SEVANJA N ZDRAVJE
5G spreminionaia Livljenja (r)
zdravia
Zr&niaserazprodaja
1l^l krb vzbujajocih inlormacij o 5G
\tetmologiji, brezzi.neta ontezja
\-, pete generaciie mobilne telefoni-
je, je vse vet. Poiskali smo odgovore na
vpraiania: Za kakino tehnologiio sploh
gre? Kak razvoj pdnasa? Katera zdrav-
stvena tve$nja pdnasa? In dru& tuega-
nia?
Juina Koreja je pwa drzava na sv€-
tu, ki je, letos aprila, ie vzpostavila brez-
ziano omrezje 5G za komercialno upola-
bo. Med prvimi v Evropi ga bodo dobila
apanskamesta.V Sloveniji bo javni razpis
za frekvence za omreZja 5G predvidoma
do konca 1et4 do junija 2020 pa bo Agen-
cija za komunikacijska onueija in storitve
RSfrekvmce tudi podelila.
Napovedujejo, da bo 5C povsem spre- bo 4C mobitel prevzel konaj pol filma.
menil naJa zivljenja. Nen$ki zdravnik
prof. dr. Karl Hecht, ki ga je v zadnjih
dvajsetih letih zaprcsilo za pomoi vea koi
tisoi elekftosenzibikrih ljudi, pa na to od
lotno Favi: "Razprodajanasegazdravja
s€je Ze zaaela."
PETA petletnik
INDUSTRIJSKA debelnaobanje
REVOLUCIJA
mobilel
5C ne bo samo malo
hiirejsanuez4 ampak bo
prinesla tudi novo, peto
industrijsko revolucijo;
lehta se zakuuaujeletos.
Peta gcneracija breziia-
negaomreija naj bi omo-
godilarazvoj v gospodar-
sivlr - aeolajsalaavtoma-
absorpcija
tizacijopruizvodnje,om(F (\,a1
nakgteLesne teze)
gotila nesluten razvoj v Prcdiranje seranjafiobilelagledrna slarost.(vit: Ioutn\Lon Micrfilnre Theory cestahin na strehah zgradb.
medicini, umetni inteli- and Techniques
njava podatkov med dvema napravama
Na Zemlji ne bo vei kotitka potekala praktiino v realnem iasu. Ki-
rurgi bodo la1*o v rcalnem iasu operirali
brezsevanja,ki mu bomo
bolnike na drugem koncu svcta, inzenir-
izpostavljeni brez prenehanja, ji popravljalioliutljive shojnenapmve ...
itiriindvajset ur na dan. ge ena bistvena prednost 5C nreze je
v Stevilu naprav, ki so lahko soiasno Pri-
genci,omogoailapameha mesta ... Kra- kljutme na enem kvadratnem kilometrut
tica 5G pomeni peto generacijo mobihih sedanja mreZa lalko teoretiino podpira
mrez, nadgradnjo obstojeiih 4G rnrei, ki kakih sto tisoc naprav, 5C mreza pa bo
jo vctina ljudi danes uporabua na svojih podpirala do milijon naprav. Tako bodo
mobilnih napravah. V resnici to ni nad- laiko avtonomna voziia v realnem aasu
gmdnja. To je povsem nova tehnologija. sprejemala podalke od &ugih vozil, iz-
5G je od 4c hitrejSi od deset- od stok- menjevalainformacijeo natrtovanj poh,
rat. Hitrost prevzEmanjapodatkov je ok(} komunicirala s sjstemom nadzora prome
li dvajsetkrat vedja teoretiano do enega t4 s serzoii na parkirnem prostoru in z
terabajta na sekundo. Ko bo 5G mobiiel mnogimi drugimi napravami, da bi hitre
prevzel deset filmov v visoki loaljivosti, je in vamejepripeljalasvojepohike na ze-
leni cilj.
Drugi kiterij pa je ias odziva - koliko
iasa mineza povratnokomunikacijo.OL>
5GMREZAIZ VESOLJA
Vsa zgodba sc javnosti Fodaja tucli
stojeie 4G nue:e irnajo aas odziva okoli
kot izgovor za muliimedijo in zaba-
petdeset milisekrnd, 5C mreza pa bi lah-
vo, toda pravi cilj je vzpostavitev pogo-
ko v optimalnih razmerah imela las odzi
jev, v kaierih bo informacijska oziroma
va samo eno milisekundo. Tatro bi izne
deselletnik odraselilovek "umctna inteliSenca" lahko
zagrabila v 5evea delov na-
0,5mm debeinalobanje 1 mrn debelinalobanje 2 rnm
iega zivljenja,opoza4a dr.
Jeremy Naydler v iasopisrl
Neu.)Vitu Ma{tzine.
5C nreZa zahteva vzpo
stavitev tisoiev, stotiso-
tev in nilijonov novih ba
znii postaj, ki bodo odda-
jale sevanjc z veliko v€djo
frel:venco in moqo od se-
danjih. Nove bazne postaje
4,49Wkg
absopcila2,93Wkg bodo nmogo manjse od tis-
tib ki jih danes vidimo ob
(rerija Initilula inZmijeu elektrotehikein elektrcnikeIEEE)) Ne bomo jih opazili, pos
2ore- Misteriii l9
- sEPTEMBER
ztcEtiJ:t sE )lez pRaoA1.1zolr. 144
Na milimetrske valove
v mreii 5G soposebno
obiutlj iveLuLelke, r astline
in bakterije,pa oii in koLa
tavljali pa jih bodo v trgovinah, uradih in
po uliinih svetiikah.
A to ae ni vse. Da bo mreia 5G lah-
ko dclovala, bo v vesolju potrebnih no-
vih dvajset tisoa sateljtov kot dopolni-
iev zemeljskim baznim postajam. S tem
bo z informacijsko iniashukturo pokrito
tudi podezelje,jezera,gore, gozd ovi, mor-
ja in divjine oziroma vsa po&orj4 kjer ni
zgadb in javnerazsvetljave. NaZemlji ne
bo vei kotitka brez ser-anja,ki mu bomo
izpostavljeni brez prenehanja, Stiriind\.aj-
set ur na dan. Ti sateliti bodo na visini
tristo kilometrov, od koder bodo na Zem,
ljo posredovali i4enmo visoke flekven-
ce med 325 in 42 GHz. Nai planet se bo
prcobrazil v
"pametni planet(. V tem tre-
nutku okoli Zemlje kozi okoli dva tisoi
tunkcionalnih satelitov.
V medijih se ne razpiavlja, kolito je
geoideniring novega globalneSa el€k-
tromagnetnega okolja pametna zamisel,
ie manj o tem, koliko je etiina. S 5c bodo
tudi vsa Ziva bitja in nalavno okolje iz-
postavtjeni moanemu elekhomagnetnc
mu sevanju,opoza4adr.Ieremy Na)'dler.
A kdo si upa temu nasprotovati in redi,
je
da proti napredku?
Ali verjamemo, da ta tehnologija s se-
boj ne nosi Skodljivih siranskih uainkov
za zdfavje, kot nam trdijo vlade in indu-
strija?
VALO\'I IN FREKVENCE
Elekhomagnehi valovi, s katerimi se
nasi pameh-[ ielefoni povezujqo na inter-
net,lahko prodrejoskoziopeke,kamenin
cement.A ti valovi prehajajotudi v dlo
veka zahjLle dr. Naydler. Stopnja njiho\.e
absorpcije se lahko zelo natanino izmeri
20 - ssprrMsEn
zors-
in izrazi s speci 3Gp nebtitel4on
tiano stopnjoab-
sorpcije(SAR)v
vatih po kilogra
,,\"i'r
r^-f --
I
!0. itrt
FREKVENCA I Cll, loot&
r
mu bioioskega VALOVNA
JI)C|II
tkiva. Ceimamo DoLirNA'- iL6 l0r
v svojcm domu Frcktrel1ein xalai)neLlolZircpdnlettrihtelzfa a,r terui
' 'i-{i, so naia tele mrcZe(Vir:Ne: s, hlLraikaizdaja,il.109) Jiin 5C
5G mreZa uporablja Dilimehske va
prekinitve. Ko pametni telefon prisloni-
love, ker so pd izjenmo visokih frekvcn-
mo k usesq z elekhornagnetnimi valovi
cah dostopni mnogo girii pasovi spek-
obsevamolashe moigane. Mislite, da je
fta. Tako z uvajanjem 5C pojem ,Sirok(}
to res povsemneikodljivo?
pasovni( dobiva povsem nou po-"". 5i.-
V tem henutku mobilni telefoni, pa- ii pas omogoia bistveno hihqli prenos
mehri telefoni, tablice, vetina \a'i-fi oddaj, znatno veije kolitine podaikov.
nikov in podobne naprave delujejo na fre
Eden od tehnianih problemov upora-
kvcncah, ni4ih od 3 GHz, in oddajajo v
be rnilimeftskh frekvenc je v ten! da so
,mikrovalovnem. razponu elektroma-
valovi, ki prenasajo podatke, zelo majhni.
gnetnega spekfa. Njihove r.'alovne dol-
Skozi zidove in drevesa prehajajo mno-
iine so dolBe vei ccntimeftov. Tako na
pnmer pameiri telefon, ki deluje na {re- lio ie4e kot dolzine valov nizjih ftekvenc.
Zato je potrebno veliko ltevilo novih ba-
kvenci 800 MHz, oddaja in sprqcma si-
znih postaj.V mestihbodo stalena vsakil
gnale valomih dolzin sedemintrideset
sto meiro\', ker dlje od teta njihovi signali
centimefiov. Frekvence 1,9 GLlz nihajo z
tako oslabijo, da ne morejo prehajati skozi
valovi, dolgimi Sestnajstcentineho\'. Wi-
stavb€in dosetinapra! v njih
-fi uporablja ftekventni pas od 2,4 CHz;
Polcg tega bodo bazne postaje5C mre
Fi slednjemje valovna dolzina dvannjst
Ze delovale tudi z vetjo mocjo, da bi zag(}
tovili dovolj veliko moa njihovih signalov.
Ur-edba 5G mre2e s sebojprinasa upo-
Ker so njihove valovne dolzine toliko kaj
rabo okutno visjih tuekvencter posledid
S€,bodo antcne, ki jih sprejemajoin odda-
no manjiih valo\.rih dolzin. Ze nad 30
jajo, prav tako manjaeod sedanjihelektron-
GHz so valovne dolzine manjle od ene-
skihnapravin baznihpostaj.Vsakoddajnik
ga centimetra.Taksnemilimetrskevalov-
5C nuez€ bo sestavljeniz velikega Si€vila
ne doDine, med enim in deseiimi milime-
majhnih anterl zbranih v eno elekbonsko
tri, se pojavljajo p frekvencah med 30 in
enoto. Celoten sklop prek tisoi takih anten
300GHZ ki iim pravijo tudi izjemno viso-
bo vetik le pet krat pet centimehov, zato jil
ke frekvence ali EHF. Vse do zdaj se ele-
bodo zlahka namestili v majhne bazne po-
khonragnetno sevanje izjemno visokih
stajc na stebrejavne razsvedjave.Pamehr
frekvcnc ni pomembno uporabljalo, zato
telefon v nasemi€pu pa bo, \'edeho, imel
njegovo uvajanje pomeni pomembno
Sestnajsttakih ant€r'r
spremembo nove vrste elektromagnehre
energijc, ki sepojavlja v na(avnem okolju- Raziskave kazejo, da so na milimetr
ske valove visjih frekvenc v mreii 5G za-
radi majhnega telesa posebno obiutljive
Pravi cilj 5Gje, da umetna Zu:elke, pa tudi rastlinc ter bakterije. Kot
inteligencalahkozagrabiv h-rdioli in kota Zivali.Pa sevedatudi oti
ie vei delovnaiegaLivljenja. in koz€nasljudi! D,N.C
Naslednjii: Odtujetlanjeod nara,rein lju tii