-V 25 skupno 51 otrok, Zapotok; Palésé Emil 1-1V skupno 43 otrok. Volée: Krajnik Katarina Alma T 21; De Cillia Virginija 114111 37; Stru kelj Alfonz IV+V 38; skupno 91 otrok. ‘Sela: Leban Justina 1-1V_skupno 34 otrok, ‘Rute: Golja Verena EV skupno 38 otrok Volarje: Gabrséek Angela 1+11 16; Manfreda Frane TI+IV+V 30; skupno 46 otrok Didakticno ravnateljstvo Kobarid Kobarid: Vedlin Zivko 1 12; Gruntar-Bogataj Vilma 1-+1 31; Ivancit Ema IV 21; Globognik Martin V 15; skupoo 79 otrok. ‘Smast: Miklavie Skotir Mara I+IE 18; Miklavig Tzidor 111-V 42; skup 1n0 © otrok. Vrsmo: Trost Jovica 1-V skupno 41 otrok Kamno: Core Marija 1411 28; Miklavié Amalija III-V 31; skupno 59 otrok, ‘Suid: Batagelj Viasta T-1V skupno 26 otrok. Tdysko: Kurinéié Alojzij 1-1V 35; Gruntar Josip V 25; skupmo 61 otrok. Kred: Magar Aleksander I 12; Ku8éer Viasta II+IIT 12; Pimat Marjan IVEV 19; skupno 43 otrok. Livek: Topolnik Kristina 1-1V skupno 22 otrok, Rae: Stih Marija IL+1V skupno 14 otrok. 206 ‘Tmovo: Goriani Corina 1-V skupno 28 otrok. Borjana: Folchi Elena 14-11 35; Obip Radovan III-V 39; skupno 74 otrok, Marra Vera IV ZI; Kovaé Anton V Hf; skupno 134 otrok, ‘Srpenica: Logar Miroslav 1-V skupno 20 ottok. 2aga; Hvala Darinka L+1L 30; Trebse Lidija IIIV+V 39; skupno 62 orrok Bovee: Gorianni Ksenia 1 26; Marra Veca II 36; Tomadié Ludvik I 31; Log Cezsaski: Tusulin Albina I-V 25 otrok Cezsoga: Tassini Ezio 1-V skupno 16 otrok. Lor pod Mangartom: Cernuta Miadié A. I+IL 27; Cuder Anton IIT+IV+V I; skupno $8 otrok. KatKoritnica: Gorianni Ksenia 1-V skupno 11 otro. BovSica: 1-1V Tomatié Ludvik 10 otrok. Plidna: Kovaé Anton I-lIIL skupno 6 otrok, Breginjs Silvester Andeeja 141 38; Kodrié Albin IL-V 32; skupno 10 o1rok. Sedla: Mrmolja Vida 1411 30; Skrinjar Stanislav IIL-V 28; skupno 59 otrok Podbela: Silvester Macija I-V skupno 33 otrok. Logie: Ligen Alojrij T+11 31; Bergant Ivo LILV 16; skupno 47 otrok. Didakticno ravnateljsive Miren Sovodnje: Algadeni-Valeioni Vanda 1 12; TelesCoro-Hvala Marija 1 19; Grilane Jotica HII 16 in IV 10; Ferlat Vera V 27; skupno 84 otrok Gabrije: Lasie Emit I-IV skupno 37 otrok. Rupa: Mesesnel Ada +11 29; Zajec Rudolf 1-V 48; skupno 72 ottok, Vrh sv. Mihaela: Troha Rado 1411 20; Novak Bogdan III-V 36; skupno 56 otrok. DobPalkisée: Vogrig Emil 1-1V skupno $2 otrok. Opatie selo: Gravner Neda 1 34; Perko Judita II 34; Makuc Dorica III-V 44; skupno 112 otrok. Miren: Porsié Tereea 1 30; Come Nada II 47; Penko Iva III 35; Faganel Boris IV-V 51; skupno 163 otrok. Orchovije: Persie: Sonja 14-11 26; GabrSéek Ludvik IIT-V 28: skupno 54 otrok. Bilje: Saksida Sonja 1411 40; GleSie Noomi IIT 25; Gabriéck Branko IV+V 23; skupno 88 otro. Rene: Zom Rozina 1 48; Winkler Vitomira I 46; Ippaviz Ana TIT 31 Faganel Stana IV-+V 30; skupno 155 otrok. Vogersko: Kofol Antonija 1+11 65; Ivantié Ana DY 23; 2tmond Vende- slay IV+V 40; skupno 128 otrok, 207Gradiste: Peric Silva 1411 38; Persie Alojzija TI1-V 28; skupno & otrok. Preaéina: Sinkovec Ana I 19; Gregorié Severin T/A 25; Sailer Bovena UU/B 26; Sinkovec Ana IIT 27; Sinkovec Emanuel IV+V 27; skupno 124 otr0k. Dornberg: Kofol Vera I/A 27; Vuga Oliva. I/B 30; Sinigo} Rozalija 11 61; Silié Ivan TIL 41; Kogoj Leopold IV 31; Saksida Emil V 27; skupno 233 otrok, Zalosée: Erden Matiea T-TIT 83; Erven Zorka IV+V 24; skupno 77 otrok Didaktiéne ravnateljstve Kojsko Cerovo: Ferrini Katarina 1 28; Hvalié Dominik 1 23; Skupek Draga Uf 21; Lovrenéié Jodo 1V 10; skupno 88 otrok, Dobrovo: Stitigof-Valentié Vera I 22; Miklavéit Franéiska Tl 17; Kocijan 8 Miroslava IIT 25; Miklavié Frangiska IV+V 28; skupno 92 otrok. Fojana: MakoriéKovatié Eliza T-V skupno 40 ottok, Kojskor KumarMarinig Pavlina 1411 72; Prinéi® Stanislaw TI1-V 60; skupno 132 ottok, Kozana: Beltram Marana 1-V skupno $8 otrok, Krmin: Savrin Marija 1+IT 19; Klementié Alojaij I-V 2; skupno 41 otrok Medana: Toros Antonija /A 25; Toros Jotica 1/B 26; Kraicvec Olga 11 36; Toros Liubo TIT-V 47; skupno 1M otrok. Mirnik: Gabrovec AdaMaria T-V_skupno 41 otrok, Neblo: Likar Zora T+11 32; Siméié Janko III-V 26; skupno 58 otrok. Skrijevo: Marinié Jotko TV 18 otrok Steverjan: Kamensek Valesija I 32; Kotir Vera I 21; Bandelj Deljka 111 28; FeigelKette Ana Marija IV+V 32: skupno 113 otrok, Vedrijan; Likar Marija T-V skupno 45 otrok. Vipolée: Jasnié Majda 141 40; Birsa Versi Ivana T-Y 31; skupno 71 ott0k Visnjevik: Zaaula Pavia T-V skupno ST otto, Didaktiéno ravnatelistve TeHie Trait: Zapansié Hilda 117; Prinié Valda U1 18; Daneu Vida UT 12; Kaveié Zora IV 12; Spiljak Anton V 12; skupno TL otrok, Ronki: Tusulin Nada 1 12; Berlee Ivan IIIT 18; Fajs Rudolf 1V-V 1; skupno 41 otrok Doberdob: Sivitz Bianka 1 36; RavbarRoberti Ondina IT 55; Korosee Adalbert III 25; Drufovka Adrijana IV+V 38; skupno 154 otrok: ‘Skupno Stevilo vseh ottok v vsch didaktignih ravnateljstih. je znaSalo 5928, ki so obiskovali zaveaniske Sole 208 V dveh letih zavezniske uprave sem bil vodja nastopov za uditeljske pripravnike, uéitelj metodike in didaktike; lan izpragevalne maturitetne komisije za metodiko in didaktiko v Solskem letu 1946/47. Tako sem moral biti tesno povezan z dr. Vinkom Brum- nom, z ostalimi profesorji ucitel{i8ta in z vsemi uénimi mo&mi v Soiskem domu, Ti utitelji so dologevali v povezavi s svojimi uénimi programi naslove nastopov in podajali uditeljisénikom potrebne nasvete in pomoé. Ravnatelj Brumen je pouteval pedagogiko in duseslovje in ker ni bilo na razpolago uébenikov, je sam sestavil prvi po- trebni udbenik »Pedagogika - didaktika - psihologijae. Razmno- Ail ga je ravnatelj gimnazije in liceja prof. dr. Josip Nemec. ‘Nadzorovanje Sol, ki sem ga vrSil deloma sam, deloma sku- paj z okroznim nadzornikom dr. Antonom Kacinom mi je vzelo mnogo éasa, saj je bilo nad 200 uénih moti. V odboru podpornega oddelka na okroznem predsednistvu sva bila od strani Slovencey jaz in kolegica Pavla Makuc. Seje so se vrsile vsakih 14 dni. Vazna je bila seja 31. oktobra 1946, ko je Slo za kolonije. Imenovanje v ta odbor je z dne 17. ja nuarja 1946 8, 12222-2/2. Imel sem tako pogoste stike okroznim predsednikom odv. Huguesom in tudi z nadskofom Margottijem in lahko re- éem, da sta bila oba moéno naklonjena nasi Soli Zupanstvo nam je dalo novo, éedno opremo za ravnatelj- stvo; popravilo je zgodovinsko razpelo, ki so ga Nemci zlomili in smo ga nasli na podstresju. Bilo je dar pesnika Simona Gregorviéa ob otvoritvi Solskeza doma leta 1898. Kolega Vladimir Hmeljak, ki je bil to leto Ze dodeljen strokovni Soli, mi je podaril lepo oljnato sliko, ki predstavija Solsko Zivijenje. Ob strani je bil napis, misel pesnika Alojzija Gradnika: Ne vse za wsakdanji kro, Alovek je telo in duhle Dne 7. decembra 1946 se je vrSila uditeljska konferenca z naslednjim nagovorom: Program danasnje Sole je: nepolititna, verska, narodna, élovekoljubna, Za ta nagela, najvigje idee, katerim se uéiteljstve nikdar ni odreklo, 209si obljubimo iskreno sodelovanje. Bodimo enotni na Solskem polju pri vegoji nase mladine in pri cil, ki jh zasledujemo za rjeno sploino iobracbo. Doltni smo to storiti 2a svoj narod, ki mu vsi Zelimo zmagostayno vstajenje v lene in svobodnejse dni, dolini storiti v pri clovestva. ‘Tetko je mase delo, revno in pitlo je nase platilo, a gotov sem, da mislim 2 vami, da ko upiramo o&i v Ijubko bliskajage ia pomosi Zeline ott rnasih otrok, ki nas po doigi zapusCenosti in izgubi i8éejo, ste z meno} enth Gustev, Pozabljamo na vse tedave in sprejemamo jih v svoje stee, Ker 30 Ikri nase krvi; zlivamo se 2 njimi v eno samo skupnost in iz gim vedje zapuséenosti in zanemarjenosti jih dvigamo, tem slajsi obfutki vstajajo v nas. Tr te liubezni do vsega, kar je naSe, in samo zaradi te, prisezimo sami sebi, da bomo vzgajali in wéili take, da bo novi rod delal veselje svosim staréem, da bo njih dika in ponos, da bo iskren, posten, delaven, nesebicen Ne sovraitvo, ampak medscbojna Nubezen naj klije, pobratinsivo in vse AloveSki Gut, Geslo nae bodi: bo} zavisti, nepostenosti, brezdelju, nemoral Taka vegoja bo otroke gotovo pripeljala do bogabojetegs Zivijenja in samo na tak nagin vzgojen tod, bo dejansko [jubil s¥oje starfe, svvj narod, vo: jega soseda, Naj se ob naSi pozrtvovalnosti, ob nagem trudu spleta venee slave, ugleda nasega naroda! Ti de kdo omahuje, ée je bojet, kje na} vzame toliko mod, mu pravim Pogicite v zakladnico nash narodnih vrednot, na’ih Seg in cbigajev! Nasti boste toliko, da vam bo dovolj, da postavite 2drave in nerazruine temelje, ra katerih naj bo mladina gradila svojo dovréenost znataja in kulture. Naj ta svoj uvod k danainjemu dnevnemu redu zakljuim s pesnikom: Na delo tedaj, Ker resnobni so dnovi, delo in trud nam nebo blagostovile Lahko reéemo, da smo z zdruzenimi motmi in dobro vo- Vjo igvrSili zaértani utni program, vse dodatno kulturno in vzgojno delo in da se je Solsko leto zakljuéilo na Solah vseh didaktiénih ravnateljstev kljub marsikateri tehniéni in politi te#koi in oviri s povoljnim uspehom. Kakor razvidno iz seznamov je bilo ravnateljstev sedem, uénih. modi 210, uéencev pa skupno 5.928. Prve dni junija 1947 smo napravili za didaktitno okrozje dvodnevni uditeljski izlet na Vigarje. Bilo nas je 63; pridru- Zili so se nam tudi nekateri katcheti. Takrat je bilo treba ro- mati na Vigarje pes. Sli smo po krajsi, a najbolj strmi stezi po gozdu. § seboj smo nosili visarsko Mater bozjc, ki smo jo 210 dvignili v Zabnicab, Pretrgali smo vsakoletni obi¢aj, ker so jo navadno slovesno prenaiali na ViSarje za Ivanovo, Nosili smo kip v nahrbtniku, menjavaje se. Zame in marsikaterega je bilo to prvo romanje na Vi- Sarje zato toliko veéje dozivelje, ko se élovek uti tako majh- nega ob pogledu na velikane, ki ga obkrozajo, po drugi strani pa nekakega zmagovalca, sproséenega in v obéutkih zaitite Matere bozje. Slike Antona Kralja spravijo cloveka Se v globokejSe raz- misljanje. Ustolicili smo kip na oltarju; veseli in polni navdu- nja smo prepevali in zraven pomolili, naj bo Mati boZja priproSnjica za procvit nasih Sol in naj’ nam izprosi mot in voljo Zrtvovati se za naSo mladino, da bi iz nje verastel rod postenjakov in junakov. Pozno v nog smo potem ikurili ogenj in kresovali ob i vahnih pomenkih, prepevanju in vriskanju, kar je vse medlo codmevalo od vrhov: Beraéev, Lovea, Gamsovke, Visa in Spika (Montaza), ki jih je razsvetljevala luna. Nekateri, ki se niso upali na tako naporno pot in so ostali v Zabnicah, so pa iz doline obéudovali nas kres, prisluskovali vigarskim zvonovom in vzdihovali kakor kolega Séuka: V visave 2vonjenje me vabi, ne morem vet K tebiiv gord Marija, ti mene ne zabi, saj vidi, kako je hudé, Sledile so potitnice; porabili smo jih bolj za delo na Soli in v poletnih zavetiéih in le malo za osebni oddib, Iz porotila visjemu Solskemu nadzorniku z dne 13, avgu- sta 1947 je razvidno, da je delovalo pod zaveznisko upravo 23 poletnih zabavist; 7 v goriskem didaktiénem okraju, 5 v ko- bariskem, 4 v kojséanskem, 3 v komenskem in 3 v mirenskem okraju. Ze avgusta meseca smo vsi, ki smo prej sluzbovali v no- tranjih provincah, dobili od goriskega skrbnika obvestilo, da smo od 1. oktobra 1945 definitiyno premeSéeni na Gorisko, in sicer na podlagi dogovora med Z.V.U. in ministrstvom za pro- sveto v Rimu, Z oktobrom pa smo dobili od goriSkega skrbnistva imeno- vanja, ki so imela le enoletno veljavo in Se to je bilo lahko 2preklicano kadarkoli, torej kot bi bili suplenti in ne redni uéitelji Gorisko Solsko skrbniStvo nas je najprej sprejelo defini- tivno v svoj okraj, z imenovanjem pa ni drzalo besede in je prezrlo nage juridiéno stanje, Naslovili smo na Z.V.U. v Trstu zahtevo, da naj se nam izdajo taki dekreti, ki bodo priznavali na’ stanovsso-sluabeni polozaj, in da naj v tem smislu posreduje pri goriskem skrbnistvu Na nauéno ministrstvo v Rim pa smo sporoéili, kako dvo- umno ravna gorisko skrbnistvo, in zahtevali, da nas sprejmejo x definitivnim imenovanjem ali pa nam zajaméijo nase prejs- nje definitivno mesto. To zahtevo smo poslali 3. decembra 1946, Obe strani sta moléali. Konéno je prigla taka uradna resitev, da smo v Julij- sko krajino premeséeni za potrebe slovenskih Sol, vsakemu pa ostane zagotovljeno njegovo prejsnje stalno mesto; fasistiéni dekreti so tore} ostali nepreklicani Tako je ostal volk sit in ovea cela. Eni in drugi so bili pod eno ali vee taktirkami in raynali so tako, kakor je bila My 7 gS Gorisko didaktténo ravnateljstvo 1987/48 212 melodija. Trpelo je le od fasizma z domate grude pregnano utiteljstvo. Za nas ni Se pravice in zadoSéenja, da bi nasa toliko opevana demokratiéna viada preklicala premestilne de- krete izdane za éasa fasizma. Zgodilo se je, da so bili od ene ali druge strani nekateri odstavljeni in so ostali kratko malo brea sluzbe. eae Ob delitvi cone A sem bil poverjenik za oddajo Solstva, kolikor ga je s 15. septembrom 1947 pripadlo Jugoslaviji. Tako sem oddal Brda, Kras, Sosko dolino in delno gorisko okolico. Vse to delo je potekalo mirno in brez neprilik, Iz SoSke doline sem se vrnil prav zadnji hip, to je komaj dobro uro, predno so zaprli mejo. Ker sem imel bivalisée v Solkanu, ki je pri padel Jugoslaviji, bi bil izgubil celo italijansko dréavijanstvo, Ge ne bi imel stalnega sluzbenega bivalisva v Savoni. Za usluge s predajo Solstva ni bilo nobene odkodnine. V Savono sem moral na svoje stroske, da sem uredil zadevo na Zupanstva in si tako Iahko prepisal ‘stalno bivali8ée na Zupanstvo v Gorico. Zavezniki so se z Gorigke umaknili in se omejili samo na ‘Tréasko ozemlje; tako pri njih ni bilo kaj vet iskati. Prigeli smo s Solskim letom 1947/48. Na Solskern domu smo imeli uéiteljsko konferenco; na zunaj je kazalo vse nor- malno, a pri vsem je bila le tiSina, ki je oznanjala nove spremembe. Konferenci je Ze prisostvoval jz Rima dosli ravnatelj »del- le Scuole al Confinee in spremljal ga je Francesco Spazzapan, ki je takrat Ze imel v Zepu dekret za Solskega nadzornika 7a Sole s slovenskim uénim jezikom, a se kot tak Se ni predstavil. Z dekretom Solskega skrbnistva Gorica St. 45097 z dne 6. novembra 1947 sem dobil zaéasno imenovanje za didak' ga ravnatelja Sol s slovenskim uénim jezikom za Gorico- Krmin, Za ostale Sole, to je za obéini Sovodnje in Doberdob, so imenovali za didaktiénega ravnatelja Petra Lapanja, u€itelja v Stmavru, in to s sedezem v Doberdobu. Nadzornisko mesto za obe didaktiéni ravnateljstvi je tore} prevzel Francesco Spazzapan. Nadzornik Francesco Spazzapan je imel za to mesto kup politiénih zaslug; 2a svoje ideje je Ze pod Avstrijo nosil po- sledice. 213Ze leta 1908 je ustanovil v Gorici oddelek mazzinijanske stranke z izrazitim iredentisti¢nim znaéajem. Leta 1910 je usta- novil v mazzinijanskem duhu obrtno zbornico, ki je imela na- logo odirgati italijanski delavski razred od slovenskih socia- listi¢nih organizacij, ée8 da so avstrijakantske. Urejal je eno leto mazzinijanski dnevnik »La Libertae. Imel je vetkrat opravka z avstrijsko policijo in p:eiskave. Bil je obtozen, da z drugimi voditelji mazzinijanskega gibanja rusi cesarske interese. Obsodili so ga enkrat na tri tedne, drugié pa na tri dni zapora. Zapisnik vojnega tribunala v Gradcu pravi, da je porocal italijanski viadi vesti o avstrijskih voja- Skih pripravah na Goriskem. Nudil je pomoé italijanskim mla- deniéem-vojakom, da so Se pravoéasno lahko pobegnili éez me- jo. Tudi sam je 27. februarja 1915 prekoraéil dréavno mejo in’se zglasil v Vidmu. 'V Vidmu je postal élan vodstva, ki je delovalo za vstop v vojno proti Avsiriji, in za zasluge, ki si jih je nabral, je pri Sel v sluzbo pri generalnem civilnem tajnistvu v Rimu. Ko se je zaéela vojna, so mu najprej poverili prestavo slovenskih Spisov. Postal je obéinski tajnik za zasedeno Bi- Tjano in Medano, tam je bil od novembra 1915 do maja 1916. Po zavzetju breginjskega kota je vodil v Breginju otro- sko zabavi8ée od junija do decembra 1916. Nato mu je bilo poverjeno nadzornisko mesto za Solstvo v kobariskem okraju vse do umika pri Kobaridu v oktobru 1917. Do 7. februarja 1918 je nato bil usluzben pri notranjem ministrsivu v Rimu, kjer mu je bil dodeljen oddelek za be- gunce. Ze 15. decembra 1918 pa je dobil provizorigno imenovanje za Solskega nadzornika za ves politiéni okraj Tolmin. Z mini- sterialnim dekretom 18. avgusta 1921 je bil definitivno potrjen za Solskega nadzornika za politini okraj Tolmin, kateremu so prikljucili trbiski okraj. Zanimivo pa je, da je dobil koj nato 27. aveusta 1921 ekspresno brzojavko od skrbnika Umberta Reina, tedanjega vodja dezelnega Solskega urada v Trstu, v kate:em mu spo- roa ministerialno odredbo, da mu je to imenovanje dodeljeno le zaradi izrednih politiénih zaslug, ki si jih je do tedaj pré dobil, da pa mora se v teku leta 1921 poloziti u8iteljsko ma. ro, ki je po zakonu predpisana za tako imenovanje, sicer bi se mu moralo poverjeno mesto odvzeti 214 Tako je baje na uéiteljiSéu v Tolminu naredil zahtevani izpit in postal redni Solski nadzornik. Vse navedeno delovanje je vplivalo na njegove sluzbene ocene od leta 1915 dalje in Ker je poznal slovenski jezik, je lahko pri nadzorovanju sledil. Seznanil se je precej § sloven- sko literaturo, Ko je nastopil provizorigéno sluzbo nadzornika v Tolminu leta 1918, je nadomestil ucitelja Mateja MikuZa, ki je nado- mestoval’pok. Solskega nadzornika Andreja Lasi¢a. Mikuz je dobil imenovanje za uéitelja-voditelja pripravnice za_utitelji- 8éa v Cerknem, ki so jo Se tisto leto tam otvorili. V Tolminu so pa otvorili s Solskim letom 1919/20 uditelji8ée, katerega rav- natelj je postal Giovanni Lorenzoni, Nadzornik Spazzapan pa je postal ravnatelj in ustanovitelj zavoda Scodnik, ki ga je vodil do leta 1921 in od 1924 do 1932, $ premestitvijo utitelji- Séa v Videm leta 1932 je bil premeséen_tudi nadzornik Spaz- zapan v Camerino in pozneje v Sald ob Gardskem jezeru, nato v Pordenone. Ko so proglasili Ljubljano za italijansko provinco, je pri- sel za nadzornika slovenskih Sol v Liubljano, kjer je ostal do eta 1943, V Ljubljani se je zanimal za izdanje atlasa in sten- skih zemljevidov s slovenskim besedilom, kar je tiskal geo- grafski institut De Agostini v Novari. Zarisane so bile nove meje Italije. Pod Z.V.U. je bil dve Solski leti 1945/46 in 1946/47 v uradu skupno z nadzornikom za italijanske Sole Alfredom Nal- dinijem. Tako je lahko ves ta éas opazoval kot zaupnik delo- vanje in Zivljenje slovenskega Solstva pod zavezniSko upravo. Nauéno ministrstvo: Direrione Generale Scambi Cultu- rali - Zona di Confine ga je s Solskim leto 1948/49 imenovalo definitivno za nadzornika slovenskih osnovnih Sol in istogasno mene raztesilo nadzorniskih poslov. To sluzbo je opravljal do upokojitve 1. oktobra 1953, ko je imel 73 let. Umrl je 8. ju nija 1966 v starosti 84 let. Po materi in octu je bil sin slovenskih starSev. Mati Ma- rija Cuber je bila iz Kreda, Potoki St. 3 pri Kobaridu; o€e Jo- 2ef Spacapan pa iz Ozeljana-Sempasa, Rodil se je v Gorici v ulici Dreossi 18 dne 2. avgusta 1882. Mati mu je umrla, ko je imel komaj osem let. Oe, go- stilnigar pri »bajtie v RoZni dolini, se je ponovno poroéil me- 215seca marca 1891 z Marijo Hreséak, ki je bila veXa gostilniskih poslor Tako je Francelj rastel in pretivijal svoja mlada leta v Rozni dolini, Vpisali so ga v italijansko Ijudsko Solo pod Ka- pelo. V druzini se je govorilo gorisko slovensko nareéje, takrat pomeSano 5 furlanséino. Tudi furlanséina, ki jo je nadzornik dobro obviadal, mu je bila vedno prijeten spomia na desko dobo, Slovenséino je izgovarjal pravilno, Osnovno solo je obiskoval Sest let. Italijanscina mu je gotovo delala teéave, zato se je vpisal v Solskem Istu 1896/97 na realko, Tudi tam je prvo leto zastal, ker ni znal nemséine. Po konéani realki je obiskoval leta 1903/04 predavanja tehnic- ne fakultete v Gradeu, a je Ze isto leto prenchal. Od leta 1904 do leta 1913 se je udejstvoval samo politiéno, V letih 1913/15 je bil instruktor in zadnje mesece podravnatelj v furlanskem zavodu v Gorici, ki ga je vzdréevalo drustvo »Lega Nazionales. Na realki se je seznanil tudi 2 neméEino, saj je bil pouk v nemikem jeziku. Slovenskih Sol takrat v mestu ni bilo, Ge izvamemo za sebne Sole v ul. sv. Klare, v ul, Barzelini in pri Belem konjiéku. Da je bil sin slovenskih starSev, tega ni nikdar nikomur odkrival ne priznaval. Avstrijske Sole so v glavnem delovale enakopravno glede narodnosti, dasi so imele nemski uéni je zik, Poneméevati na GoriSkem niso mogle. Kakéne pa so bile takrat razmere med Slovenci in Itali- jani tuna Goriskem, posebno v mestu, to je dobro mano. Viada je vrgla zdaj enim, 'zdaj drugim kako Kost, da so jo glodali, Yse po izreku: »Divide et impera!« Takrat Ze obojestransko prebujena mladina je bila pod vplivom svoje narodne kulture, ki so ji jo nudile kulturne in politigne ustanove, in vsak je pil, kar mu je drutba in orga nizacija nudila. Ker so imeli v deZelni vladi, na obeini in v raz- nih vodstvih ter gospodarskih ustanovah Ttalijari svoj levj delez, se je paé zgodilo, da so mnogi Slovenci, ki niso imeli trdnega znagaja in ne zadostne narodne vzgoje, postajali usko- ki, véasih Zo zaradi lepSega in iz ponidnosti, pa tudi iz se- bignosti in maséevanja. Avstriji je Slo v glavnem za tem, da se utrjuje patriotiéni duh in da ohranijo Nemci vodstvo ‘nad narodi, ki so tvorili dréavo. Bila je to kratkovidnost neméke oholosti, xi se je kru- to mastevala. 216 Ta naéin vladanja narodov nam pesnik S. Gregoréié jasno prikaze, ka pise Kako nelumerno skrbite 2a nas, Kot mamke za drobne dojentke! Pod rame vodilni nam devate pas, da ravne uéite nas hoje; da zrastel po vasi bi volji nam stas, ras vetote v ozke povoie. Nadzornik Francesco Spazzapan bi ne bil nié 2gubil_na éasti in niti ne gmotno, ée bi imel mesto nadzornika na itali- janskih osnovnih solah. Politiéne zasluge so mu zagotavijale sli¢no sluzbo. Zakaj je hotel ali je bil prisiljen voditi slovenske Sole? Morda je hotel posnemati kralja Davida, ki si je prisvojil neopravigen sad, Kljub popolni vdanosti_republikansko-demo- kratigni Italiji mu je ostal v krvi duh avstrijske vzgoje; kakor nekdanji Nemci jo smatral Slovence za drobne dojenéke, ki jim je potreben Se vedno vodilni pas, ki naj jih varuje, da se po njegovem zgledu narodno, versko in politiéno usmerjajo. Gregoréié bi mu odgovoril : Odrasli smo, ni nam vee treba pasov! Mi hocemo narodno in versko v7gojo tako, kakrino smo od nasih starsev podedovali in kot nam jo ustava priznava, in zreli smo tudi dovolj, da vrSimo nase drzavljanske dolznosti. Sam se nisem nikoli potegoval za nadzornisko in ravna teljsko slusbo; predlagali so me in nekdo se je moral Zrtvo- vati. Sicer to ni bila nobena rognata sluzba za onega, ki jo je hotel vestno visit. Da sem lahko vrsil to delo, moram biti hvalezen svojemu neumornemu tajniku Maksu Komacu, ki ni nikoli gledal na uro in je na vseh podrogjih uradovanja in Solskih prireditev vedno rade volje in poZrtvovalno bil na uslugo. Brez njega bi gotovo ne mogel biti vsemu kos. Ob menjavi nadzorniske sluzbe je bilo vse tiho; nihée ni dvignil glasu in sam tudi ne, ker mi je bil Ze vnaprej jasen poloisj, “da ima Francesco ‘Spazzapan le preveé politiénih zaslug 217Ob misli, da so mestne Sole Se najbolj vazne, in delno upanje, da s¢ bo dalo delati nemoteno, sem imenovanje di- dakti¢nega ravnatelja sprejel. Delo se je skréilo in urad mi je ostal. Spoznavsi, da bo samo ob strnjenosti nas vsch_mogote obdrZati na ugledni viSini naSe Solstvo in dobrobit uénih mo- sem smairal za potrebno, da Ze v zaéetku Solskega leta 1947/48 ustanovimo svojo stanovsko organizacijo. Bila je skupna Zelja, da dvignemo in potivimo svojo oseb- no in stanovsko kulturo, da bomo res mogli biti kos poverje- nim nam nalogam. Poleg vzgojnih in kulturnih ciljev pa smo seveda morali imeti skrb za uveljavljanje nasega stanovskega polozaja in gmotnega stanja. Prislo je do sklepa, da izvolimo pripravijalni odbor, ki naj sestavi pravila in skli€e potem obéni zbor, ki bo izvolil odbor. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Otilija Terpin, Ana Boltar, Pavia Makuc, Brigita Podobnik, Peter Lapanja in Hubert Motnik; zadnja dva le kot zagasna svetovalca in po- moénika, kolikor zadeva kulturno plat delovanja, Izposlovali_ smo si slovenski samostojni 4. ocdelek, ki je bil vkljucen v italijanski uditeljski sindikat, s kacerim bi nas veralo gmoino stanovsko vprasanje; na kulturnem polju_ka- kor tudi v borbi za zakonito in enakopravno priznanje nasih Sol in nase definitivnosti bi pa imeli proste roke. Da nam je italijanski sindikat privolil vkljucitev kot sa- mostojno enoto, nam je pomagal italijanski kolega Camillo Medeot, za kar smo mu bili hvalezni. Na obénem zboru 22. februarja 1948 pa se je ustanovitev udruzenja razbila, Posegle so vmes tajne sile z zavistjo, 2 ob- rekovanjem, neresniénimi trditvami in odstopi. Podtikali so nam strankarsko usmerjenje. Da to nidréalo, jasno govori tajno glasovanje glede pravil, ki bi se jih moral vsak dréati Drustveno delovanje_je bilo misljeno le kot zgolj stanovska, apoliti¢na organizacija, v_polnem demokratiénem duhu, ne oriraje se na osebna politiéna prepriéanja, kajti samo tako bi moglo obstajati. Zelja je bila samo v tem, da vsak svobodno po svoji vesti in prepri¢anju kandidira in voli v odbor take éla ne, ki bodo res delavni, poZrtvovalni in sposobni. Pri taki or ganizaciji ni iskati ne éasti ne kruha ne politiénih zaslug; po- trebna je le nescbiéna pozrtvovalnost in mogno zanimanje z2 tako koristno in sveto stvar. 218 Nesmiselno bi bilo ponovno nastevati nase notranje delo, dovolj bodi, da retem, da je potekalo Ze v prejSnjih letih po yaértanih smernicah v prid mladine, v zadovoljstvo starsev in korist nase narodne bitnosti. Tako smo tudi v Solskem letu 1947/48 sli po svoji zaértani poti glede vzgoje in razvoja na nasih Solah. Poudarjeno pa naj bo tudi, da ni bila nasa organizacija v Skodo driave, ker Ge ima élovek sklesan znataj, se vedno za- veda ne samo svojih pravic, ampak tudi dolznosti. Ker nisem sprejel ponujenega mi vodilnega pas in ker nisem po svoji naravi prevet dobrega posluha in nisem sledil taktirki, zalo so vse leto iskali pri meni dlake v jajcu. Za Svoje postopke in nastope me vest ne pee. Nisem iskal sebe, paé pa le koristi nase Sole, Sprevidel sem pa tudi, da pravega prijatelja spoznas Sele v potrebi in da je nehvaleznost mnogo- Krat placilo za storjene usluge in dobrote. Naj jim bo vse odpuséeno, tudi da so me gmotno obéutno oskodovali Z zdruzenimi motmi smo dosegli, da je prigel iz Rima sam ravnatelj »Della Scuola al Confines. Ob sklepu Solskega eta 30. septembra 1948 je sledil preklic in odvzem ravnatelj- ske sluzbe, éeprav so Z.V.U. dali slovesno zagotovilo, da bo stalo vse, Kat so oni ustvarili na polju slovenskega Solstva, Da so prelomili dano besedo, nobenega ni pekla vest, ‘Sam sem moral biti ponosen ob lepi zahvali: »Colgo oc casione per ringraziare la $.V. della grande diligenza dimo- strata nell'adempimento dell'incarico che Le cra stato affi- datox Kdo bi mogel prigakovati se vetje zadoséenje? Oglasilo se je slovensko Easopisje. Primorski dnevnik 7 dne 2. oktobra 1948 je zapisal: »Gospod Mocnik, naj bo ze njegovo politiéno prepriganje kakrsnokoli, je nase osnovne 5o- le y Gorici vodil v splosno zadovoljstvo siarsev in otrok, Za- radi njegove prevelike vneme za slovenske Sole je po vsch vi dikih gospodujoca Solska oblast videla v njegovi osebi — ne- varnega éloveka, katerega je treba cimprej odstraniti od vod- stva, da bi njihovo delo postalo bolj utinkovito« Demokracija z dne 2. oktobra 1948: »Solsko skrbnistvo v Gorici je postopalo popolnoma protidemokratiéno in samovolj- no. Verjetno, da se izza te odstranitve skrivajo zakulisne splet- Ke proti slovenskemu Solstvu sploh. Saj vemo, da so nase Sole mnogim tr v peti in taki se tudi nahajajo blizu Solskega skrbnistva.c 219Poslovil sem se od svojih kolegov in kolegic, oblasti in oseb, s katerimi sem imel uradne stike, in to z mirno vestjo, la sem vedno zvesto vrSil svoje poklicne dolznosti in se vrh tega zares Zrtvoval v blagor svojega ljudstva Dr. Anton Kacin se je prostovoljno odpovedal_mestu okroZnega nadzornika in odsel vy Trst za ravnatelja na tam- kajsnje uditeljisce. OSEMNAJSTO POGLAVJE, DESETLETNA DOBA NA STROKOVNI SOLI S preklicem didaktiéne sluzbe je nastalo novo vpraganje: kam z menoj? Preklicati mi sluzbeno mesto na slovenskih So- Iah v goriskem skrbniSiva, da bi se moral vrniti v Savono, tega se niso upali, ker bi nastal prevelik politi¢en odziv. Ne kateri so morda mislili in Zeleli, da bom zaprosil za sluzbo na Tréaskem, Premestiti me na‘eno izmed osnovnih Sol na Goriskem pod novim didakti¢nim ravnateljem ali pa pod do- berdobskim ravnateljem, so raéunali, da je zopet_nemogot ReSitev so nasli tako: popragali so ravnatelja strokovne Sole prof. Antona Pavsita, ée bi bilo mogoée, da me tam nameste. Ta se je obrnil do mene, ée pristanem na tako imenovanje. Pomislil sem in preudaril: Ce ho&es prepretiti politiéne napa- de, ki bi nastali, ge bi odkionil to ponudbo in moral zaradi tega v Savono; ée ti ne kaze iz. druzinskih potreb na Tréasko in ée ne sprejme’ oscbnega ponizanja in biti prav v direktni odvisnosti didaktiénih ravnateljev, potem je zate 10 Se naj- uugodnejga resitev; bo vsaj ponovno v stiku z na’o mladino in tudi iz drudinskih vidikov bo se najboljée. Tako sem sprejel predlog ravnatelja Pavsita, ki je moj pristanck hitro sporodil. Od skrbnistva sem dobil Se isti dan pod St. 3879 El. z dne 30, septembra 1948 dopis: »Mentre prendo atto della comuni- cazione fattami con la nota odierna, La prego di comunicarmi se @ disposto ad assumere un incarico presso la scuola di av- 20 ‘viamento professionale con lingua d’istruzione slovena. — 11 Provveditore agli Studi: Guido De Vetta PSH, 4052 dne 9, oktobra 1948 je sledilo sledeve, spo- rotilo: »Le confermo lassegnarione prowis. ‘anno reo gspuigaeepmsonepevwlora er leano doLe linsegnamento del disegno ¢ della calligrafia nella lo- cale scuola d’avviamento con lingua d'istruzione slovena.« _ Morda bi bil zmozen uditi tudi risanje, saj smo na osnov- nih Solah morali znati poudevati vse predmete, a da so me odrezali prav od ysch glavnih predmetov, kar je bilo gotovo premisljeno, tega nisem sprejel. Sledilo je tretje sporodilo pod St. 4089/El x dne 15. okto- bra 1948 s sledeto vsebino: »Con riferimento al foglio n, 164/ 48 del c. m. della locale Scuola d’avviamento con lingua distru- dione slovena, secondo il quale Ia $.V. si dichiara pronta ad accettare qualsiasi incarico nella nominata scuola, a saa ep el nomiaa coe a eae Mincarico del seuuenti insegnamenti: Scienze 1. AB IL A'S ore 8; igiene e merceolos ore 3; calligrafia re 8; igi ia III. ore 3; calligrafia I. AB IL Se. Anton pal KobariduPri spomentku Dazoviskih Nato Sele 29, oktobra 1948 St, 2293 je sledilo imenovanje: »Le conferisco la supplenza per Vinségnamento di scienze, igiene, merceologia ¢ contabilita nella Scuola d’avviamento con lingua d'istruzione slovena di Gorizia per complessive ore 15 settimanali, nella cattedra vacantes, z nadaljnjimi zahtevami, da ne smem sprejeti nobenega drugega pouka, da moram na- stopiti sluzbo takoj in imeti stalno rezidenco v mestu; Ge teh pogojev ne izpolnim, da se imenovanje takoj prekliée skim letom 1947/48 je bila imenovana na strokovno solo tudi kolegica Minka TuSar, ki je za Easa zavezniske dobe bila uradnica na raéunskem oddelku na skronigtvu, Ona je imela kakor jaz iz leta 1921 v Trstu habilitacijo a pougevanje na meséanskih Solah in dunajski teéaj iz leta 1918 za steno- grafijo in trgovsko racunovodstvo in je tako pouevala stroje- pisje, knjigovodstvo, stenografijo in pozneje retunovodstvo. Nastavljena sva’ bila z enakimi pogoji, z edino razliko, da je bila ona obvezna pouéevati 18 ur tedensko. Imenovanje se je na prosnjo obnavijalo iz leta v leto, ker smo bili gori- skemu skrbnistvu Je dodeljeni: fasistiéné odredbe niso bile preklicane, Raven’ naju dveh rednih uéiteljev in rednega profesoria ravnatelja so bile vse ostale uéne moéi na Soli suplenti. 2 Moji dijaki iz prvega razreda strokovne Sole (1945/46) so Ye vsi odsli iz Sole, kolikor jih je Se obiskovalo po razdelitvi cone A. Tako sem’ se znasel med povsem novimi, ki so me poznali iz osnovnih Sol. Obiskovalo je takrat Solo 116 gojencev. Prva dva razreda sta bila lotena po spolu, tretji pa je bil mean in je imel 8 fantov in eno dekle. S tretjim razredom smo Ze prvo leto napravili nekaj pout nih ogledov v mestu, po Furlaniji in Brdih; 2 vsemi pa izlete. aet PonzoPai Gospe Svetl Andrej Kosié je 3e kazal svoje umetniske zmoznosti za slika- nje in trgovske vede. Tudi vsi ostali so se moéno zanimali za znanje in obetali, da se bodo v Zivljenju znasli. Kenec Solskega leta smo imeli poslovilo na Solkanski eesti naslednje leto pa na Soli v risalnici Ob koncu Solskega leta 1950/51 nas je odslo na triteden- sko letovanje 27 v Zabnice. Kako smo se takrat imeli, smo popisali Ze v zvezku »Glas 2 Montazae Med Solskim Ietom 1951/52 smo % dijaki napravili v po- poldanskih. urah v strojni delavnici g. Stanka Cernigoja. 25 aozljivih postelinakov, 6 zlodljivih miz, 25 stoltkov, 6 daljgih Klopi S prireditvijo »Zlata zverda — g. Stukae, ki jo je reviral Maks Komac, smo imeli lep izkupiéck; nabrali' smo Se nekaj prostovoljnih’ prispevkov in si kupili kuhinjsko in namizno posodo, opremo za 30 oseb. Kupili smo tudi 25 gumijevih blazin in 25 volnenih ode). Tako smo si pripravili vse za letovania. Z lastno opremo smo si zman, Se Sestkrat letovali v Kanalski dolini. li stroske in smo potem 224 Za izkusenega vodita nam je bil vsako leto prof. Emil Doktorié, spreten in navdusen alpinist. Obrali smo vse vrhove Julijcev italijanske strani. Bili pa smo tudi na Kaninu in po So8ki dolini do Dantejeve jame in ez Predel v Rabelj Na vsch letovanjih smo si ogledali zanimive totke: ra- beljski rudnik, elektriéne centrale, umetno jezero, posestva rudniskega ravnateljstva, zadruzni ‘hlev in réjo goveda, mle- karne in izdelavo masla, sirov, pasteriziranje mleka; lesno in- dustrijo; bavili smo se s poznavanjem flore, favne, rudnin. Za- imali smo se za zgodovino krajev, njih obiaje, govorico; po- magali pri koSnji in spravljanju sena. Vse dni smo poleg ogle- doy, izletov, tur in spoznavanja narave gojili Sport — igre na prostem in imeli vsak dan tudi pevske vaje, ki jih je vodil te danji uéiteljisénik sedanji utitelj Ivo Boléina. Imeli smo lastno kuhinjo in zelo dobro kuharico Marico Vendramin, por. Figelj in pridne pomotnike in reditelje; zato je vse moralo potekati v najlepgem redu in vzornem vedenju. Pokojni dr, Dolhar iz Trbiza nam je bil vsa leta prosto- voljni in brezplaéni zdravnik za vse potrebe in nas je polez zdravniskih ogledov zabaval skupno s svojim sinom Rafkom Se s projiciranjem svojih. prekrasnih diapozitivoy tur in pri- rodnih lepot vseh Julijskih Alp in Dolomitov. Tudi msgr. dr. Janez Belej, ki je takrat vsako leto letoval v Zabnicah, nam je bil vsestransko dobrodosel. Pomagal je pri petju in verski vzgoji in vse je bilo tako lepo in prijetno, Tudi na izlete je hodil z nami; mageval je za nas v smregju nad trbisko vzpenjaéo. Vsako poletje smo romali tudi na Vi Sarje in se tam vetkrat sretavali z msgr. dr. Francem Motni kom in njegovimi letoviséarji_ (fanti). Na Soli pa smo si postavili za cilj, da mora strokovna Sola v prvi visti dopolniti osnovno izobrazbo oni mladini, ki bo ostala ‘na domati grudi, kakor mladini, ki Zeli Ziveti od male obrti, trgovine ali pa si sluziti kruh pri‘industrijskih podjetjih in uradih ter domaéem gospodinjstvu. Ze sami predmeti, kakor blagoznanstvo, knjigovodstvo, trgovsko in obrino spisje, strojepis, kmetijstvo ter industriji prikrojene prirodoslovne ‘vede, jasno potrjujejo nujnost, da se je driati pesnikovega svarila: Kam, kam odpravijas se, mo] sin? Zapuscen dom rarpada, hia sama od sebe streha se podiraZa narodno gospodarstvo so potrebni vsi stanovi in na Gim visit stopajiizobrazbe ti stojijo, tem trdnejsi bo njih obsioj. Strokovna Sola pokaze mladini v dobi treh let veliko poti, ki peljejo k delu in kruhu, Z raznimi ogledi, ki smo jih na Soli vpeliali, se teoretiéno znanje izpopolnjuje in gojencem se odpira pogled v Sirni svet dela in lepote. Vsako leto smo napravili do deset ogledov po vseh vaz- nejsih industrijskih podjetjih, trgovinah, uradih in posestvih. Zanimal nas je vetkrat ogled posestva Angoris, kjer smo se se. manili z delom v vinogradih, z nasadi breskev, jablan, hrusk, njih vrstami, oskrbi, obrezovanju, skroplienju; 2 umetnim ar. tezijanskim namakanjem, Enkrat smo imeli celo priliko, kako je mani veronski pater-rabdomant iskal podtalno vodo’ in jo nasel v globini 30 metrov. Zanimiv je bil vedno ogled Zrebéarne, konj dirkacev; guled vinske kleti, hladilnih vozov za prevoz sadja; sortiranje in pakiranje sadja, Se vetje zanimanje in uditek pa je bil, ko nam je dal go spod Marzotto dovoljenje, da smo obiskali 22 kv. km obse joce posestvo pri Portogruaru. Povabili smo s stboj strokov- nega izvedenca pok. ind, Josipa Rustja in pok. trzovea Pepija Cigoja, ki je bil vsako leto na’ velikodusen pocpornik 7 Zi vili in’ denarjem. Ogledali_ smo si polja sladkorne pese, lanu, Zita, hlev 200 krav kanadske pasme, plemenjake, hleve 150 prasiéev. Vse z avtomatiénimi napajalniki, elektriéno molzo, z napravo klaje in odvora gnoja na trak; Se najbolj nas je presenetila nape- java radio-zvoénikov, ki'so oddajali same pastirske popevke, Kar vpliva, da je divina bolj je8ta. Videli smo traktorje vseh vrst in celo takega, ki je na tri lemeze oral en meter globoko; nato stroje za umetio na- makanje v Sirino 30 metrov; silose za shrambo Zita, sveze krme; tovarno a pridelavo ‘sladkorja; moderno mlekarno, tkalnico lanenega platna; urade uprave z lastno radio-oddajno Postajo, lepe hise za vse delavce na posestvu z vso njihovo udobno in moderno opremo, ki jo nudi uprava; in 300 kv. m povrsine za vsako hiSo. Tako snio razumeli, kakéna mora biti socialna skrb za delavea, da se poéuti povsem zadovoljnega. Posestvo ima lastno Zupno cerkev, lastnega Zupnika, lasino 226 policijo, zadruge vseh potrebSin, lekarno, menzo, helioterap- sko postajo ob morju. Skratka, to je pravi vzor republike. Pri ogledih agrarnih konzorcijev smo spoznali umetna gno- jila ter sredstva proti boleznim in Skodljivcem. Ing. Rustja nam je razkazal, s éim vse se bavi agrarna trgovina, sredstva, ki jih nudi vinoagraria za zdravijenje vin. V Trstu smo dvakrat obiskali pivovarno Dreher in tam prisostvovali postopku naprave piva. Omeniti pa moramo tudi, da so nas povsod pri takih ogledih lepo in gostoljubno po stregli. AV caprivi smo si ogledali moderno destilacijo tropin, kjer poleg Zganjekuhe izkoristajo grozdne petke za olje, prekuhane tropine pa za kurjavo in napravo humusa. Tako smo se poudili, kako je treba znat pridelek do popolnosti Nismo izpustili ogleda tovarne likerjev. Nig manj zanimivi so bili ogledi tovarne Ozbot-Bigot, kjer izdelujejo bonbone »Imca« in Eokolado. Vazno je spoznati vse potrebne stroje in naprave in Se posebno zmesi in postopek 5 surovim kakavom do izdelkov raznih vrst éokol V Krminu nam je industrialec g. Ivan Prinéié razkazal svoje podjetje in nas seznanil z ysemi stroji, Opazovali smo nji delo. Spoznavali smo vrste lesa in njih’ uporabo. V Medeji smo si ogledali pri podjetiu Vriz, kako se pride- luje apno, in tako praktiéno utrdili znanje: apnenica, apnenec, Zivo, gaSeno apno, apneno mleko, kemiéni procesi. V veéjih opekarnah v Medeji, Mossi, Krminu smo se se zanili 2 napravo in peko opek vseh vrst. Poutili smo se 0 vi- sokih peéeh. ‘ V Mariano smo si ogledali vet tovarn pohistva in izdelavo stolic. V Romansu smo obiskali Postirjevo mlekarno, njen ke- migni laboratorij, videli smo, kako se izdeluje jogurt. V Cervignanu pa smo Sli v mletno zadrugo Torviscosa in treovino mleénih izdelkov. V Villanovi so nam pokazali vinsko klet, razne faze sti- skanja grozdja, vrste vinske posode, ravnanje z mo8tom, vre- nje, naprave Sumetih vin in jeklene sode, vstekleni¢enje, ohrambo steklenic, amoniakove naprave 7a zniZanje tempera: ture, umetni led; pod mikroskopom smo opazovali razne vrelne slivice, se seznanili s sortiranjem istih in tako izpopolnjevali korigtati_vsak 227poznavanje raznih vinskih vrst, pridelovanje vina, ravnaa, vinsko posodo, s stroji in se poutili 0 sistemu’ hidraviiéne stiskalnice. V Lo€niku, Mossi in S. Lorenzu pa smo videli valjéne mli- ne; mletje, vrste moke, sita, vrste Zita; tako smo izpopolnjc- vali svoje agrarno znanje. V mestu smo bili nekajkrat tudi v tovarni tester deli smo, kako se testenine delajo, susijo. Na raznih posestvih smo prisostvovali umetnemu gnoje- nju, obrezovanju trt in sadnega drevja, Skropljenju proti bo- leznim in 3kodljiveem. Na Vebniki V Mossi smo se na posestvu Voigtliinder seznanjali z gno- jenjem vrinic, z gnojenjem mladega sadnega drevja, s cvet cami in lonénicami, z napravo in uredbo zimskih gre Na posestvu pri Stckarju in Komjancu. smo se zanimali za vinograde. V mestu smo vetkrat obiskali tiskarno Lukezié, da smo videli tipkanje na linotajp, stavnico, tiskarske stroje in njih delovanje ter tiskarske maze. V Trstu pa smo pri ogledu tiskarne »Primorskega dnev- 28 nika« videli rotacijski stroj, kligarno in postopck od fotogra- fije do kliSeja. V Trstu so k splosnemu znanju mnogo pripomogli ogledi navtitnega in zooloskega muzeja: okamenine, mumije, balza- miranje, kraski jamarski medved, V Trai¢u so nam razkazali ladjedelnico in dvakrat smo bili pri krstu in splavu ladi Ni manjkal vetkratni celotni ogled tekstilne tovarne v Podgori, kjer smo spoznali bombaz, umetna viakna, predelav starih krp, predenje, tkanje, postopke z raznimi tkaninami barvanje, zaloge. Izvréili smo enako vee ogledov livarne »Safog«, kjer smo videli, kako se ulivajo razni kosi, kako izdelujejo kalupi, pri- sostvovali smo obdelavi ulitih kosov in gledali, kako delujejo ysakovrstni vrtalni, gladilni, struzni stroji, Enako v tovarni g. Vouka, kjer izdclujejo poieg drugega tckstilne stroje. Pou- Gen je bil ogled topilne peti in nje delovanje. V tovarni Prin- zig pa smo si ogledali, kako nastajajo precizna kovinska dela. V tovarni Igleas ‘v Gorici_ smo prisostvovali_ izdelovanju oblog in lepljivih desk, suSilnico lesa in hidravlitne stiskal- nice za razna upogibanja; pokazali_so nam vrste klejev. Na gozdnem uradu in Zagi na Solkanski cesti smo si ogle- 229dali skladi8éa hlodov, desk, parjenje desk, vrste Zag, brusenje istih s karburundnimi brusi ter vrste desk po debelosti, sirini in uporabi Tam poleg je delavnica varjenja, ki je tudi zelo zanimiva. Nismo pozabili’ opozarjati na varnostne naprave, da delavei ne pridejo v nesreéo. Pri tvrdki Veri Leban-Koren smo se seznanili x brusilnico stekla, s slikanjem na steklo, s kvaréevim peskom. Ogledali smo si delavnico ogledal, kjer smo vetkrat prisostvovali cclot- nemu postopku; enako oddelek za barvanje stekla; vrste sip, njih uporabo, rezanje Sip itd. Dobili smo vpogled v trgovino porcelana; razloZili so nam vrste ilovic, kaolina, keramike, Veliko zanimanje je bilo pri ogledu kamnolomoy in mar- morjev na Krasu v »Cava Romanas. Vzpodbudno je gledati, kako v kamnolomu rezejo bloke z jekleno Zico in kvaréevim peskom ; zanimive so Zage 2a rezanje marmorja v plosce. Tudi tu reze kvaréev pesek. Potem marmor gladijo. Zelo pomemben je bil ogled tekstiine tovarne Marzotto v Valdagno, Tam snio zopet imeli_priliko videti poleg vseh tekstilnih oddelkov vrste sukna, naéine tkanja, izdelovanja in zaloge za prodajo na meter, Se vse socialne ustanove. Tmajo Poslovilat 230 tudi odprt in pokrit plavalni bazen, strelisée na griéu nad to- arno, jezdarno in lepe konje tekaée, vzoren vrtec, srednjo strokovno Solo, jasli za deco, kjer matere delavke lahko brez skrbi puSéajo med sluZbenim éasom svoje otroke, nato pa Se dom za upokojence in onemogle delavce, kjer se jim nudi vsa telesna in kulturna pomoé in oskrba. Isti dan smo si ogledali tudi vrelec zdravilne vode v Re coaru, kjer smo zopet obogateli na pojmih in vrednosti zdra- vilnih’ vod, ‘ki sta na njih bogata Italija in tudi Jugoslavija, Poleg zdravilnega uéinka pa smo Se premotil trgovski pomen teh vo Nig manj vazni so bili veckratni ogledi mestne plinarne, kjer smo videli suho destilacijo premoga in kaj vse se prideluje pri takem postopku, Tako smo tudi lazje sledili znanju 0 mo- kri destilaciji naravnega zemeljskega petroleja. Zanimiv je bil pouk 0 vodovodih, kako deluje vodovod Mrzleka in drugi filtri na Soti, kakSna mora biti pitna vod: kako deluje nadzorstvo nad pitno vodo. Dezelni profilaktiéni urad nas je nazorno seznanil z raz- nimi bakterijami, mikrobi raznih bolezni in smo tako gledali v nevidni svet, ki je bil do osemnajstega stoletja povsem ne~ poznan in je povzrotal Clovestvu toliko gorja. S tem poukom so gojenci toliko lazje sledili nauku o nalezijivih boleznih, 0 toksinih in protitoksinih in so bolje razumeli, kako si varo- vati zdravje in se varovati okuzenj. Na antituberkularnem zavodu smo se seznanili z Réntge- novimi Zarki in kako se varovati in zdraviti pri obolenju na pljugih, ‘Nismo prezrli elektrarn v Trbigu, v Doblarjih, kjer so nam zelo potrpe#ljivo in na preprost naéin razkazali’ vse naprave in nas poutili o visoki napetosti, o trasformatorjih, o turbinah, © izmeniénem toku. Za vpogled v stavbarstvo je veliko pripomogel ogled to- varne cementa v Desklah. Kako se prideluje cement, kako se izdelujejo umetni_ marmorji, kako eternitne zmesi, Zanimive so tudi visoke peti za pridelavo cementa, Ni manjkalo opozo- rilo na zdravstvene nevarnosti delaveev in kako se morajo va- rovati cementnega prahu; zato pa tudi moderni stroji skrbi- jo za éim manjée pragenje in avtomatiéno vrse polnjenje iz mlinoy. Ko smo si dvakrat ogledali rudnik v Rablju in sledili: po- 231Postoviin leku od rude do kovine r pri tem gledali mletje rude, spi- ranje in filtriranje ter peéenje iste, smo se ustavili Se v ke miénem laboratoriju in si ogledali’urade in naért celotnega rudnika, Pri podjetju Tacchino na Soti smo se seznanili s prodom, gruséem in mletjem peskov ter njih uporabo. To je lepa 2 misel podjetnika, investicije niso ravno premotne in mozni so bogati dobiéki. Takega materiala dandanes ni nikoli dovolj za reradbe in ceste. Nismo pozabili niti na tovarno galvanoplastike, ki ima v sedanji dobi tako obsiren pomen in uporabo. Tu so vid stopek kromiranja, nikeliranja. Skoda, da se do danes ni ni nasih oprijel tega dobikonosnega podjetja, ki ne zahteva ve- liko vlozenega kapitala. Za tiste, ki bi jih zanimalo pomorstvo, smo si ogledali svetilnik v Barkovljah in njegovo v vse} Evropi edinstveno napravo, da deluje na Zivem srebru zaradi nihanja svetilnika ob burji. Samo tako lahko pravilno kaze prisian ladjam v twaasko Tuko. Taki in sliéni ogledi so se vr8ili, da se je gojencem odpi- ral ypogled na izbiro prihodnje zaposlitve in stanu, Eni so se 232 odloéili za trgovino, drugi za mehaniko, tretji za poljedelstvo, cvetligarstvo, kokosjerejo, drugi za avtiste in sploh za razne druge stancve. Poleg teoreti¢nega spoznavanja in ogledov, opozarjanja, kaksne so Zivljenjske prilike in delo pri eni in drugi zaposlitvi, ge je weak po svojem lastnem preudarku in veselju odloti, Prva takratna leta, ko so bile obmejne razmere Se neugod- ne in med meSéane Se ni prodrlo pravo spregledanje, je bilo treba ponizno prosjatiti, da sem dobil gojencem zaposlitev. Ne smem se vet spominjati, koliko poti, prigovarjanja in prosenj, da sem osebno nad sto gojencem in’gojenkam preskrbel zapo- slitev. Imel pa sem pozneje tudi obilo moralnega zadoséenja, ko gledam, da je veé sto nasih absolventoy pri delu in kruhu in da se nekateri zelo odlikujejo in so si ustvarili v mestu ali na dezeli lepo in ugledno staliSte, eni bolj na materialni, drugi pa na znanstveni podlagi. Saj so se potem 7 nadaljeva- njem Studijev povzpeli celo do doktorata in uglednih kul- turnikov. Ob ustanovitvi strokovne Sole je bilo nemalo besed na moj , Ge da rusim to Solo ostale srednie Sole; pok. kanonik 4. strokovns 1980/31 233Alojzij Novak je imel pray, ko je znal pojasniti, da bo nasa manjsina celota, ko bo zastopana v vseh stanovih. Samo diplo- miranci visjih stednjih Sol in univerze ne morejo zadostovati; bili bi le generali brez vojske. Tako lahko danes ratunamo, da je naa mladina po dolgih letih zatiranja in gospodarsko-kulturnega razsula zopet zasto- pana povsod in da ljudje cenijo njene zmoznosti in postenje, ko tako éastno prispeva k mirnemu sozitju. Raven malostevilnih izjem je nasa mladina ostala zvesta svoji materini govorici in se trdno zaveda svojega redu in to rez vsakega napetega nacionalizma. Niso gradile osebnosti in znatajev le uéne snovi — znanje, praktiéni ogledi, poletne kolonije; k temu_je treba dodati S¢ lepo Stevilo pounih izletov Sirom po nai Goriski, Krasu, Fur: laniji in Beneéiji. Tako smo prihajali v stik z vseri nasimi rojaki v Italiji. Bili smo pa tudi mi iz strokovne Sole prvi po vojni, ki smo sli obiskat brate na Korosko. Kako so nas lepo sprejeli prof. dr. Valentin Inzko, prof. dr. Josip Tischler, Harmel-Sadjck, Solski nadzornik in upokojeni dezelni Solski nadzornik Albert Scharf. 24 Na sededu celovske Mohorjeve drusbe smo prefiveli nepozaben veéer v druzbi koroskih slovenskih studentov in dijakinj Naslednji dan so nas spremljali do Gospe Svete, do voj- vodskega prestola, na Klopinjsko jezero, v Roz in do Sv. Ste: fana pod Karavanke. Le tezko smo se zveéer lo¢ili od tako pri jaznih in gostoljubnih bratov Koroscev. Tak izlet so potem za nami naslednje leto ponovili tudi gojenci nigjih srednjih Sol pod vodstvom ravnatelja Nemea Bili smo pa tudi prvi, ki smo dobili dovoljenje za izlet ez mejo po Soski dolini. Obiskali smo Gregoréiéev grob, v Kobaridu si ogledali ribogojnico, kostnico pri Sv. Antonu, to- ‘mlekarno, Prenotili smo v Trenti in naslednji dan elem veécru gledali vrh Triglava, obiskali trentarsko cerkey s slikami Toneta Kralja, Kugyjev spomenik, izvir So- &e, Mlinarice in pili tako lepoto nagih gora, Na povratku so nas éakali Se Doblarji in Deskle, Nismo izpustili tudi izletov po Slovenski Benetiji, vetkrat- nega obiska Benetk, ogleda tovarne stekla in kristalov v Mu. ranu, kjer so nam tudi vsestransko razkazali postopke in indelke. Pomemben je bil izlet 42 udelezencev na Medeo k spo- meniku »Ara Pacise, De Gasperijevi veliki zamisli, da smo vsi narodi bratje, da naj bi bil enkrat konec krutih vojn, Klanja in sovrastva, da naj bi zavladala konéno na svetu pravicnost, svoboda in mir, ‘Ta izlet sva vodila skupaj s kolegom Danilom Jerkiéem in se Se sedaj éudim, kako smo brez vsake neprilike obsli pot skozi Krmin do Are Pacis, nato skozi Mariano - Gradisko - So- vodnje domov. Stiridesetim deckom vsa cast za njih Cut za id in odgovornost, Vsak je imel zaporedno Stevilko. Nihée ni Sel iz vrste in nihée ni prehitel. Taki so bili takrat nasi gojenci! eveda, danes bi ob tako narastlem prometu takega izleta niti ne dovolili Ko smo nesli venee na spomenik bazoviskih Zrtev, sem imel sledeéi govor Mladina, vegojitelit Stojimo na gradi, ki je pila kri Junakow, krinafih bratoy — sinov nnagoga narodal Ni je Halijanske Sole, ki bi ob wagajanju narodne zavednosti v svoji mladini ne jemala svojih narodnih mugencey 2a zgled ljubezmi do lastnegs narexta in zgled Ijubezni do domovine 235Trudi Cerkey ima svoje mugenike, nanje je ponosna, na mii grobovih je a oltarje in jih posebno v tedkih fasih stavi svojim vernikom za zgled. In kakor Cerkev, tako ima vsak narod Tjudi, ki so dali tivjenje za sv0 bode suojih bratev, Na to je narod ponosen in pray je tako! Kdor Ijubi one, ki so se irtvovali v Ijuberni do rodu, aie, da gort v ijega stew ogenj bratske Ijubezni, da je peipravijen biti branitelj svojewa ‘materinega jezika, svojih narodnih pravie in rodne zemlje. In ker se mora kdo Jered vas, draga mi mladina, Se ne zaveda dovol} a ima tudi as slovenski narod svoje musenike in ‘da toh ni malo, ker boli si majhen in ubog, bol} te sovraani svet tepta, zato smo vas danes Dripeljali na ta pusti kosek kraske zemlje, da vidite, kje Je oni kraj, Kier 0 v borbi proti zlobnema in krivicnemu faSistiénemu sasilja nasi mla denigi, magenes, prolili svojo kr »Manj stragna noé je v Erne zemlje Keil, kot so pod svethim soncem suzni dnovi.e (Preseren) Na kraja vasih zadnjih izdihoy in trplienja naa prisegs: =Tebi, Box In borni narod moj, posvetamo svoje moti in svoja sreale Tako in le tako se oddoldimo vam, musenci in vst padli junaki in 2revel Rastimo in rapredujmo, da bo nas rod sreten, zemlji svoboden in svoj gospod! 26. aprita 1953 setoe)% in na svoji Absolventl strokoene tole 1952/58 236 3. strokovna 1955/54 Tudi_v Gonars, na pokopaligée politiénih internirancey smo nesli venec in postali ob njih grobovih s éustvi sozalja. Mene, ki sem bil med vojno kot cenzor v stiku z njimi in jih tako Se bolj pomiloval, je ta obisk Se posebno ganil. Zadnji med vsem izleti, dokler sem bil na Soli, je bil 5 dnevni izlet 1958 v Slovenijo. Bil je % izvensolski, ker se je vrSil v juliju po sklepu Solskega leta, Udelezilo se ga je vet kolegov in kolegic. Ogledali smo si Ljubliano, Kranj, Presernov in Jenkov grob, Presernovo hiso, Brezje, Vrbo, Begunje, Bled, otok in grad. Prenotili smo spet v Ljubljani, Tretji dan smo Sli na prej po Dolenjski do Muljave na Jurtiev dom, potem v Zu- Zemberg, Otogec; obiskali smo gorisko delovno brigado na avtocesti ob Krki, Novo mesto, Dolenjske Toplice, Visnjo go- ro in po tretji noéitvi v Ljubljani Postojnsko jamo, Predjamo, Idrijo, Cerkno, bolnico Franja in Novo Gorico, ‘Ob veéerji v hotelu Podsabotin v Solkanu je bilo slovo, nato smo jo mahnili $e éez mejo domov. Tako smo videli Notranjsko, Gorenjsko, Dolenjsko in spoznali razen Stajerske in Prekmurja vso Siovenijo. Videli 237smo mnogo naravnih lepot, se poglobili v dela nasit. pesnikov in pisateljev, obGudovali umetniska dela raznih kigarjev, ob- navijali zgodovino in topografijo. Tako so lahko tudi ostali kolegi svojim predmetom dali nekako krono, da je vse ostalo gojencem v nepozabnem spominu. Vsako leto smo zajkonec leta prirejali igre in peli; nekaj- krat samostojno, nato skupaj z, ostalimi srednjimi Solami. Tu so se zopet najveé Zrtvovali pok. prof. Mirko Filej, Maks Ko- mac, dr. Kazimir Humar, Ivo Boléina, Z nasimi gojenci_ stro- kovne Sole smo skrbeli za postavitev in shrambo odra. Igrali smo vetkrat na dvoriséu Solskega doma, potem na dvoriséu Malega in Novega doma. Pripadajoti tisti dobiéek smo upo- rabljali za oglede, izlete in letovanja. Seveda smo imeli tudi vedno prispevke od mladini naklonjenih Ijudi; ostalo smo pa krill'sami, Stroskov smo imeli najveé s prevozi in prehrano na letovanjih. Za poletno zabavisée v Zabnicah smo %e izdelali vse po- trebne tehnigne nagrte za potitniski dom, ki bi zadostal_ za veé kot trideset Ijudi. Obsegal bi logene ‘spalnice, obednico, Absolventt 1955/56 238 kuhinjo, urad, ambulantno sobo, higienske naprave s prho in gorko vodo ter dvori Svet bi bili takrat dobili brezplatno. Predvideno je bilo gradnjo deset milijonov lir. Seveda se naérti nisomogli izpeljati, ker ni bilo kritja in kreditov. Dom bi Iahko sluzil izmenoma vsem slovenskim Solam poleti in pozimi, Par sob bi Se lahko bilo za uéne modi, ki bi mladino spremljali. Danes bi izvedba takega natrta stala gotovo od 20-25 milijonov lir Manjkalo je vzajemnosti in zdruzenih moti, da bi se bilo resno zamisljeno delo uresnicilo. Tako pa nam je bil odbor mlekarne naklonjen, da nam je nudil vsako leto brezplaéno mlekarske prostore, dokler niso stavbe obnovili in preuredili. Zadnji dve letovanji sta bili v Zlebch (Sella Nevea). Zadnje je organiziral prof. Marjan Komjanc; jaz sem ga pa vodil. Takrat so nas obiskali mser, Rudi Klinec in Zupnik Mirko Mazora. Napravili smo izlete na Spik (Montaz), na Vis, h koéi Gilberti pod Kanin, Nepozaben je bil izlet po lestvi v’steni z Zupnikom Mirkom Mazorom in Tinetom Kravinom, Po lestvi sem vodil takrat pred seboj malo Franko Vidintin. Kak witek smo imeli takrat pri nogevanju 239na hlevu v planini in naslednji dan pa na vrhu Spika, od koder smo gledali_v veéni ledenik Kanina, v prepade proti Zajzeri in tja proti Visarjam, Prvo leto Ietovanja v Zlebch smo x nasimi gojenci, za8li Preval do Skalarjeve koée na Kaninu in v Sosko dolino ter Gez Preval nazaj Drugaée ni manjkalo obiskov raznih romarskih_cerkva poleg Visarij in Brezij. Bili smo na Stari gori, v Landarski jami, v Barnasu, na Barbani, Ogleju in v zgodovinski ob izviru Timave v Stivanu.’ Tako je bilo tudi glede vagoje in zgodovine marsikaj preskrbljenega. Tudi na kopanje smo se vorili v Gradez, v Sesljan in ko- pali smo se ter plavali v Mangartskem jezeru. Na tem smo tudi veékrat veslali. Tako so se tudi Sportno vadili in so pogostoma tekmovali Ob koncu vsakega leta so gojencidiplomiranci priredili poslovilni veter. Najlep%e je bilo slovo od ravnatelja Antona Pavsita, od kolegice Minke Tusar in ob mojem odhodu v pokoj Poslovilne sestanke smo imeli véasih na Soli, vetkrat pa v Sovodnjah, Ob poslovilnih sestankih ni bila samo zabava, pac pa tudi razni govori, priporotila, kako naj usmerjajo svoja nadaljnja pota, od strani gojencev pa zahvala vsemu profesor skemu zboru za trud in naklonjenost ter hvaleéno priznanje. Gojenci so nam podarili lep spominski pergament Ueno osebje je vselej rado prispevalo k stroskem teh po- slovilnih sestankov, ker nismo hoteli, da bi sli na racun mla- dine. Ravnatelj Anton Pavsié je odSel_v pokoj 1956, kolegica ze_pokojna Minka TuSar 1957, jaz pa leta 1958 Od leta 1956/57 dalje in do svoje smrti Teta 1964 je vodil strokovno Solo dr, Josip Nemec Oba ravnatelja sta res ustrezala svoji nalogi. Oba sta bila povsem demokratsko usmerjena; in uéno osebje je imelo pro- sto iniiativo pri svojih predinetil In obs sta nas zelo taktno ocenjevala. Red je viadal splosno in med kolegi soglasje. Kdo so v teh letih pougevali na Soli, je zadostno razvidno iz »Izvestije Vsak je prispeval po svojih moéeh in po svoji vesti Da je bil uéni uspeh vedno nad povpretjem, kazejo stati- stike, Posebno delaven in vesten do skrajnosti je bil ravnatelj dr, Nemec, Koliko dela je opravil samo s tiskanjem in razmno- 240 Absolventke 1957/38 Zevanjem usbenikov. Zgubil je cele noti; saj smo takrat imeli na vseh Solah skoraj same uébenike, ki smo jih pisali vsak za svoje predmete, Sam sem sestavil »Blagoznanstvos v dveh delih, ki je obsegalo snov za trgovsko, industrijsko, agrarno in gospodinjsko podrotje. Tako je naSa Sola imela’ razvidno in dobro podlago za izbiro poklica in pri tem osnovne pojme za svoje delo. Cas je pokazal, da so se vsi znasli in mnogi tudi pozneje osamosvojili in znali voditi poslovno spisje in knjigo- vodstvo. Dobili so vpogled v vse zemljeknjizne posle, v posest- ne pole, v banéne in poSine posle, kajti seznanjali smo jih 2 ysemi radi, da so dobili popolno orientacijo v mestu 7a ka- teri koli posel. Zadnjih Sest let sem pouceval tudi strokovno spisie, kar se je lepo vezalo z ostalimi predmeti; opustil pa sem lepopis, ki je spadal bolj k risanju. Na Soli smo tista leta napravili lepe zbirke, Poleg majhne ga kemiénega laboratorija smo napravili lepo zbirko vseh geo- metricnih teles in k vsakemu Se njega povrsino, potem zbirko ogrodja geometriénih teles z vi8inami in diagonalami. Zbrali smo bogato zbirko vseh kraskih marmorjev, racnih rud in xbirko kristalov, nadalje zbirko vsch vrst lesa, moénih krmil, 241zbirko semen vseh agrarnih pridelkov. Ves ta muzej sem ob odhodu v pokoj poklonil za nadaljnjo.rabo. Kakor jaz, tako so tudi drugi kolegi in kolegice prispe vali z vsem potrebnim za svoje predmete in se trudili, da je Sola procvitala in ostajala v polnem soglasju med nami in prijazni povezavi z mladino, da je ta poseéala Solo z veseljem in dobro voljo do uéenja in se znala vedno dostojno obnasati na oli in v javnosti ter se tako zavedala, da je Sola njih skup- ni dom, in da so si med scboj kot bratje in sestre in da je ugled Sole obenem tudi njih osebna korist in East. ‘Vsa ta eta ni bilo treba nobenih izrednih postopkov in kazni, zato je pa bilo Zivljenje na Soli nam vsem res prijetno. Najvetkrat sem po opravijenih uénih urah, ki sem jih zadnja Ieta imel 18 tedensko, odhajal iz Sole veder in neutrujen. 2i- veti med mladino, ki se pusti voditi in se naveze na loveka, je pravo veselje! “Tako mi je to zadnje desetletje sluzbe po- tekalo brez neprilik in pougevanje na strokovni Soli mi ostaja v najlepSem spominu, Na Soli smo imeli vsako leto roditeljske sestanke in to Se predno so se splosno uvedli. Poleg tega sem ob:skal na do- mu Stare vsakega uéenca in’videl, kje stanuje, kakSne so njegove druZinske razmere, njega zdravstveno stanje, kje se {Gi kaj potrebuje, Tako sem lahko vsskega vsestransko ce njeval. Prva povojna leta je marsikateri fant kmeckih. starsev prihajal v Solo z Zuljavimi rokami. Doma je moral pridno po- magati na posestvu in da je zraven vrSil Se svoje Solske dolz- nosti, je bil: res vse pohvale in upostevanja vreden, Na Soli so se vrSila tudi razna literarna, vzgojna in hi- gienska predavanja, ki niso sla mimo brez sadu. DEVETNAJSTO POGLAVJE SKLEPNE MISLI Vsaka asovna doba ima nekaj povsem svojstvenega v svoji privlaénosti in delovanju. Ce je nekoé mladina sanjala le 0 pasnikih in mirnem pastirskem Zivljenju, 0 konjih in 242 vfurmanih«, o kovaéih, krojatih, éevijarjih, mlinarjih, 0 pe- stunjah, deklah in kuharicah ter je svoje sréne Zelje in teinje kovala celo v pesnisko obliko, so danes njene smernice osredo- togene vse nekje drugje, najvet v tehniki; stroji vseh vrst so postali pozori8ée, ki vere stremljenja nase mladine. Vsestran- ski tehni¢ni razvoj je tista privlacna sila, okoli katere je treba nanizati vsa verska, narodna in gospodarska vprasanja, te ho- éemo, da bo mladina prostovoljno in z navdusenjem’ spreje- mala'nas kulturni in vzgojni program ter se razvijala s svojo dobo skladno v posretene osebnosti, ki bodo v svoji skupnosti skala, hrast, ki vsemu kljubuje — ostane. Kot v kaki drugi dobi je tudi danes élovek najbolj vzvi- Seno bitje, del vseh naravnih éudezev in lepot in ker so mu dana éustva in razsodnost, se od narave odtrgati ne more. Tu- div tem, tako imenovanem materialnem svetu uti naa mla- dina bogji dib, rodno pripadnost, dolznost do postenega Zivlje- nja, do delavnosti. Vse te lepe in najdragocenejse dobrine ¢lo- veka lahko razvijemo v mladini do najvisje mere, ée jo vodi mo po poti nase dobe, 6 je ne rujemo iz njenega okoliga, to je, €e ji znamo vsako’ stvar prikazati v tisti obliki, ki jo ona razume in na katero jo ve%ejo njena éustva, Boga hoée mla- dina gledati kot najvigjega vodjo vse tehnike in umetnosti — zato ga bo ljubila, ée ji ga bomo kazali kot najvisjeza mojstra. Odresenika bodo' Ijubili, ko ga bodo spoznali kot praveza dlovekoljuba. Narodne ideale krepi_in ohranja le motatost, hrabrost, moraino, kulturno in gospodarsko preseganje, skratka: fast naroda, Znaéajnost, postenost, voljnost pa bo v mladini rastla taka, kakrino mi vzgojitelji in okoli§ dejansko izvajamo, ne pa samo ustno vsiljujemo. Le materina beseda in zgled sta tisto éudovito sredstvo, ki prihaja iz srca in sega v sree; tako pravi na’ Sloméek, Ce to dréi, potem je vzgoja res le tista prava in osretujota, ki jo otrok sprejema v krogu svojih starsev in narodne Sole. Komur Zivljenje tega ne nudi, je sirota. Ta beseda pa je tako straina, da takega stanja ne’ privostimo nobenemu bitju, ki ga resniéno Ijubimo. Velika in tezka pa je naloga nas vzgojiteljev, uditeljev in stargev, da dosezemo v mladini uspehe: slotno narodno éut- nost, strpnost nasproti idejnim razlikam, dosledno borbenost, za vsako praviénost, miroljubnost nasproti blagohotnim meja- 243Sem, najvisji podvig in pojmovanje dotinosti. Za dosego teh ciljev je nam vsem treba mnogo, mnogo zatajevanja, izpopol- njevanja nas samih, resnega razmisljanja in zdrave ‘radodar- nosti, Vse to pa ustvarja ena sama Gednost, ki naj jo izraéa vsak na pogled na mladino, vsaka nasa beseda, vsak na$ ko- rak, vsak nas gib — Ijubezen. Znatajan sam, mladini anaéaj ofivljaj, gojt in krepeaj, na to mi prvo skrb obragaj, to nasa je naloga zdai! DODATEK ZACETEK IN RAZVOJ SLOVENSKEGA SOLSTVA Trubarjeva, Napoleonova, Presernova, Slomékova in Blei- weisova doba ter avstrijska ustava s proglasitvijo eaakopravno- Sti vseh narodov so bili prvi znaki nasega narodnega prebu- Jenja. ‘Temeljni kamni, da se tudi mi Slovenci dvignemo in uvr- stimo med kulturne in enakovredne narode, so bili postavljeni. Tudi goriski in primorski Slovenci smo se zdramili Sam Trubar in SlomSck sta prigla med nas. Dezela je do tedaj pohlevno moléala, slovenski meStani pa so v pretezni vetini mislili, da so nekaj manj nego italijanski someséani. Bilo je modernejse govoriti v jeziku velikega soseda. Nekaj prav ta- kega se je dogajalo na Koroskem in Stajerskem, kjer je nae Ijudstvo bilo mnenja, da le oni vet velja, ki’za nemskw tariti. Tak zgled so dajali nasi Ijudje, ker dobrin svojega na- roda Se niso poznali; obiskovali so, kdor se je sploh kaj mogel Solati, le italijanske oziroma nemske Sole, Razna bralna drustva, v katerih so Stevilni rodoljubi predavali z vso pozrtvovalnostjo, idealizmom in_goreénostjo, so bila najboljse sredstvo za splosno zdramljenje. Pridruzila so se jim pevska drustva, Casopisje in vse to je sililo Ijudi k 244 prepriganju, da jih bo le narodna izobrazba osretila, Nastalo Je splo$no zanimanje za narodno Solstvo in vsepovsod v dezeli 30 se oglasale zahteve po Soli, Prve narodne Sole so nastale %e v Truharjevem éasu, Po dolgem prestanku so se potem mno- Zitno razvijale Ze od prvih desetletij devetnajstega stoletja da- je Zupnijske Sole, ki so tako dajale ljudstvu narodno kulturno podlago. Sola ni bila veé ustanova, ki je potrebna le onemu, ki bo mago bral, in plemicu. Starokopitni predsodki, da je Sola kmetu le v $kodo, so bledeli in zginjali. Problem: »Kdo bo pasel?« je nasel sijajno resitev. Planine in skupna pasa so oprostile mladino idealnega pastirjevanja. Skrvilo se je tako Stevilo pastirjev, napolnile pa so se uéilnice. Potreba izobrazbe je postala tako splosna, da je bila av- strijska vlada prisiljena Ze leta 1867 izdati ‘obsirno Solsko zakonodajo in uradno poloziti temelje, na katerih naj se gradi boljsa bodognost narodov. In glej! Gorica, sredisée nase dezele, je morala dati prvi zgled, Leta 1869 je bila ustanovljena in ’otvorjena kmetijska sola, ki je bila prva vigja Solska ustanova, kjer so Slovenci in Ttalijani prisli do pouka v materinem jeziku. Ravnatelj. te Sole je bil dr. Ohlsen, podraynatelj pa Franc PovSe, zaveden Slovenec. Gorica je takrat imela Ze od leta 1615 dalje latinsko je zuitsko gimnazijo, ki je pa s podriavijenjem postala nemiea Nase stalisée na Goriskem je bilo tezje kakor kje drugje ker smo imeli poleg Nemca Se hujsega izkoristevalca — Ita lijane, ki so bili pred nami narodno prebujeni, Po dosegi ustave so sli nasi Ijudje pat na delo. Uvideli so takoj, da gesar ne bo na develi, tega ne bo v mestu, zato se je 1. maja_1869 vrSil velik Ijudski tabor v Tolminu’ in nato ¥ Seiani, Glavne zahteve so bile: Zdruzena Slovenija z eno dcielno zbornico in slovenske osnovne ter srednje Sole. Da bi se sklepi taborov podprli, so v Gorici ustanovili ddrustvo wSota« in zaéel je zhajati tednik »Sogae 7 urednikom Dolenjcem. Leta 1870 je Gorica dobila tudi realko. Biti bi moral: Slovence in Italijane pod skupnim ravnateljem kot uéitelji 2 rajsi kot so Italijani dopustili $e slovenski oddelek, so se zadovoljili, naj bo nemska in bila je vse do zadnjih let pred prvo svetovno vojno x nemskim uénim. jezikom. Za otvoritev Ijudskih Sol je bilo treba doseti dovoljenje za 245za 30% doklado na vse direktne davke in ustanoviti okrajne Solske svete v Tolminu, Gorici in Sezani. Zahteve po ljudskih Solah so rastle, manjkalo je pa uti teljskih moti, zato smo si Ze leta 1870/71. priborili drzavno mesano utiteljiste s sedeiem v Gorici, kjer je bil dua profesorskega zbora Franc Vodopivec, poznejsi okrajni Solski nadzornik za Gorisko. To uditeljisée je bilo za oba spola in obe narodnosti z nemékim uénim jezikom; slovenséina in ita- lijanséina sta bili le kot obvezna predmeta. Kmetijski Soli so prikljuéili S¢ oddelek za strokovno izo- brazbo gozdarjev, nekako gozdarsko Solo, ki je bila pozneje, po cesarjevem obisku premeScena v Idrijo. Takrat se je namreé zaéelo zanimanje za Trnovski gozd in primanjkovalo je go zdarjev, ki bi znali gozd upravijati Veliko oporo smo imeli takrat v baronu Andreju Win- Klerju, ki je postal kranjski dezelni predsednik. Komaj pa smo dobili drobtinico enakopravnosti, Ze se je y Italijanih zbudila zavist. NajzahrbinejSi sovraznik nam je bil za italijanstvo se potegujoci Carlo Favetti. Zastonj mu niso po prvi svetovni vojni, ko je Gorica pripadla Italiji, posvetili mano ulico izvostkov (Vetturini). Zakaj ravne to, je na prvi pogled jasno. Tu so baS poslopja nasih Sol, za casa fasizma neprebavijivi kamen v Zelodcu zatiralca. Ker se je bilo treba boriti tudi za enakopravnost na ver- skem polju in ni bilo v mestu slovenskih govoroy in sluzbe bozje, je zaéel izhajati $e list »Glas« Le v slogi je moé. To mnenje je zajelo vse kulturne de- lave, ko so uvideli, da se poedini dvema nasprotnikoma ne bodo mogli ustavijati. Deéela je bila sicer dve tretjini sloven- ska, a bili smo brez. gospodarskih sredstev. Uradi, denarni za- vodi, vse je bilo v italijanskih rokah. Zato so pa leta 1875 razpustili drustvo »Soga« in ustano- vili drustvo »Slogae. Prenehal je »Glas« in ostal je 2a vse po- trebe tednik »Socax edino glasilo. Ker pa ni bilo dovolj vne- tih in sposobnih moz, se tudi na ta nagin niso razmere veliko rboljsale. Leta 1880 je prigel za suplenta v semeni8te ér. Mabni¢u 'y pomoé pozrtvovalni in delavni dr. Anton Gregortit:- Realka je takrat dobila prof. Ivana Berbuéa, gimnazija prof, Frana Kosa. Dr. Anton Gregoréi ki je ustanovil »Slovensko bralno, 246 drustvox, ki je bilo za Sirse sloje nego »Slogac, je postal kmaly vysemu Ijudstvu znan in priljubljen kulturni’delavec. Takrat je Bralno drustvo imelo svoj sedez na Travniku. Gregor’ié je postal urednik »Soces. Prvotno gorisko uéitelji8ée je bilo nameséeno v ulici Sv. Ivana, kjer je sedaj tovarna testenin; pred prvo svetovno voj- no je bila tam dijaska kuhinja in telovadnica Sokola. Ko je od leta 1875 ostalo v Gorici samo Zensko uditeljisée, so to vodili le strokovni docenti za vsak posamezni letnik ‘Ana Reinisch, Ivan Trojansek, Marusié in Motz, pozneje Se Kurschen in Boselli. Od leta'1881 do 1884 je bil ravnatelj Marusi¢. Gorisko in koprsko uciteljisée pa nista Se dajalii zadost- nega Stevila uénih moéi in obstajalo je $e mnogo Zupnijskih Sol. Leta 1883 je tudi vlada sprevidela, da brez pravega stro- kovnega uéiteljstva ne bo zaértanega razmaha osnovne izobra- zbe, in izsla je temeljita Solska reforma. Duhovniki, ki so ta- kkrat udili po skoro vsch vaseh, niso mogli vedno’ posveéati Soli celotnega dnevnega éasa, ker so bili vezani po svoji dusno- pastirski sluibi. Previadovale so zahteve za namestitev samo laiénega uditeljstva; duhov8tina naj poutuje le verouk. Reforma je dala povod, da je Zupnik Andrej Znidarei¢ iz, Gradnega v Brdih moral prepustiti mesto okrajnega Solskega nadzornika Francu Vodopiveu, rojaku iz Kamenj na Vipav- skem, ki ni odsel x drugimi profesorji v Koper; ostal je v Gorici. Vodopivec je Zivel samo Soli, vzgoji in kulturi ter je bil zelo praktigen Glovek. Po njegovem prizadevanju in skrb- nem gospodarstvu so se zatela zidati po vseh veéjih vasch Solska poslopja. Moz se je drial gesla: »Sola bodi Ijudstvu svetigée kot cerkev. Biti mora poleg te najlepe poslopje v vasi.« Takrat se je zaéela povsod tekma, katera Sola bo imela lepii wrt, vomejso drevesnico, éebelnjak, bolige sadno drevie in lepie ‘cvetje. Utiteljiséa so postala bolj urejena. Zensko v Gorici je po Marugicu vodil od leta 1884 do 1898 neki Hafner, nato do le- ta 1911 Krianié, za njim pa Znideréié do prve svetovne vojne. NajuéinkovitejSa pobuda za vse nadaljnje narodno delo, krona vseh idealov je pa bila Simona Gregortiga »Zlata knj gas, Kljub prestrogi Mahnigevi kritiki je Ijudstvo spoznalo v pesnikovih verzih samo sebe. Pesmi so se priljubile; ponaro- dele so. Oziveli so pevski zbori, z vseh odrov in pri vseh pri- 247Jikah je Simon Gregoréié bil smernica vsemu nasemu delova- nju. Takih éasov ni bilo nikdar vet. Ker je Fran Povse stopil v pokoj, ga je nadomestil na kmetijeki Soli Fran Zepig, o€e tudi Ze Solskodomske uditeljice pokojne Marije Ze} Mestni Slovenci so leta 1885 napravili prve korake h go- spodarski osamosvojitvi. Prvi zgied je dalo Bralno drustvo, ki Je zidalo Gitalniske prostore na vogalu semeniske in vrtne ulice (Corso Verdi). Takrat so se utili Ziva veja naroda tudi Benetani. Saj so bili Sele trideset let odcepljeni od narodne enote in do ta- krat tudi Se brez italijanskih Sol, torej Se povetini nepismeni. Vodila sta jih msgr. Alojzij Faidutti in msgr. Ivan Trinko, profesor bogoslovja v semeniséu v Vidmu, pisatelj in. pesnik. Dr. Anton Gregordié je po zgledu Ijubljanskih rodoljubov ustanovil podruznico C. M. druzbe za Gorisko, ki ji je predse- doval dr, Roje. Njen podpredsednik pa je bil Solkanec Valentin Kaneler. Ta je bil naducitelj v Crnigah, Ko je stopil v pokoj, se je preselil v Gorico in si sezidal higo v ulici Pietro Zorutti. Njegova Zena je bila Konjediéeva iz Plavi. Bila sta oba velika Ijubitelja mladine in neumorna delavea za pomoé ubozni mla- dini, Bozitnice in miklavéevanja, kar se je potem redno ob- navijalo, sta onadva vodila vse do svoje smrti. Tam doli so si sezidali svoje domove tudi Hrovatin, Rutar, Tuma, Beéek, Berbué, Schaup. Stevilo slovenskih kulturnikov Je v Gorici znatno narastlo. Zageli so se uveljavljati prvi slo- venski trgovci in obrtniki. ‘Slovensko prebivalstvo, ki je bilo prej le za hlapce italijanski. gospodi, se je zacelo tazveseljivo prebujati, Na ulicah, v javnih lokalih in trgovinah, na sejmih Je zaéela previadovati slovenska govorica ob urah, ko so se ljudje 2 dezele mudili v mestu, MeSéani’ so sc zaéeli Zalostno povprasevati: +Ko ima Ze vsaka vetja vas svojo slovensko Solo, zakaj je mi slovenski meséani Se nimamo?« Za nage otroke so bile le nemske Stiri- razredne vadnice ali pa italijanske mestne osnovne Sole, No- tredamke so utile tudi le nemsko in italijansko. Da se tej krivici odpomore, je najprej dr. Josip Tonkli otvoril dvorazredno dekliSko Solo, in sicer na vogalw ulice sv. Klare, kjer je danes kavarna «Alle poste»; tam je bil tudi nag prvi privatni vrtec, Zakaj dekliSko, boste vprasali? Vadnica, Ki je bila prikljuéena uviteljistu, je bila sicer deska in dekli- 248 3ka_s triurim poukom slovenséine na teden. Tako tudi ita- lijanski cddelek, Deklice pa so rajsi obiskovale Solo pri notre damkah, kjer so imele tudi rotna dela. Ker so imele sestre izvrstne ‘uene moti in vzgojni vpliv, so se deklice Se napre} poitalijancevale. Tudi ursulinke so imele tedaj le italijansko Solo, Na8i prvi zasebni Soli je bila voditeljica Marija Jug iz Kobarida, »So¥a« je bila glasnica vseh teZenj Slovencev, najmotne)- Se sredstvo za vsestranski podvig in uveljavijenje, zato pa tudi najhujsi tra v peti vsem nedemokratiénim Italijanom. Najbolj je bil izpostavljen dr. Anton Gregortié, njen urednik, Prepustil je uredniStvo najprej pok. uéitelju Gasperju Li karju, knjigotrécu, pozneje pa mlademu utitelju Andreju Ga- bréku, Kobaridéanu, Ragunal je, da bo tako odvalil tezko bre- , a Se je posteno zmotil. Vsi so vedeli, da je Anton Gregor &é predsednik Slov. bralnega drustva, cigar glasilo je »Soéa« Novi urednik Andrej GabrSéck pa je bil Sele pravi bojevnik, panslavist, udarnik skozi in skozi in pri takem uredniku so padale na dr. Gregortiéa Se hujse kritike. »Sota« je poleg drugega Se vneto branila pesnika Simona Gregoréi¢a proti Mahnigevim napadom; posledice pa je nosil dr. Anton Gre- i ee Par let pozneje leta 1892 so morali zasebno dekliSko Solo ravSiriti na tri razrede, Pritegnili so utiteljico Ano Dovgan. Stroski za vadréevanje so rastli in bilo jih je tezko kriti. Gre- gorgié in GabrStek sta napravila starsem kolkovane prosnje za otvoritev slovenske mestne Sole. Pri notarju Kavéigu so dali Iegalizirati podpise, da je ustrezala vsem predpisom. Ko so do- spele te prosnje v mesini svet, se je zatela po italijanskih li stih »Corriere di Triestee in Saljivcu »Frecciae nasproti Slo- vencem v mestu grda gonja. Se celo viado na Dunaju so na- hujskali proti nam. ‘Na napade so Slovenci odgovarjali z upraviéenimi zahte- vami za enakopravnost slovenskega jezika in delali propagan- do, da je treba na dan s slovenskiii napi vseh uradih. Znatilno je, da so takrat Prvi maj proslavijali z zahte- vami za enakopravnost; boj je bil za kulturni in’ gospodarski napredek. V ulici Barzellini je na ta praznik dela Jeta 1892 dr. An- ton Gregoréié blagoslovil novo zasebno Solsko poslopje, obse- gajoce pet Solskih sob in dvorano. Pesnik Simon Gregoréié je 249pa takrat deklamiral prigodnico: »Vesoljnosti Stvarnik, vi dar svetov, razlij tod obilo svoj blagoslov!« Nato je 8 pri- memo prireditvijo nadaljevala praznovanje 1, maja goriska slovenska mladina; naslednje dni je Ze prisostvovala pouku v noviht prostorih. Na proinje starsev, ki so izkazovale 348 otrok za osnovni pouk v slovenskem jeziku, obtinska uprava ni dala odgovora. Napravile so se nove, na Ze opisani_naéin legalizirane proinje, ki so izkazovale Ze 457 Soloobveznih otrok, Dr. Anton Gregoréié je napravil temeljito viogo na ministrstvo na Dunaj in podprl mu jo je grof Coronini, Na to prosnjo je goriska mestna uprava dobila ukaz, da pravitno resi zadevo, a zavla- Gevala jo je in treba nam je bilo bedeti ter straziti, da stvar ne bi zaspala. Jeseni 1892 se je Andrej Gabrséek motno prizadevall je bil s pomogjo g. Fogarja in podgorskega Zupana Klant otvorjen na_pevmskem mostu slovenski vrtec. Andreju Ga. bricku je bilo takrat poverjeno tudi nadzornistve nasih za- sebnih C.M. Sol in kot tak se je potrudil, da sta se jeseni istega leta odpria e vrtec in Sola v Loéniku. Pougevala sta na tamkajinji dvorazrednici Davorin Cencié iz. Sedla in Marija Bune iz Komna, héi tamkajinjega naduci- telja. Ta dva sta se potem porotila, Takrat je Gabrscek naSel Furlana, ki je odstopil prostore. Kje je danes ta sola? Je ne morejo dati zaradi pomanjkanja prostorov, najve& pa je kriva nezavednost nasih Ijudi. Do potrebnega poguma denes pri na- Sih Ijudeh ne pride. Ideali_ umirajo, naj so potem verski ali narodni. Oportunizem si odpira Siroka pota. V delno opravi. Gilo je treba upostevati nasilje, ki so ga izvajali fasisti nad nasimi ljudmi, To je strlo vsak’ odpor, a danes nasilja ni vee, idealov pa tudi ne. Kako smo nekoé zbirali za Solsko drustvo in C.M. drui- bo! Se kruhu smo se odrekli, da smo lahko zbrali svoj me ni prispevek. Kdo bi se pa danes odpovedal avtobusu, slat cam, cigaretam, kinu in vetkrat neslanim ilustracijam, da bi dal za kaj tako splosno koristnega? Koliko denarja pa se je nabralo z drustvenii ki smo jih pritiskali na vsa pisma, razglednice, na Saljivo posto, in pa z Zveplenkami! Drugih kakor drustverih Zveplenk nihée’ ni kupoval. Res je, da so danes monopol, a dobili bi a 250 Jahko druge nadine. Tako so se krili takrat vsi stroski za nase Solstvo in potrebe za na’ kulturni napredek. Ko so se jeseni 1893 zopet odprle Sole, da sprejmejo mla- dino k novemu delu, je znala biti mestna uprava tako krivie: na, da je razsirila Stevilo italijanskih razredov, prosenj star- Sev za Slovenske Sole pa ni reiila. Naii obéinski zastopniki so morali napraviti oster protest proti takemu zakrknjenemu zapostavijanju. PritoZba je sla 20 pet na viado in boji za slovenske Sole v mestu so se zaostrili kot Se nikdar poprej. Drustvo Sloga je pridobilo vse slovenske obéine, da so pri- spevale nekaj tudi za mestne Sole, kajti stroskov je bilo let- nih nad 4.000 goldinarjev, brez stroskov za vrice. Ce bi dru- Stvo ne moglo kriti vsch teh stroskov, bi moralo Zal prenehati ss slovensko zasebno Solo in bi bilo nad 300 otrok sredi leta brez_pouka. Vse obéine slovenskega dela dezele so se prosnji rade vo- je odzvale, le mesina obéina ni hotela dati podpore, Ob¢inski davki slovenskih mestanov so bili dobrodoshi, a da bi od njih tudi Slovenci imeli svoj upraviéeni del, to bi bilo prevec. Zaradi tega sta Gregoréié in GabrSiek ob¢ino ponovno zatozila viadi in zopet je bil nasim slovenskim teznjam naklo- njen tedanji glavar grof Alfred Coronini, ki se je zavedal, da se potegujemo le za svoje naravne pravice, Tudi dezelni odbor je bil Slovencem enako krividen. Ita- lijanom je dal 2.000 goldinarjev letne podpore za obrino-na- daljevalno Solo, ki jo je vzdréevala in ustanovila trgovsko- obrina zbornica. Za slovensko obrino-nadaljevalno Solo, ki bi jo mi privatno vedréevali, ni dal nic. Leta 1894 se je pokazala najveéja potreba strokovne Sole v Solkanu, Gregortié je osebno nesel na Dunaj prosnjo s 142 podpisi solkanskih mizarjev in zahteval slovensko strokovno Solo v Solkanu, Nam bi bilo takrat zadostovalo 2.000 goldi narjev letne podpore od dezelnega odbora, tudi ée bi morali Solo vzdrievati z zasebnimi prispevki. Drustvo »Sloga« je dobilo pomoé pri okrajnem Solskem nadzorniku Vodopiveu in priglo je do zasebne take Sole v mestu, Poudevali so strokovno risanje, jezik, korespondenco in knjigovodstvo. Za naso mestno osnovno Solo tudi Se to leto ni bilo re- Sitve in Sele na poletje 1895 nam je obéina priznala vzdréevanje 251Stirirazredne osnovne Sole, Nastavljeni so bili Domenis za_vo- ditelja, Andrej Lasié in Se _dve uéiteljici, Solo so otvorili v Cattinellijevi vojasnici na Sempetrski cesti. Otrok ni bilo ve liko, ker so bili prostori nezdravi in izven mestnega srediséa Zascbna Sola v ulici Barzellini je Stela v petih rezredih 281 otrok; dvorazredna v ulici sv. Klare 82 otrok in trije nagi otroski vrtci 120 otrok. Obrina Sola je imela 71 gojencev v starosti od 13, do 30. leta, To nago obrino Solo je nato priznalo ministrstvo in ta krat se je 8e dezelni odbor vdal in nam milostno nakazal po 1,000 goldinarjev letne podpore Ta Sola, ki je usposobila prve nase obrinike in trgovce, je dala povod za vsestransko podpiranje slovenskih mesan- skih slojev. Vsi so se zavedali, da so ravno obriniki in trgovei V mest. najmoénejsi stebri narodnega gospodarstva. To mo- ramo imeti pred o¢mi tudi danes! Pa ne samo za moske meSanske stanove, treba je bilo misliti tudi na Zenske poklice. S podrfavljenjem deske strokovne Sole je bilo drustvo »Slogae razbremenjeno in moglo je tako misliti na ustanovi- tev dekliskega strokovnega zavoda, $ tem je bil zajezen slo venski dotok k notredamkam in v poitalijanéevanje. Vodstvo tega dekliskega zavoda je bilo zaupano zelo zmoznim rokam g. Eme Arko, izprasane uditeljice za roéna dela, za gospodinj- stvo, za krojno risanje, za prenaSanje vzorcev na pletno. Diplo- mirana je bila tudi za’ klavir. Soli so bili dodeljeni prof. Ber- but za kemijo in fiziko, Ana Dovgan za raéunstvo, zemiljepis in zgodovino, Leopolda Korsié za slovenséino, Avgusta Santel za prostorotno risanje Arkovi se imam osebno zahvaliti za marsikaj; moan je bil njen vpliv na moj znaéaj. Kaj je prof. Korsi¢eva, koliko idealnosti_in zmozosti podajanja snovi in vplivne moti je bilo v niej, to menda vemo vsi tu v mestu in na deéeli. Vsaka njena beseda mladini je bilo olje, ki pozivija plamen Ijubezni do vsexa, kar je zvezanega z materino besedo. Tako obutimo po njej, kaj je bila takratna Sola za nase ljudi. Napolnila se je z mestnimi in podezelskimi dekleti, Zeljnimi izobrazbe. Nasi ljudje te Sole niso znali prehvaliti, njen vpliv je rastel vidno. Zavist nedemokratiéno usmerjenih Ialijanov je dala po vod, da so v aprilu 1897 sestavili in objavili v Soéi pravila hovega nepoliti¢nega drustva »Solski dome. Za temeljni sklad 252 tega drustva so dali: dr. Anton Gregortié in grof Coronini vsak po 1.000 goldinarjev, dr, Tuma 500 goldinarjev, Andrej Gabr3cek 200 goldinarjev in mnogo drugih po sto zoldinariev. Slo je vse po geslu: »Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!« Ustanovitelji drustva so dali najlepsi zgled. Takrat je bilo izdanih za slovensko mestno Solstvo nad 100,000 goldinarjev. Dokler je te stroske krilo le drugtvo »Slo- gae, se niso zbirali prispevki od vseh strani; nepoliti¢no dru. Stvo »Solski dome pa je dobilo najsirse polie. ndrej Gabrséck in dr. Tuma sta kupila na vogalu ulice Izvo8tkoy in Krizne ulice hiso z obsirnim vrtom za 14.000 goldinarjev. Kmalu je bilo zbranih 6.000 goldinarjev za delno kritje tega stroska. To je dalo povod, da se je opogumil dr, Anton Gregoréié in sklenil, da bo na tem zemljiséu gradil »Solski dome. Kot mravlje okrog mravljista tako so Slovenci vse dezele zbirali prispevke in pozrivovalno ter neumorno gradili to no- vo Solsko poslopje. 253Jeseni 1898 je dr. Anton Gregortié ginjen do solz. blago- slovil ta novi tempelj nase kulture in Se posebej kip Marij Pomoxnice, ki je Se danes v vezi poslopja; v njeno varstvo je stavbo izroéil Na dan blagoslovitve je raz Solsko.poslopje zavihrala slo- venska trobojnica, prva v mestu. Italijane je to zbodlo tako, da so takoj poklicali policijo in da ni bilo izgredov, so mo” rali zastavo sneti in jo potem izobesiti na dvorisét. Sligali so se Klici: »Abbasso gli s'ciavi! Viva Gorizia ita- liana! Abbasso don anguria!« Tako so zmerjali dr. Gregorti¢a, Pesnik Simon Gregoréié je za to priliko posvetil posebno pesem Solskodomski mladini. Nad 1,000 otrok se je vpisalo v Solski dom, Nastavljenih je bilo 20 uénih moti. V veternih urah so se vrSili teaji za odrasle in sicer za slovenséino, italijaniéino, knjigovodstvo in Sele po deseti uri so se zapirala vrata mogoéne stavbe. S kakim ponosom je gle- dal dr, Anton Gregordié vse to! Stanoval je tam na voglu in maseval pri Sv. Antonu ter imel vedno v neposredni blizini mladino in uviteljstvo. Goriski glavar je bil takrat nam zelo naklonjeni grof Franc Coronini. Z njegovo pomogjo smo Ze upali, da se bodo ukinili okrajni Solski zalogi in ustanovil za vso dedelo en sam dezelni Solski zalog, ki bo vadrieval vse Sole dezele. Italijani, ki jib je bilo po Stevilu le ena tretjina, so hitro potuhtali, da bi bilo to v Korist le slovenskima dvema tretjinama in v'ob- éutno Skodo njim. Placevali so takrat dvakrat toliko direkt- nih davkov kot Slovenci, ker so bili bolj premotni; iz. dezel- nega dolskega zaloga pa bi sli dve tretjini denarja 72 Slovence in samo ena tretjina za Italijane. Zato so Italijani naredili vse korake in tak naért zavrnili tako temeljito, da se kaj takega nikdar vet ni poskuSalo do- seéi Solstvo po dedeli je ostalo na ramenih okrajnih Solskih zalogov, kateri so bili za Ijudstvo veliko breme. Mestno slo- vensko olstvo je ostalo odvisno le od prostovoljnih prispev- kov. Glavar Franc Coronini je odstopil in ni se vet govorilo o tem. Nastopilo je leto 1900 in Gorica je obhajala 400-letnico prikljuéitve Avstriji, Cesar sam je prigel takrat v Gorico, in sicer skozi Bovec. Marsikdo je sanjal, kako bo sedaj cesar poslusal nage teznje in se zanje zavzel. 254 Gregoreié, Gabrsvek in Bajt so bili v deputaciji, ki so ce- sarja pozdravili kot zastopniki Slovencev. Ko so pa obrazlotili nekaj krivie, ki se nam gode, jim je cesar obrnil hrbet, kajti bil j¢ od italijanske strani prav gotovo odlino pouten v skodo Slovencev. ‘Mot, ki ni bil nase krvi, ni imel srea za nas, ni uposteval nage vdanosti in zapustil nas je brez darila, brez obljub in pomoti. Morda si_je mislil, da je bil nasproti nam %e premi- losten $ tem, da je éital v’ Bovcu par slovenskih besed v za- hyalo za vzklike dobrodoslice na Primorsko. Milostno se nam je pozneje tudi dovolilo, da smo smeli na nagih Solskih po- Slopjih razobeSati_slovensko trobojnico. ‘Obéinska Sola pod vodstvom Strnada in Se treh drugih uénih moéi je peSala in leta 1903 je imela le Se 17 uéencev za Stiri uéne moti. Slovenci pa smo ponavijali staro zahtevo, naj premestijo Solo v sredisée mesta, cesar Italijani niso hoteli nikdar storiti Prostori Solskega doma so se v par letih prenapolnili in vedno bolj se je kazala potreba po Soli v spodnjem delu mesta, Na primernem zemljiScu med Tréasko cesto in Senenim tr gom. je Gregortié zagel 4e leta 1902 graditi drago Solsko po- slopje, ki je dobilo ime Mali dom. To je poslopje v sedanji ulici Randaccio, Ima 11 Solskih sob. Tu je bilo takoj nasta- njenih pet razredov meSane osnovne Sole ier moka in Zenska pripravnica za srednje Sole. Z otvoritvijo teh je Gregorvié Ze imel naért za ustanovitev slovenske gimnazije in slovenskega moSkega uéiteljiséa. TakojSnja napolnitev vsch prostorov te nase nove Solske staybe je otividno dokazovala, da je bila na’a zahteva o pre- mestitvi mestne Sole kam v srediste mesta vet kot utemeljena, ‘Leta 1906 so morali dograditi Ze tretjo stavbo na istem zemljigéu, to je »Novi dome. Po obsemosti ima to poslopje 9 Solskih ‘sob. ‘Bil je najbr2 prvotni Gregoréi¢ev namen, da to poslopje ponudi 2a slovensko gimnazijo ali uéitelji8ée, a boj za pridobitev teh Sol ni bil malenkost in zadeva je morala le pocasi zoreti. Novi dom ni ostal prazen; dopolnilo ga je hitro rastote stevilo na’ih otrok in v letih pred prvo svetovno vojno je bilo vse nabito polno, Ce raéunamo, da je bilo takrat vsega skupaj nad 2,000 Solo obiskujogih otrok in 40 uénih moéi, vidimo, kako nabiti so bili razredi; povpreéno 50 uéencev na razed. 255To je bila pomlad nase goriske mladine! Doba najlepSega cvetia in nad h gotovemu kulturnemu podvigu ia zrclosti. Ravnatelj_msgr, Gabrijevéié je ustanovil slovensko siro- ti8ée, ki je prislo po njegovi smrti v roke msgr. Pavlice, po- znejsega biseromasnika, Danes vodi sirotisée msgr. Franc Moé- nik, Sirotisée, sedaj preimenovano v Zavod sv. Druzine, daje streho in hrano, v7gojo in nadzorstvo uboznim otrakom. Leta 1905 j¢ dobil Tolmin slovensko pripravnico za utite- 1jisée, ki jo je vodil Anton Kutin, Enako pripravnico je 2¢ prei dobila Sczana (uéitelj Kante), Prosek (uéitelj Neckerman) in leo pozngje Se Podgora pod vodstvom uditelja Sirca, Tako je imelo Tolminsko, Gorisko, Kras in tréa8ka okolica vsak svojo dréavno pripravnico s slovenskim uénim jezikom V istem letu je prigel na Solski dom pok. Vladimir Kor ig, brat prof. Leopolde Korsigeve. Bil je to prvak, averda vse- ga uditeljstva. Brezmejna je bila njegova podrtvovalnost in delavnost ; bil pa je tudi umetnik na vseh poljih: pevec, muzi metodik, vzgojitelj, nanstvenik, risar, slikar, dramatik in kar Se hotete, Pouceval je pozneje tudi na uditeljiséu in med prvo svetovno vojno ter po vojni vodil sam za vse predmete privat- ne zaposlovalne teéaje 7a_uéiteljsko usposobl jenost. ‘Simon Gregoréié, ki je bil takrat Ze v Gorici, je rad obi- skoval nase Sole, prihajal med nao mladino. Cutil se je sret- nega le v svojem planinskem svetu in med mladino. Ko so ga nekot potastili Solskodomski otroci s pesmijo »Planinski svet, ti si krasan, ti poln Eloveske si lepote« so se mu od ginjenosti zasolzile oti in je rekel: »Izmed vsch mojih pesmi je ta dobila najbolj posreéen napev.« In. ko smo potem 26. novembra 1906 spremljali ta naj- lep8i planinski evet na njega zadnji poti v domovinski svet in smo tvorili mi, goriska mladina, najlepsi venec ob njegovi krsti, za nas Se’ ni uml Odsel je k Bogu s prosnjo, da nakloni nebo narodu in Se posebno mladini sonéne dneve, dobra srea, mo&no voljo in odprt_razum. ipa so bile njega misli tudi v zadnjih dneh Zivljenja pri mladini, priga njegova poslednja volja. Vse svoje imetje je zapustil drustvu »Solski dome. Simona Gregoréiéa mesto je nadomestil na briski rojak lojzij Gradnik, vsem poznani pesnik, ki opeva svoja Brda fivljenje briskega kmeta. Z ustanovitvijo drustva »Solski dom« je od leta 1897 da. je popustilo zanimanje za C.M. dru%bo, ki je imela enake Dr. Anton Gregoréié je imel za drustvo »Solski dome po- mot vse dezele. Ko je stopil leta 1900 v zvezo s Pajerjem, vo- diteljem italijanske liberalne stranke, si je znal pridobiti pod: poro tudi od detele. Ko pa je postal drzavni poslanec in je spoznal dunajske kroge, za kar mu je nadSkof Sedej najveé pomagal, je dobil lepe podpore tudi od viade. Pa tudi slovenske obéine, saj so bili to njegovi volivci, so prispevale direktno in Se indirektno iz okrajnih Solskih zalogov, saj je vsak okrajni Solski svet plageval dve uéni moéi Solskega doma. Bili so imenovani v okraju in posojeni Solskemu domu. ‘Tudi Zupniki so prispevali iz miloséine in tako GregortiGeve blagajne niso bile prazne. Dezevali so prispevki raznih slavno- sti in Se s Simona Gregoréiéa zapustino je Anton Gregortié smelo gledal v bodosnost in koval nove naérte. Solskodomski uéitelji zaéetniki so imeli prva leta le po 25 kron mesetne place; pozneje so prisli na 48 kron in od eta 1910 dalje na 70 kron. Place na dezeli so bile zagetno 66 ron in so se potem dvignile na 100 kron, Sregortié je raéunal, da bo gotovo prigel dan, ko bo slo- venski Zivelj v mestu narastel in izbojeval prevzem teh osnov- nih Sol v mestno oskrbo. To bi se bilo tudi zgodilo, dani prislo do vojne, Pa bi tudi Ze bilo lahko kaj takega tudi deset lot pred vojno, é bi se ne bilo prej toliko Slovencev_poitali- janéilo, Gorica je v resnici imela le malo pristnih [talijanov; bili so le Slovenci in Furlani, ki so jih italijanske Sole poitali- jantile, in poturice so hujsi od Turkov. Zato se ne éudimo ne- kim prenapetezem! Leto 1911 nam je prineslo zopet veé vainih sprememb. Mesto glavarja je zasedel nag Clovek Vipavec Anton Rebek in tako smo imeli Se v degelnem zboru en glas veé. Anton. Lai je postal definitivni nadzornix za tolminski Solski okraj ; Ma- tej Kantt za Sczano in Josip Pavlin je nadomestil Finggarja na Goriskem, Imeti na svoji strani glavarja, je bilo za nase Solsko Zi Ijenje velevaina zadeva. Glavarji so bili predsedniki okrajnih Solskih svetov in zalogov, Ce bi bilo priglo ponovno do pred- 257Joga deéelnega solskega zaloga, bi ga bili izglasovali takrat 2 enim glasom vedi Leta 1910 je konéno na vedno veéji pritisk iz’el viadni odlok, s katerim smo tudi mi Slovenci dobili klasiéno gimna- ijo, ki je imela takoj prve Stiri razrede. Za ravnatelja je bil imenovan prof. Andre} Ipavec. Leta 1911 je Solski dom zgubil vzornega uvitelja Adolfa Klavora, rodom Bovéana, ki je imel komaj 24 let. Prehladil se je bil na Malih Rojedh, ko je z dijaki igral nogomet, in umrl za pljugnico, Imel je dekret za Pluanje pri Bovcu, sluzbo- val pa je samo na Solskem domu. ‘Morda najvetja zanimivost iz zadnjih let pred prvo sve- tovno vojno pa je bilo prizadevanje italijanskega poslanca Mor- purga v rimskem parlamentu, Zavzemal se je za boljS0 gospo- darsko in kulturnoolsko usodo beneskih Slovencev. Trdil je, da jih je treba negovati, da se ne bo v njih zbucil iredenti- zem. BeneSki Slovenci so imeli takrat priblizno 25 let samo italijanske ole za seboj. Novi rod so tako poitalijantili. Ven- dar pa so vsi beneski Slovenci Se budno sledili napredku osta- lih bratov v Avstriji, Videli so se zapostavijene, na_slabsem in bila je nevarnost, da bi izgubili ob prikljucitvi leta 1866 igpovedano vdanost in Ijubezen do Htalije. Slovenska gimnazija, ki je imela svoj sedez_v »Malem domu, je ob sklepu Solskega leta 1913/14 imela 345 gojencev. Tedanji odlignjaki so bili dr. Igor Franko in-pok. dr. Vilma Dominko-Gregorig. Goriska solska mladina je kot vsa kulturna drustva pri- rejala svoje predstave v dvorani Trgovskega doma; bile so vedno polnostevilno obiskovane. Ucitelji8éniki so se’ ponasali svojimi koncerti, ki jih je vodil pok, Franc Korsié doma iz Sijaka. Bil je Ze kot uciteljiStnik izvrsten glasbenik. Volarié, Kobaridéan, je komponiral in pisal partiture. Oba nam je vze~ la vojna. France Bevk, tudi moj soSolec, se je Ze kot ucite- Ijisnik dobro uveljavijal in veliko obetal, Pred vojno so zadnji igrali otroci osnovnih Sol, Uprizorili so igro »Stirje letni éasi«. Bilo je ravne 29. junija 1914. Po Konéani prireditvi je vodja Solskega doma Hrovatin sporotil vest sarajevskem umoru, Vsi smo se tiho in zamisljeno ravsli V nedeljo 12. julija je bil Se zadnji Solski nastop v Stan- drezu, ki so ga zakljuéili s pesmijo >Hej Slovanie. Sledile so 258, policijske preiskave pri vseh slovenskih organizacijah, veljav- nejsih zasebnikih in celo med dijastvom. Sledile so stevilne aretacije in tu se je zaéela nasa pot na Kalvarijo. Za areta- cijami_ so prisle internacije, Solsko leto 1914/15 se je zatelo izjemoma Sele s 1. oktobrom. Z vpoklici smo izgubilii Ze mno- g0 utiteljstva; vsak mesec so odhajali novi. Nabori so se vr- stili, Galicija je povirala regimente Ijudi _ se Solsko leto je bilo kot oblaéen jesenski dan, Konéalo se je 22. maja 1915 na binkostno nedeljo, dva dni pred itali- jansko vojno napovedio. S tem zakljuéujem svoje poroéilo. __ Kar sem navedel, ni popolna slika; nisem imel zadostnih virov; marsikje sem moral zidati samo na svoj spomin. Z orirom na to, da bi imeli celotno stvarno sliko 0 vsem Solskem razvoju na’ Primorskem od leta 1615 dalje, ko so se nasclili tu jezuitje in ustanovili_gimnazijo, in pa vse do da- nasnjih dni, bi bilo treba obdelati dobo od 1615 do 1867, po- tem dobo od 1867 do 1915 in slednjié Se dobo od 1915 dalje. Tako sem si zamisljal vse to delo ob petdesetletnici Sok skega doma, Danes, na veliko soboto 28. marca 1970 bi dosta- vil samo Se to mised Medlo sonce polagoma priseva in ni Se pravega pomladan- skega prebujenja v naravi. Le Se nekam zaspano lezejo raki izpod skrivalisé in cutijo se Se utesnjenc, sami s seboj nezado- voljne, iStejo sprostitve starega oklepa, da bi mogli prosteje zadihati, Hoge se jim novega fivljenja, nimajo pa poguma in moznosti, da bi obmnili smer svoje hoje, So paé bojazljivei! In vendar bo jutri vstajenja dan, dan zmage nad smrtjo — tudi nad nago narodno smrtjo! Kolikim nasim Ijudem bi bilo treba zavesti, da je napoéil vstajenja dan. Slekli naj bi svojo staro obleko, ki zanje ni primerna ne éastna, in v svoji sva- tovski nosi, naj bi se pridrudili vsem ostalim’ zavednim, kajti recimo x Gregorci¢em »Pat sreu le domaci glas mehko se in in sladko prilega, in sreu pravi ve izraz in spet mogogno k srcu sega — domaéi glas le nosi spas !« 259policijske preiskave pri vseh slovenskih organizacijah, veljav- nejgih zasebnikih in celo med dijastvom. Sledile so Stevilne aretacije in tu se je zaéela nasa pot na Kalvarijo. Za areta- cijami so prisle internacije, Solsko leto 1914/15 se je zacelo izjemoma Sele s 1. oktobrom. Z vpoklici smo izgubili %e mno- go utiteljstva; vsak mesec so odhajali novi. Nabori so se vr- stili, Galicija je pozirala regimente Ijudi Vse Solsko eto je bilo kot oblagen jeseaski dan. Konéalo se je 22. maja 1915 na binkostno nedeljo, dva dni pred itali- jansko vojno napovedjo. S tem zakljuéujem svoje poroéilo, Kar sem navedel, ni popolna slika; nisem imel zadostnih virov; marsikje sem moral zidati samo na svoj spomin. Z orirom na to, da bi imeli celotno stvarno sliko 0 vsem solskem razvoju na’ Primorskem od leta 1615 dalje, ko so se ii tu jezuitje in ustanovili gimnazijo, in pa vse do da- nasnjih dni, bi bilo treba obdelati dobo od 1615 do 1867, po- tem dobo od 1867 do 1915 in slednjié Se dobo od 1915 dalje. Tako sem si zamisljal vse to delo ob petdesetletnici Sol- skega doma. Danes, na veliko soboto 28. marca 1970 bi dosta- vil samo Se to miscl: Medlo sonce polagoma priseva in ni Se pravega pomladan- skega prebujenja v naravi. Le Se nekam zaspano lezejo raki izpod skrivali8é in éutijo se Se utesnjene, sami s seboj nezado- voline, iSejo sprostitve starega oklepa, da bi mogli prosteje zadihati. Hoge se jim novega Zivijenja, nimajo pa poguma in mofnosti, da bi obmili smer svoje hoje, So paé bojazljivci! In vendar bo jutri vstajenja dan, dan zmage nad smrtjo — ludi nad nago narodno smrtjo! Kolikim nasim ljudem bi bilo treba zavesti, da je napoéil vstajenja dan. Slekli naj bi svojo staro obleko, ki zanje ni primerna ne ¢astna, in v svoji sva- tovski no8i naj bi se pridruzili vsem ostalim’zavednim, kajti recimo 7 Gregorvi¢em Pat sreu le domati gla: mehko se in in sladko prilega, in srcu pravi ve izraz in spet mogeéno k srcu sega — domai glas le nosi spas!«opoMBA Poleg tasinih dotivliajev sem delo izpopoluil s pomocio Zzodovine sto Jenskih Primorcev Andreja Gabricka, Zzodovine slovenskesa naroda dr. Jo- sipa Grudna, podatkov iz driayne knjidnice v Gortci, univerziteme knjiénice Ljubljani, arhiva Kuriie v Gorici, cbornika Lué, Koledarja G.D.M, 1921, blagohotnit prispevkoy sotolea Venceslava Copica, & Antona Kacina, msgr. Rudolfa Klinea in dokumentov oscbnega arhiva KAZALO Veseli dogodck; Gozd in gozdarjevi posi na Krekovseah; Moja datinska doba; § Krekovsé v Idrijo; Prue romanje 7 svel; Nasa ‘rung; 2ivjenje na Caves; Spomini iz predsolske dobe; Domaca verska vagoja in obhajanje praznikev Spomini iz Solskib let Gimnazijska doba Na pripravnici 2a utiteljisée v Tolmina Solanje na ubiteljstu v Kopra Kako s0 potekale poletne potitnice aa Cavnu Solanje na uditeli8éu v Gorici Prva slupbena deta cena gora Sludbovanje v letu 1918, Sebretje Grahiove ob Budi Odhod v Ligurijo — Millesimo Albissola Marina Genova Peel Savona Slorsnske Sole v Gori Desetloina doba na strokovni Soll ‘Sklepne mist . Zaéetek in razvoj slovenskega Solstva Ludvika Zorzuta dr, a an 8 45 51 8 105 126 fr 132 166 m4 im 19 19 om 2