Stran 1512 ~ Stevilka 57 702. Na podlagi prvega in petega odstavka 30, clena in droge ga odsiavka 49, Hens zakona 0 standardieaci (Uradni list SERU St, 38/77 in 11/80) predpisuje drektor Zveanega zavoda 2a standardiracijo © soglasju s predvednikom Zveznega kori teja za energetiko in industejo in rvernim sekretarjem 2a not ranje tadeve PRAVILNIK (© TEHNICNIH NORMATIYIN 7A NAPRAVE, V KATE RIH SE NANASAJO IN SUSLJO PREMAZNA SREDSTVA 1. SPLOSNE DOLOCBE ten Ta pravilnik predpisuje tehnicne normative 2a naprave, ¥ katesih se nanasajo in susijo premazna stedstva ter za gradbe: ne abjekte oziroma prostore, v katere se postayljjo te napra Ta pravilnik se nanata tudi na naprave 2a pripravo pre smaznih stedstev, 2.dlen Ta pravilnik se ne nanate: 1) na nanadanje in suSenje premazal stem; 3) na nanafanje in sutenje premazaih sredstev v notranjih prostorin gradbenih objektov, adi, rezervoarjev ide 3) na nanaanje bary stiskarskimi napeavar industri '3) na manaéanje in susenje nevnetljvih premaznih sred- 5) na nanatanje in pevenje prahu. sredstey na pro- grafien 3.dlen osainezni izraziimajo po tem pravilniku tale pomen: 1) premazna sredstva so. vnelljve tekoge snovi, katerih blapne sestavine lahko 2 2rakom oblikujejo eksplozivne zmesi 2) nitrocelulozna premazna stedsiva so premazns sed. stva, ki Vacbujejo vee Kot 58 nittoesluloze ¥ suhem ostanku; 3) naprava ¥ Kateri se nansiajo premazaa sredstva, je vsak prisiina ventilran zaprt ali poleapr prostor 2 ustrezno opremo: ‘4 naprava za nanaianje premaznih sredstev je vsaka na- pprava ali orodje, s Katerim se premanna sredstva nanasajo na povrding obdelovancey: 5) obdelovanci so konéni idelki ali polidetki, na katerih povslino se nanaSajo premazna sredstva;, {6) sarta je holitina obdelovancey, ki se ngenkrat ali véx- sovni enotiviodi¥ delovni prostor napeave Thnaprava 2a predeusenje premaznih sredstev(predsul: | nik je sak prisin ventilican zaprt ali poleaprtprostor, v ka terem se obdelovanei suijo pri emperatur okolja, ne da bi se |. segrevalis T ‘8 naprava 22 susenje in pesenje ausinik) je vsakprisino | ventiliran zapr ali polzapetprostor 2 ustrezno opremo za kon- trolo ventitaeije in temperature, v Katerem se susio in petejo remazna sredstva: 9) delovni prostor naprave, v kater se nanaiejo ali suijo [premazna sredstva, so notcanji prostor, zraéni kanal in cevo- | Vodi, v katerih 30 hai toil; 10) srednji as predsufenja ene arte je polovica tasa, po- rabljencga za nanasanje premaznega sredsiva na vse obdelo- vance ene sate, ki mu je dodan éaséakanja do vioditve Sarde v sutilnik;, 11) tzguba topil med predsutenjem je koligina topil, URADNI LIST SFRY Petek, 25. oktobea 19f ralena v odstotkih, ki jdhlapis povrsine Sarde vsrednjem & predsusenia; 12) Cas hlapenja je Gas, v katerem iehlapi eelotna koliin topil, snesena v delovni prostorsutilnika, ce se 2acetna hitro hlupenja v ysem éasu sutenja ne spremeni in ce je pri tem d lovai prostorsusilnka pri temperaturtsutenja 15) kabina je naprava, » kater se premazna scedstva natajo na obdelovance 14) zapta (komorna) kabina je kabina, ki je od okolnep Prostoes locena § stropom, podom, botaimi stranmi in veat 15) poleapria kabina je abina ki je od okolnegs pros. ra locena samo § stropom in podom alls stropom, podom eno hacno stranjo, x dvema boenima siranema ali stremi bo- 16) pisola je naprava za nanasanje premaznih sredste na obdelovance 2 razpréevanjem 17) postrojlakirice so naprave, v katerh se nanaSajo i susijo premazma sredstva ter naprave 2a pripravo obdelovat ey skal premotin transpoii napa in i 18) prostor je gradbent objekt ali njegow dels 19) mesto lakenice je del prostora, v katerem je postre Takimnice 20) prostor lakienice je ves prostor,v katerem so samo: prave lakimice: 21) nadzirana ventilacja je prisilno prezratevanje delox nega prostora, ¥ katerem krolenje 2aka nadzira delovanj elekicomotorjev ventilatorjey in Casovnega dajalnika, ako d se pri izpadu iz delovanja kateregskolielekiromotorja venti tora izkljutijo maprave, ki pomenija nevarnost,njihava. pe novna vkljucitey pa je mogota Sel, ko se petkratizmenja 23 ¥ delovnem prostora: 22) kontrlirana ventilacija je prislno prezragevanje de lovnega prostora,¥ katerem krofenje zraka kontroirata kor trolna naprava in Sasovni dajanik, tako da se pri zmanjsan} ali prenehanju kro2enja zraka ikljucjo ie delovanja naprave i pomenijo nevarnost, njlhova ponovna vkljueitey pa je me gota Sele, ko se petkratizmenja 2rak y delovnem prostaru 23) neogrodeni prostor je vsak prostor, vkaterem koncen tracija hlapov topil v nobenem primeru ne more dosed vred rnost 10% spodaje eksploaiiske meje. IL LOKACHA IN KONSTRUKCUSKE ZNACILNOST MESTA LAKIRNICE ALI PROSTORA LAKIRNICE. 1, Lokaclja mesta lakinice ali prostora Ia 4.clen Prostor lakimice je praviloma v posebno zgtajenih pri tient objektb, ki so od drugih objekioy oddaleni najman 5 m in imajo prstopno transporino pot, ki se lahko uporabl kot pozarna pot Ce ima objekt lakimnice oka na steni nasproti sosedne nu objektv, mora biti od drugih abjektoy oddaljen najmanj 5.dlen Ce je prostor Iakimice v gradbenem objektu, ki se upo rablja tudi za druge tchnoloike procese, mora biti dstopen o« ~zunaj, od drugih prostorev pa lotens stenami, odpornimi pro i pozaru najmanj 3h. 6.dlen Raven poda mesta lakirnice ali prostoralakimnice ne sm« biti pod koto terens. 'V vetnadstropnem objektu mora biti mesto lakienice al rostor lakimice v najvisjem nadstropju, pogoj pa je 1) da je vgrajena stabilna naprava 2a gasenje patarov, k se avtomatiéno aktvira:etek, 25. oktobea 1985 Spi senate irae Se eer Ne eeeeciaeue Poveda rardaju od najboh oddatenega delovmega mesa do oa aceeatas my Mesto lakienice ali prostor lakienice ne sme biti v java objetih (stanovanjske hise, Sole, kinematograf ipd). 8, cen Mesto lakirnice ali prostor lakrnice mora imeti najman) ‘eno zunanjo steno in prost prostor za neoviran dovoz gash voz. Pred zunanjo steno mesta lakitnice ali prostoralakienice se morajo vpraditi hidranti do katens je dastop vedno mogoe 9. cten Mesto lakirnce je labko tudi v shupnem proston smo ea druge ishnolotke procese, Ge gre #4 nelo“jivo (chnolos. Ko celoto, pogo] pa je zadosten razmik « smislu nevarnostaih on, da se oprema za druge tehnolotke procese ne iskri in da se ne dela z odprim plamenom. [Ne glede ma prvi adetavek teza lena sme biti mestolakir- nice vistem prostoru kot optema za druge tehnoloske proces ise ishri, all v Katerem se dela 2 odprtim plamenom, ge gre za neloglive tehnoloiko eeloto, pogo} pa je zadesten raxmik v ‘mis nevarnostni con in da se zagotovi, da vei nevarnost iz rugih vist tehnoloskega procesa niso nevarni za mesto lak 2, Konstrukeljske matilaosti mesta irnie ali prostora lakir= 10. den Nosiina konstrukeiia posetno zgrajeneea objekta laken- ‘ce mora biti odporna prot pozaru 2h, nenosilne pregradne in fasadne stene ter streha pa morajo biti iz nezgorljvega materi- sla in odporme proti pozaru 1/2 h. Nosilna konsirukcija, kjer je mesto lakimice, oziroma prostoralakienice, ki je v sestai prostoroy za druge tehnolos- ke procese, mora biti odporna proti po2ara 3h, nenasilne pre sadne stene in streha pa morajo bit iz nezgorlivega materiala in odporne proti pozaru 1. ‘Vstene se ne smejo verajevati dimni kanali za opremo, ki ne pripada postrojy lakimice. 11 den Pd mesta akirice ali prostora lakimice mora biti gla ek, idelan iz nezgorlivega materials in mora v nevarnostaih conah prevajati statigno elektrin. 12,aen ‘Notranja vrata morajo biti iz nezgorlivega materials in dporna proti podaru najmanj 1,5 h, fe pa se odpirajo nepos redno na prosto, morajo biti odporna proti po2aru naman) 72h, _ Mesto lakirice ai prostortakignice mora imett naman ) sredaja molekutska masa topil Fy spodega meja eksplozivnost Mapoy topilv prostornin- shih odstorkih, 2) wnetitee top, B) temperatura samov2iga top, 4) skopina eksplozivnost, ota iehlapevania 3) 2 komoeni susie fevilo ebdelovancey vsakega asortimenta Sare, ki se sme slofiti v delorni prostor, ’) temperatura suena, 6) das suse 3) 2a nels Suni 2} Menlo obdelovancey wsakega asortimenta Sark, ki se se Lavdeati a Goldinski meter transportne naprav jeana hiteosttransportne naprave, 6) temperatura susenja Vnobenem asortimentu abdelovancev se ne sme poveéati maksimalno dopustna koligina toil, ki se sme wnesti V delovni prostor susilaika, in ne maksimalno dopusina temperatura s- fea 10, elen Preden zadne suilnik delovat, je treba zagotoviti podat- 1) 0 zahtevah za projekt 2) opisu tehnoloskega postopka: 3) tehnignih znadiinosth suslnikas ‘40 tehnignem opis susilnika in pripadajote instalacjes Byo spevifikacikvarajene opreme: 6) o izratunu ventilaije susinika; J} 0 dolotitvi lokacije alk pogajev za lociranje in nevar- nostaih eon; '8) 0 ukrepih 2a zaStito elektrignih instalacijs 9) 0 varnostnih vktepihs 10) 0 merilni skit susilnika: 11) 0 shemi instalac \V. PRESKUSANJE NAPRAY, V KATERIH SE NANASAJO IN SUSLO PREMAZNA SREDSTVA ti aen Preskutanje napray, v katerih se nanaajo in susijo pre mazna srodstva, obseaa ) pregled lokacije napray glede na druge naprave in in stalacije, ki ne pripadajo preskusani napravi LIST SFR Patch 2) pregled eelotne naprave in nee instalacije 3) peeskus in nastavitey merilne-regucijkib in va toi aageay “) preskus naprav s sear temperatura, vendar brez Sarze: 5) nasavite in doloGtey polodajevvseh Joput za rep cijo kolitine zraka in merjenje kolitine svezega in odpado raka pi maksimalai delovni temperatur 6) preskus in merjenje elektricnih instalaij: 5) preskus delovanja vseh merinih, sign skin in vamostaih tokokrogoy, vevsi tudi blokadne sist fopreme, ki ne pripada preskusani napravi, vendarz jo ses ja tehnolosko celoto; 8) ugptavijanje pravilnosti podatkoy, vpisanih na tabli tehnignint znadiInsimi preskubane naprave: 9) preskus delovanja naprav s preskusno Sard. jem na maksimalne delo 2, len Porotilo 0 peeskusanju napray, v Katerih se nanaSajc suiijo premazna sredstva, mora vsebovali poteebne podath ‘praylenih pregledih, merlnih metodah, uporablenih ins tment, eruttatih mevtev in preskusov, podatke 0 proizve tu oziroma organizaciji zéruzenegs dela, i te naprave pre a, ter oceno primemmosti 2a uporabo. 13. elen Naprave, v kateih se nanafajo in suo premazna st siva, se morajo preskusatlv nasledajh primer 1) pred zadetkom delovania novih naprav; 2) po rekonstrukeiobstojecih naprav: 3) po spremembi lokacije naprav: 4) po zamenjavi ventilatorjev na naprevah 5} po vsch popravlin na napravi ¥ cevovodih, pri ka je pomakajena loputa za regulaeijo zraénega pretoka Vi, NEVARNOSTNE CONE PRI NAPRAYAH, V KA RIH SE NANASAJO IN SUSLIO PREMAZNA SREDST 1. Nenatnosine cone pri napravah,» aterth se nanafajo pren fa sredsta 114, aten Merita za dologanje nevarnostaih con pri napravab, v terih se nanesajo in suijo premazna sredstva, so 1) iri nevasnosti pei kabinah 4) pistola za razprsevanie, 5) dbdelovanci na katerih povrino je naneseno pren no sredsivo: 3) vin nevarnosti pri kadch 2a umakanje: 4) prosta povrsina premaznesa sedstva v kai, b) ebdelovanci, na katerih povrlino je naneseno pret no sredstvos 5) vir nevarnost pri napravah Za oblivanje: 3) we notrane povsine deloynega dela naprav, 1) obdclovanci na kateih povrino je naneseno pret no sredstvo ‘9 vir nevarosti pri napravah za odkaplevanie: 8) skupna povefina poda napray, 1) obdelovanc, na katerih povrsino je naneseno pret no stedstvo §) vir nevarnosti pri napravah za valjanje ali nafive ‘sistem za ciekulacijo premamega sredstva, by obdelovanc, na katerih povrsing je maneseno pret no sredstvo Hs, dlen Naprave, v katerih se nanatajo ali odkaplujejo prem sredstwa,s Konteolirano ventilacijo in kolitino zraka, ki 7 =Petek, 25, oktobra 1985 URADNI tava koncentracijo blapov topil pod vrednostjo 10% spodnje thsplozijske meje, nimajo nevarmostnih con: 1) €e se projektirana kolicina zraka pote s preskusoms 2)ée se racunsko dokive, da Koncentacija aostalih hk pov top yvseh primerih prenehanja delovania ventlacishega Entema ne bo presegla veednosti 25% spodaje eksplozishe me * Ge se racumsko ne more dokarati pogo i 2 tocke prvega odstavka tega lena, se Stee, da je delovns prostor napeave ne- Namostna cona 2, prostor okrog napeave pa neageozen, Za naprave, ¥ katerih se nanaSjo ali odkapliujejo pre rmarna sfedstva in imajo nadzirano ventilacjo, Ki zagotavla Koncentracio Alapov topil pod vrednosto 10% spodnje ek sploziske meje, se nevarnosine cane dolocijotakole: 1) ée je vnetisee topil nizje od 38°C in temperatura y de lovnem prostoru nigja od 38 'C ali enaka 38 °C 8) obsega nevarnasina cona | elotni delovnl prostor na raw, 'b)je nevarnosina cona 2 prostor okrog napray in je zoe 5 sfernim radijem $ m od robov vseh odprtin nar 2) 6e je vnetisce topil vise od 38 °C i temperatura 2rake vy mapravi nizja of 38°C: 2) obscga nevarnostna cona 2 defovni prastor napr ') Je prostor okrog naprave neogrozen, U7. clen Za naprave, v katerih se nanatsjo ali odkapluieio pre smazna sredstva in imajo kontrolirano ventilasjo, ki 3g0\% Konventracijo hlapov topil med vrednostma 10!% in 30% pod: nie eksplorijeke meje, se nevarnostne cone dolosijo takole 1) €e je vnctisce opil nigje od 38°C in temperatura v de lovnem prostoru nizja od 38°C ali enaka 38°C 'a) obsega nevarnosina cona I delovni prostor napray b) je nevarnostna cona 2 prostor okrog napray, 2ajet s Sfernim radijem 5 m od robov vseh odprtin naprav; 2) be je vnetisee top visjed 38 °C in temperatura 2raka \ napravinisja od 38 'C: 4) obsega nevarnostna cona 2 delovni prostor naprav, by je prostor okrog naprav neogroten, 118. clen Za naprave, v katerih se nanatajo ali odkaplujejo pre ‘mazna sredstva in imajo nadzirano ventilacio, ki zagotavija oncentracijo hlapov topil med vrednostma 10% in SU's spod: ne eksplozijske meje, se nevarnastne cone dolodijo takole: 1) Se je vnetisGetopilnizje od 38 °C in temperatura v de Jovmem prostoru nizja od 38 °C ali enaka 38 °C: '8)-obsega nevarmostna cona 1 delovni prostor naprav in ‘okolni prostor v sfernem radu S mod robov vseh odprin na- pra ') je nevarnostna eona 2 prostor oktog napray v nadale- vanju cone 1 do sfernega radija 10 m od robov vseh odpetin napray; 2) &e je vnetiste top vitje o 38 °C in temperatura zraka " maprav nis od 38°C 8) obsega nevarnostna cona | delovni prostor napray, ») je mevarnostna eons 2 prostor okrog napray, 2)6t § sfernim radijem $ m od robov vieh odprtin naprav. 119, len 2a naprave, v katerih se premazna sredstva nanaSajo na ‘obdeloVance z valjanjem ali nalivanjem, te naprave pa niso 23- Brie v delomne komore, se nevanonine cone dot take: # naprava nima lokalne ventilacje, temvet se prezrae xje s splosno ventilacijo prostore, so nevamostne cone: LisT SFRI ST = Stean 1521 8) ge je vnetisee top \ akolju naprav niga od 88 %C ali enaka 38 °C apravo in ckolni prostor je od 38 1C i temperatura zak sfeenem rashia Sm out gabarta naprave, na? raslera med nevarmostao cond | id gaharita naprave wibje od 38°C in temperatura zeaka 1 nevarnostna con | naprayo in okolai prostor ¥ .$ mod gabarita na nevarnosina vona 2 evarmosino cono 1 in sfernim eajem 7,5 m od gabarita naprav 2) e ima naprava ievedeno nadzirann lokalno ventilack jp. ki zagotavdjs Koneentracijo blapov topil med vrednostma 1s in 507» spodnye eksplouijske meje, so nevarnasine cone: a) de je vette topilnidje od 38 °C in temperatura araka v okeljw nia od 38 (Cali enaka 38 °C: Irsega novarnostma cona 1 mapravo in okolni prose ¥ sfernem Sm od gubarita naprave, e nesucnvstn oma 2 rusted med nevarnostno cond fra'm radvem 1,3 m od gabarita naprave, ‘side topil vie od 38 "Cin Lemperat v okolju nidja od 38 *C ehcp ne 2 coma 2 napravo in okalni pros. sfermera radu $m od gabarita napraye: 5) ce ima naprava ievedeno lokaing kontrotirano ventila- jp, i sgotavja Koncenteacjo hlapov tobil med vredn 1s in Sis spadnje eksploeiske mej, s0 nevacnosine cone a) 6 Je ynetiGe top nie od 38 °C in temperatura maka vy okotju nizja od 38 °C all enaka 38 °C — obsega nevarnostna tenia 2 napravo in okolii prostor sfernem radiju 5 m od ge bart naprave, 1) ee je vnetscetopilvisje od 38 "Cin temperatura zeaka vy okoly naprave nitia od 38°C ~ obsega nevarnostna cona 2 napravo, 120, elen Nevarnosine cone okrog edprtin ventilaciskih cevovo- doy se dolotio takole: I) fe je ¥ cevoyodu nevarostna cons | 2) je prostor okrog odprin ventilaciskega cevovada ne. varnostna cona I in je 2ajt's sfernim radijem 1, m od robov 2. Nevarmostne cone pri suiaikih 121, glen Merila 2a dolofanje nevarnostaih Gon pri suilniki so: 1) vir nevarnost pri sulaikih oriroma cbdelovanci, na katerih povitino je naneseno premazno sredstvo; 2) neogroten prostor susilika oziroma delovni prostor uiilika, v katerem Loncentracija hlapov top pri maksiesalni temperaturi sutenja v nobenem primeru ne more preseti vred- ‘oti 10% spodaje eksplozifke mele 3) prehodni prostorsusnika oviroma delovni prostor su- {tnika,v Katerem je prostorninska koncentracija hapoy topil pri meksimalni temperaturi usenja med vrednostma 10% io 40% spodaje eksplozijske meje, odvisno od skupnega trans vseh okvar med letom, zaradi katceih bi utegrila nastat) eke splozivna zmes. Dopustne meje prehodnega prostora suilnikov po prvem lodstavku te tocke ne sme bil vetje od 50% veednoati pode cksplezijske meje:URADNI 4) suiiniki z neogeotenim deloynim prostorom eziroma suiilnki, ki so projeltivani za dopustno Koncentracijo hlapov topil veednost 10% spodujc cksploziske mele a) de je projehirina Koligina svezepa araka potrjena $ b) fe imajo Kontrolirano ventilacio ©) de se racunsko dokade, da koncentraija zaostalih hla por topilv sch primerih prenchasja delovanja ventlacjskexa Feteme susllnka ob naravai ventlacjiv delovnem prostora ne bo peesegla dopustne meje prehounega prostora: ' sustniki s prehodaim prostorom, Kiso projektirani 22 dopustno koneentracijo Mlapov topil y vrednosti od 10% do 50% spodnje eksploziske meje Freese projektrana Kolicina svedega zraka potsens 5 preskusom, bye najo kontolirano ventiacijo 122. dlen Ce-se obdslovanci med napravo, v kateri s¢ nanasa pre- rmazno sredstvo, in usilikom transportiraje s transportno na ‘ravo, ki ni zaseitena z napravo 2a predsufenj, se nevarnosine Cone dolagijo takele: 1) ce je vnetséetopil nite od 38 *C in temperatura v pro: stoma niaja od 38 °C ali enaka 38 ¢C: 1) je aevarnostna cona I zajeta§sfernim radijem Sm od gabarita obdelovancey, i) se nevarnostna cona 2 razteza med nevarnastno cone in sfernim radijem 10 m od gabarita obdelovanceys “te je vnetsce top vsje od 38 °C in temperatura ¥pro- storu nia. od 38°C 1) je nevarnosina cona 1 zajeta § sfernim radijem 1,5 m 0d gubirita obdelovancey, i) se nevarnostna cona 2 raztera med nevarnostno eon 1 in sfernim radijem 7,5 m od gabarita obdelovanc 125. len ‘Transport obdelovancey, na katere je naneseno prema: ‘no sredsiva, kor! prostr lakirice brez naprave 2a predsuie Tie fe po 122. clenu tepa pravinika dovolien samo, ge im p or ilkinice splosno ventilacjo 2 najmanj 10 izmenjavami ‘Ce polcka predsufenie Sarze do njene vloitve v komomi sutilnik y prostorulakimice, veljajov vsem dotogbe 122. élena tega pravilaika, s tem da se 2a meje gabarta vzame gabarit c= Tesarte. 124. len i sutilikih in predsusilnikb, ki so projeltiraniz neog- rofenim prostorom po 4. tock 121. Elena tega pravilnika, mt Trevarnostnih con niti v delovnem prostoru iti v prostoru ok tog sulin. Ce se racunsko ne more dokazat, da koncentracija z20%- talih hlapow topil ob naravat ventiacit ne bo presegla dopus- the meje prehodnega prostor, je delovni prostorsusinika ne- Vamosina cona 2, prostor okrog sulilnika pa neogrozen. 125. een Za sutilike in predsusllike, ki so projektira im prostorom po 5. tock 121. élena (eg pravil fhosthe cone doloaio takole: T) za Komorat susilnik, predsusinik in tunctski sult {) je nevarmostna cond 1 delovni prostor susinika, Bi Revamnosina cona 2 prostor okrog odprtin suiiiika in e zactas sfernim radijem $m od robov odprtin susinikas FP ee dactsk sulin, pri Katerem je delovna temperatw- ra vija od 140 °C all enaka 140°C: “fe nevarnosina cone | vhodni del deloynega prostora susiiaita in se razteza od vhodne odprtine do 3/4 dolzine de- s prehod: Toynega prostora suilnika, LisT SFR Peteks 25. oktobra 1985 by) je nevarnostna cona 2 izhodai del delovnega prostora usin (1/4 dolzine svsinika) ter prostor okrog vhodne of eine susnika, ret 2 sfernim radijem 3 m od robow vhodne Prine Ce ma sustinik se druge Odprine, ki soy nevarnos aoe ee nevarnosina cons 2 fa7tezi tudi oktog teh od pins sfernem radiju 51 3) Seimajo odprtine tenelskih sustnikov zrasne zavese se nevacnostoa cona 2 7manjsa na sTecni rad 13m. 126. ten Ne glede na 125, len tega pravilnika se, fe are 28 suSinie ke, ki go projebrani za delovanye v prehodnem prostora, ima JSpa deaai vee ventiacisib sistemo, opremenih 2 asim 1 pee rani 23 kontrolo ventlacije, sepnja nevarnost zmanjsa take, da 2 Iipostane nevarnosina cona I nevarnostna cona 2 2) Rostane nevarnostna cona 2 neogrozent prostor. 27. den ri tunelskih suilmikih, projektiranih za delovanie v pre- hodnem prostoru, ki imaja nadzirano veniilacjo po 98. élemu Tea praia, se z2_dolocaaje nevaenostnih con uporablia 15. dlem tega pravlnika 128. den Za dologanje nevarnostnih con okrog odprtin ventiaci- skin ccvovodov susiiika se uporablja 120. Glen tega pravil ka, 129, len Susilniki zradiaciskim oprevaniem in suSilniki, pri kate- rih tempertura na povsini grela presegs temperatura, si Troetiza nlapov topif se morajo projektirat in izvesti 2a delo- ‘vanje ¥ neogrozenem prostor Pritodstavek tega lena se wporablja tudi za suilnike, projcktrane s temperaturo grela, ki Je nigja od temperature sa. preietga blapor top, pr Keterih 2 ratunsko In s preskusom rrommcbe dokncat, da temperatura na povrini grelaV vseh to Ran ni vlja od temperature samoveiga hlapov topil 130, den Nevasnostne cone eelega postr lakimice se vriejo ¥ tehnigne dokumentacjo posto) ‘Vil, PREGLEDI IN VZDRZEVANJE NAPRAY, V KATE RI! SE NANASAJO IN SUSHO PREMAZNA SREDSTVA. 131. den Redni pregledi se opraviajo na zatetku, med in na kone sake delovne temene. Ce se pr rednih pregiedih odkrije kak Hail nepravitnost pri delovanu naprav ali instalacije, je {igba tke) prekiniti nunaganje premaznth sredstey in Sarzira- nije napray. VIII. ZASCITNI UKREPI 132. den Mesto lakienice ali prostorlakirnice mora imettustreeno uname in rotranje proupozarno hidrantsko omrezje in pre- hosne protipozarne aparate 153. clea Mesto lak jo ra signalizacjo pozarov, ki se 134, len [Na vidnem poloZaju mestalakirnce ali prostora Iakirn- ce terna vseh dostopih do Takirnice morajo bit tablice, na ke {erih s0 naslednja opozorila in prepovedi: 1). Nevarnost pozara in eksplozie", 2) WPrpovedano lajene im dost © odprim plame 4) .Prepovedana uporaba iskretega se orod)". je ali prostorlakiraice mora imet instal no akivira Yr . —_Petek, 25, oktobra 1985 135. clen Kabine 21 aviomatiéno nanaSanje premsonih sredstev, katerih prostornin delovncga prosira jeveija od 60 mm, mo rajo imetstabllno napravo 2a gasenje po2aroy, ki se aveoma fiemo aktivira 136. clen Xad 2a umakanje, vkater je prosta povetina premarnega sredstva Seta od I'm mora imeti stabilno napeavo za gaseae arov, Ai 86 astomaieno aktvira poe Cutki sabilne naprave za gavenje pozarov pri kadi za umakaaje morajo biti ivedent taka, du seedsto a gatene 2, nesjivo pokrijeceloino prosto povrino premaznega stedsiva 1X. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 137, len ‘Ta pravilik se uporabia 2a objekte in naprave 2a nana Sane in Sutenje premaenih sredstev, katerih graditey, iedelava ali rekonstrukeija se je zacela po njegovl uvehay 138. clea Z dnem, ko zaéne veljati ta peavilnik, neha veljati pravi nik o tehnienih normatiin 2a naprave 2a lakiranje 2 brizea jem ali potaplianjem in za susiine naprave (Uradni list SERJ HC12/19'in 68/80), 139. gen Ta pravilik zatne velati osmi dan po objavi v Uradnem list SFRU. $1, $0-195/1 Beograd, 12. januarja 1984 Direktor Zveanega zavoda 24 standar zacijo ‘Vokatin Dragojevé Lx 703. Na podiagi cetrtepa odstavka SI. lena zakona o temelih kreditnega in bantnega sistema (Uradni list SEIU st. 2/77, 59/51 in 9/84) predpisuje general dirkior Sluzbe drufbene: Et knyjigovodstva NAVODILO © DOPOLNITYAH NAVODILA © PODATKINL, KI JI MORA INTERNA BANKA ZAGOTOVITI IN POSILJATL SLUZBI DRUZBENEGA. KNJIGOVODSTVA —ZARADL DRUZBENE EVIDENCE IN OPRAVLIANIA INFORMA TIVNO-ANALITICNIH POSLOV SECEDE i en 2. To navodilo zatne velit osm Wan po objevi v Urad- nem listu SERJ, = =e 21s. 1/52 Beograd, 16. oktobra 1985 Generalni diektor Shute druzbenegs knjigovodeva ‘mag. Xhemshie Darigh URADNI LIST SFRE Stevitka $7 ~ Stran 1523, USTAVNO SODISCE JUGOSLAVUJE ODLOCBA © OCENIZAKONITOSTI ODLOKA O NACINU OBLIKO- VANJA CES PROLZVODOV V PROMEL NA DEBELO. OZIROMA NA DROBNO V LETL 1. Delolpa onganizactia ‘agela pred Usasnim soditéem Jugoslavie postopek 2a occa Zakonitosi oditka o nachiu oblikovanja eon probveday v po meta ni debelo\Grirome na-drobno v Jeu 1945 (Uradai tt SERJ St. 69/84). Vsvojem prediogu je navedta, da je Pverni ine \15nisvet po 34. lenu zakona o sintemu drusbene kentrole een pooblaseen, da za\leto. 1983 predpie natin cblikovanje teh fen, ni pa pooblascep, abi dalocil tu viino deleba 2a kre prometnih stroskoy, kare poschen ukrep neposredne konteole en, ki se usa le zjenoma in pod pagal Ki jih doloce zakon Zato meni, da izpodbial odtok prekoracuje meje zakorshega pooblasila in da je nesMladen 2 pavedeno zakonsko dolocte, 2. Vispodbijanem adtoku je predpisano, da se vene pro izvodow v prometu na debelo oztroma na drobao ablikujeo ta: ko, da se_prometnt strosbi raracunajo aa nabavno eno. po stopnah. Te stopnje so dalycene 2a vse proizvode po dci- 2: Zvezaiizvrini syet je b odgovoru na prediog o zagethu postopka navedel, da je po dalochah 34, elena zakona o sist Inu dzusbene konivole ce jocban inkjusena Uporaba dolocb tega zakona d\svabodnem oblikovanju cen Proizvodov ¥ prometu v leu 1985 po delavcih organiza Zdrudeneya dela in je Zvezni fave set poablastencda pred De nacin oblikevanja teh cen ¥ tom abdobju. § posmom sna Gin oblikovanja cen” je misjeno Yolocanje vseh elemeatoy en, tudi delzba promeinih sioskovy gent, ne pa postepek, Po Katerem organizacija sdruteneas dele doloea tone, 4. Izpodbijani odio je bil sprejet na podlagi 34, elena za- kona 0 sistemu drusbene kontrole en, s Kateri je ¥ oblii prehodnih dologb urejeno, da Zverni(ersni set predpise 28 [eto 1985 natin oblikovanja cen proizvedov ¥ prometu'na de- belo eziroms na drobno in proizvodov iy uvors Ustayno sodice je ocenilo. da je stem zakonskimi do- otha Zveznt izvrsni svet pooblassen, ds predpise tl Vis no deleza prometnih sroskov v cen in da Je epodbijani od. ok v skladu 2 2akonom, 5, Usiayno sodiste Jugaslavie je na podiagi 375. elena ustave SFR in 36. elena poslovnika Ustovnega souisea Jugos: lavije na soi TT septembra 1985 odlogilo Zaye se prediog delovne organizacie -Iterkontinen- tal” ~ Beograd, naj se ugotov, da aclok o naéinu oblikovenja fen proizvodov v promets na debelo aziroma na drobno v lela 1983 ni skladu 2 2vernim zakonom Ustavno sodiige Juguslavije je sprejelo to odlotbo v ses- tavit predsednik sodisca dr Josit Trajkovie in Clam: Rofidas Bulatovic, dr, Stana Dukic-Delevi, gr. Aleksandar Fira, Van Franko, dr. Vasil Grivéey, Slasko’Kuhar, Rudko Mocivnik, Vorislav Rake, Mustafa Sefo, Jokim Spicovski, Milosay Sijo: vig, Dusan Strbae in Ramadan Veanigh Use 49785 Beograd, II, septembra 1985 Predsednik, Ustaynega sodisea Jugostayi de. dosif Trajkovié I ODLOCBA © OCENI USTAVNOSTI 10. CLENA SAMOUPRAYNEGA SPORAZUMA O ZDRUZEVANIU SREDSIEV 24 KREDI. TIRANJE IZVOZA KAPITALNIH DOBRIN PRIJUGOS LOVANSKI BANKI ZA MEDNARODNO EKONOMSKO. SODELOVANIE V LETU 1984 1. Jugobanka” ~ Temeljna banka Rijeka” 2 Reke je pri Ustavnem sodittu Jugoslavije predlagala zageiek postopka ‘za