Pridelava vrtnin v senu

Klimatske spremembe občutimo tudi v naših krajih, saj so sušna leta vse pogostejša. V
lanskem letu (2006) je pomanjkanje padavin pustilo posledice na naših poljih. Pridelki so bili
v klasični pridelavi in njivah kjer je plitka zemlja zelo skromni.

Slika 1: Krompir sorte Sante je popolnoma posušilo, vrstica ki je še zelena je sorta Bela gospa

Tu se nam postavi vprašanje kako ukrepati, da bomo še vedno sposobni samooskrbe v

lokalnem območju, kar pomeni ravnovesje za prihodnost.

Znano je, da ima na klimatske spremembe velik vpliv človek. Spremembe nas opozarjajo, da
spremenimo svoj odnos do okolja, do naše matere zemlje.

V nadaljevanju vam predstavljam primer dobre prakse, kako se da na naravi prijazen in

preprost način pridelati ozimnico, brez oranja, umetnega dognojevanja, tudi brez hlevskega
gnoja in celo brez okopavanja in osipanja.
Postopek preizkušamo že dve sezoni, rezultati pa so več kot odlični tako po kakovosti kot po
količini.

Postopek
Ko je čas za košnjo trave jo pokosiš, pustiš da se skoraj osuši, nato spelješ seno na mesto kjer
nameravaš saditi in sejati (prostor na travniku ki se ne orje), lahko narediš več otočkov iz sena
po travniku ali pustiš zgrabljeno v 2m široki vrsti ob robu njive. Dobro je da kosimo, ko je
trava zrela in je odvrgla seme. Odlično je tudi seno, ki nam ga je pred spravilom v senik
namočila nevihta.
Sena ali skoraj suhe trave naj bo vsaj 0.5m na debelo saj se čez zimo posede.
Spomladi, ko je čas za sajenje krompirja ga enostavno položiš med seno in zemljo
(privzdigneš seno in daš spodaj semenski krompir)
V predelih kjer je seno zaradi večjega zadrževanja vlage bolj napredovalo v fazi razkroja
lahko posejemo katera koli semena vrtnin, sicer pa je za ostale vrtnine primernejše naslednje
leto, ko se seno že bolj spremeni v humus.
Tako je delo opravljeno vse do jeseni, ko nastopi čas spravila pridelka
To pomeni da pri tem načinu odpade:
• Oranje
• Gnojenje
• Okopavanje
• Osipanje
• Namakanje
Postopek preizkušamo že dve sezoni, (2005,2006)
Rezultati so zavidljivi, celo v lanskem letu, ko je bila suša in so bili pridelki pri klasični
metodi zelo skromni (komaj za seme).

Slika 2: na levi strani krompir pridelan po klasični metodi, na desni strani krompir pridelan
pod senom.

Pri metodi sajenja pod senom je iz 5 kg posajenega krompirja v letu 2006 zraslo 100kg
krompirja.
Slika 3: Pogled na seno v katerem je posajen krompir tik pred spravilom
Slika 4: Privzdigneš seno in pobereš pridelek

Slika 5: kar srce zaigra ob lepem pridelku

Slika 6: 100 kg krompirja zraslo iz 5kg posajenega

Na kupu iz leta 2005 smo posejali blitvo, pastinjak, rdečo peso, čebulo, koruzo, in vse je
odlično raslo kljub suši. (žal nisem naredil posnetka)
Na takšen način lahko pridelujemo tudi na področjih, ki niso primerna za oranje. (kamnito,
nagib terena…)
Postopek je primeren za vse ljudi, tudi tiste, ki ne živijo na kmetiji imajo pa veselje do zemlje
in možnost dobiti košček zemlje (travnik) v obdelavo. Tako si lahko vsaka družina pridela
nekaj osnovnih poljščin in s tem prispeva za lastno zdravje in zdravje našega domovanja
zemlje.

Letos smo na 2 ar površine travnika (prekritega z senom v lanskem letu) Posadili krompir,
koruzo, sončnice, fižol, korenček, bob, gomoljno zeleno, blitvo, buče. Posaditi nameravam
tudi kakšno sadiko kumare, cvetače, paradižnika, pa še kaj se bo našlo.

Za ljudi, ki želijo soustvarjati na preprost in naravi prijazen način.

Robert Baraga Kozarišče: 19. 05. 07