boris salobirO geomehaniki Predmet Osnove geomehanike povezuje znanja fizike, matematike in rudarstva, naslanja se na inZenirsko geologijo in mehaniko tal ter vpleta gradbeniske izkusnje. Sirok splet znanj se zoZuje v ‘en sam cil ~ kako obviadati hribino pri podzemnih in povrSinskih rudarskih deli, Geomehanika je na zagetku spoznavanja polna teorije, neznank, matematignih povezav in novih oznak. Ko dijaki osvojijo za¢etni ~ zahtevnejsi del snovi, je pred njimi reSevanje pravih nalog, laboratorijsko delo, meritve in spoznavanje teZav, ki so povezane z vplivom hribine na rudarska dela in obratno. Rudarski tehnik ne more dobro opravijati svojega poklica brez znanja geomehanike, saj ne bi ‘mogel razumeti procesoy, ki se dogajajo v hribini okrog njega, in jih uspe’no regevati. Gradnja predorov, rudniskih rovoy, usekoy, brezin, nasipov in drugih objektov pa tudi prepregevanje in sanacija plazov brez znanja geomehanike niso mogoti. Znanje geomehanike na srednji rudarski tehini8ki oli pa je Ze vstopnica v obsezen prostor geomehanike. Osnove geomehanike so pisane tako, kot potekajo predavanja iz tega predmeta. K posameznim poglavjem in delom snovi so potrebne Se ustna razlaga in dopolnitve predavatelja. Risbe in skice 530 risane tako, da jih je mogo¢e enostavno narisati na tablo in v zvezek, torej ni¢ bol] podrobno. Snov in njen potek sta preizkuSena v strih letih zaporedinih predavanj in testiranj skript, ki so v tem ¢asu nastajala. Vsaka prigepnjena misel, popravijena napaka ali pojasnilo so k ubeniku dobrodosii. doc. dt. Boris SalobirVsebina MEHANIKA ZEMLJIN - SESTAV IN NOSILNOST TAL 1 12 13 14 24 22 3a 3.2 321 33 uw Delitev geomehanike Standardne oznake v geomehaniki Osnovne raziskave v geomehaniki Pojmi v geomehaniki GEOLO$KI POGOJI NASTANKA TAL, Faktorji nastanka tal Model usedlinskih tal LASTNOSTI DELCEV CVRSTIH TAL Dolodanje specifiéne mase Granulometrijski sestav tal Diagram granulaciie Vpliv oblike in trdnosti delcev na karakteristike tal GOSTOTA IN KONSISTENCA Poroznost tal Viaznost in nasigenost vzorca Prostorninska masa tal Relativna gostota nekoherentnih tal Meje plastinosti W B B “4 15 16 22 22 25 25 26 a 28 52 7 72 73 81 8.2 821 822 Identifikacija materialov VODA V TLEH Podtalnica Prepustnost tal Vzgon Stabilnost povesine zaradi vzgona Pilot (Ljubljansto barje) Bariera ali pregrada Betonske injekcje Pozitivni uginek vegona Kapilarne sile Meritve dviga kapilarne vode Delovanje mraza na tla STISLJIVOST IN KONSOLIDACIJA Deformacija pod normainimi napetostmi Dologanie stisljivosti v laboratoriju Krivulja konsolidaciie TRDNOST TAL NA STRIG IN TRENJE Osnove Parametri strigne trdnosti Trenje Koheaia NAPETOSTI V TLEH IN POSEDANJA ZGRADB PREISKAVE TAL NA TERENU Predhodne ali preliminame preiskave s povrsine Geofizikaine preiskave Geoelettriéne preishave Geoseizmigne preiskave globokimi vrtinami 41 42 42 a3 46 a a “9 50 31 52 54 SA 55 $8Vsebina MEHANIKA HRIBIN u PRIMARNA IN SEKUNDARNA NAPETOST HRIBIN 111 Primarno ali statiéno napetostno stanje 11.2 Sekundarno ali dinamigno napetostno stanje 2 GRADNJA PODZEMNIH PROSTOROV 121 Geomehanske razmere v nahahaliséih premoga 122 122.1 Geomehansta in geotehniéna spremlava izdelave podzemnih prostorov B ‘STABILNOST PODZEMNIH PROSTOROV 13.1 Hribinski pritisk 13.2 Odrazanje hribinskih pritiskov 13.3. Pritisk v jamskih progah in vzroki njegovega nastanka 13.4 Pritisk na odkopu 1341 TeoHjasvoda 1342 Teoria pote 13.43 Teoria upogibanja past 13.5 Vpliv povetanega prtiska in stedstva za zniZanje napetosti 1351 Hrbinski udar 135.2 Zaudevanie 13.53 Uporaba raziénin vist podpori 13.6 Hribinski udari VRSTA IN IZRACUN PODPORNIH UKREPOV Pritisk (tlak) pri razlignih oblikah a 81 83 83 83 7 16.2 142.1 16.3 16.4 16.5 16.6 Wa W2 18.1 18.2 18.3 rea 183.2 18.4 1841 1842 18.5 Plazenje povrsin favnoteini element premikana brefine Drsenje brezin Razpoznavanje plazis¢a Prepregevane| plazov Pogrezanje in posedanje STABILNOST UMETNO USTVARJENIH BREZIN. Sile v brezini Napetosti v brezini PREISKAVE VZORCEV V GEOTEHNICNEM LABORATORIJU Naini pridobivanja vorcev za preiskave Za8tita in shranjevanje vzorcev Laboratoriske preiskave Dologanje fzkalnilastnosti zemijin Dologanje fizkalnih lastnosthebin ‘Trdnostni preizkusi vzorcev Enoosna tlaéna tudnost Enoosna natezna trdnost zemijin - brazil est Triosne preiskave vzorcev ZAKUUCEK LITERATURA ‘SLIKOVNO GRADIVO. 113 ™ WwW 18 120 121 122 122 122 126 126 127 127 wz a 133 32 134 135[MEHANIKA ZEMIN UvOD V OSNOVE GEOMEHANIKE GEOMEHANIKA je povezovanje razliénih znanosti, kot so MATEMATIKA, FIZIKA, KEMIJA, GEOLOGIJA, KLASICNA MEHANIKA (statika in trdnost), RUDARSTVO in GRADBENISTVO! Raziskave na terenu si sledijo v naslednjem zaporedju: geoloske raziskave, geomehanske raziskave, rudarska ali gradbeniska dela. Od spoznanj geomehanike, izraéunov in simulacij je codvisna uspesnost rudarskih posegov v prostor. ‘Geomehanika je glavni pomotnik rudarjenja. Daje mu osnovne napotke za izbiro podporja in za dolotitve velikosti jamskih prostoroy, stabilnosti ter viSine eta2, nasipov, naklona bredine in po- dobnih objektov na povesini. Moderna geomehanika je povezava prakticnih izkusenj in teoretignih izra¢unov, cemur je pripomogel izreden razvoj racunalnikov. Tako je danes na podlagi podatkov mogo¢e racunalnisko predvideti in potrditi vegino posegov v prostor, posledice teh posegov in njihove dalinosezne vplive ter seveda z ustreznimi metodami te vplive prepretiti ~ Digitaini prikaz geomehanske obremenitve predorov. Delitev geomehanike Geomehanika se deli na tri dele: 1, NOSILNOST TAL ali MEHANIKA ZEMUJIN 2. PODZEMSKA geomehanika ali MEHANIKA HRIBIN 3. STABILNOST UMETNIH BREZINOsNove GEOMEMANIKE ‘Geomehanika v grobem obsega: sestav tal, nosilnost tal, zemljin, ‘terenske in laboratorijske raziskave, vrtanje raziskovalnih vrtin in sondiranje, vyzoréevanie in pripravo vzorcev, preiskavo strukture in lastnosti kamnnine, geomehansko razdelitev zemijin in hribin, ‘obravnavo podzemnih pritiskov v hribinah, analizo nastajanja napetosti pri izdelavi jamskih prostorov, vpliv izdelave podzemnih prostorov na povrsino, stabilnost brezin pri povrSinskih kopih. S oamuzoagggae mat 2 —Merjenje deklinacije vrtine. tandardne oznake v geomehaniki - &s = gravitacijski pospesek = sila = pospesek = masa = (sigma) normaina skupna napetost = normaina efektivna napetost ~ tlagna napetost — (tau) strigna napetost = (epsilon) normalna deformacija - modul = (gama) strigna deformacija = thak = modul stisljivosti = modul striga (strigni modul) = (delta) Poissonov kolignik (izg. poazon) F MesANIKA ZEMLIN ¢ — kohezija (sprijemanje mase) 6 — (fi) kot notranjega trenja A - delo $s — presek (povrsina) v= hitrost premikanja neke mase na terenu T — vletna napetost s = stislivost K = konsolidacija e, — modul stisijivosti fe, — modul konsolidacije M,- modul spremembe volumna 1. = deformacia elastiénega telesa ‘Ap- sprememba tlaka i — hidraviiéni gradient Poleg teh so Se druge oznake, ajo iz matematike, fzike in drugih vej mehanike Osnovne raziskave v geomehani Raziskave v geomehaniki razdelimo na naslednje stopnje: 1. Sploine terenske raziskave — ogled terena, jemanje vzorcev, sondiranje, geofizikaine raziskave (magnetizem, blodeti tokovi, prenos 2vokov). 2. Laboratorijske raziskave — preizkuSanje vzorcev, gostota, povezanost, teza, koliina vode, koligina trdne snovi, stisljivost, plastignost, elastiénost, enoosna tlaéna trdnost, dvoosna in troosna tlagna trdnost, kohezivnost, trdnostne raziskave na tlak, strig, 2v0j ali torzijo, nateg, upogib, sejalne analize, 3. Kabinetne raziskave ~ z ragunalnikom jih obdelujemo s pripravnimi modeli. 4, Rezultati ~ matematiéno-tehniska interpretacija stanja v naravi 5. Priprava projekta za izvajanje rudarskih del — varnostni ukrepi za podgrajevanje proti posedanju, ukrepi sidranja itd... 6. Spremljanje rudarskih del — primerjave, analize. 3 —Merilna sonda. 1.31.4 (Osnove GEOMEHANIKE Glavni pojmi v geomehaniki — _AKTIVNI SLO} (zamranjena tla) — AKUMULACI|A PODTALNE VODE — AVTOMORFNA TLA (voda odteka éez zemljo) = BLATNITOK (blato + voda) = HIDROMORENA TLA (voda zaostaja) — HRIBINA = ILOVICA — JEDRO (vzorec, ki smo ga pridobili z vrtanjem) — JEDRNIK (vrtalna garnitura) — KAMEN (manjgi del kamnine) — KAMNINA (trdni del zemeljske mase) kamen - prod - pesek — KONGLOMERAT (sedimenti ali sedimentna kamnina) = KLASIFIKACIA TAL = LEZENJE TAL — MASNITOK — PLAZ — PESEK (0,063 do 2,0 mm) ~ PODZEMNA VODA ali PODTALNICA — PODZEMNI ODTOK — POROZNOST — PROD (2 do 64 mm) = PROZNOST ali ELASTICNOST, PLASTICNOST — ZEMELJSKI PLAZ NA POBOCJU — ZEMUINA Aktivni sloj (v geomorfologiji) ~ povsSinski sloj permafrosta (stalno zamranjenih tal), ki sev toplih obdobjih odtaja. Aktivni sloj postane poleti moévirnat, odtapljanje pa lahko povzrodi tezave pri izgradnji cest, plinovodov in stavb. ‘Akumulacija podtalne vode — premikanje vode navedol do gladine podzemne vode. Ta nadomesti tisto vodo, ki je odtekla po rekah ali pa so jo izétpali (vodnjakl). Kadar akumulacija preseze odtok, se nivo zniza, V naravi je razmerje med odtokom in akumulacijo v grobem uravnano. Kjer se zaradi velikega érpanja podzemne vode njen nivo zniza, lahko vodo dovajamo tudi umetno: skozi vrtine jo épamo navzdol ali pa pustimo, da sama pronica v zemljo iz plitvih mak. ‘Avtomorfna tla —so dobro drenirana, skoznje vada prosto pronica pod yplivom gravitacijskih sil in ne zastaja v talnem profilu. To so tla z dobro drenazo. Blatni tok— tok vode in blata, ki ga ponavadi povzroti mono dezevie al taljenje snega. Posebna vista blatnega toka je lahar, ki nastane z meganjem vode in sveze lave. Blatne tokove sestaviia mefanica vode in glinastih delcev. Le-ta je tekota, poleg tega pa ima veliko gostoto, tako da lahko prenaia kamninski drobir in tual vegje bloke kamnin. Blatni tokovi se lahko gibliejo zelo hitro all komaj opazno, najvetkrat pa se premikajo v sunkih, ker se v njih spreminjata vsebnost vode in gline, Ce je njihova prostornina velika, lahko pokrijejo ogromne povrsine. rf : [MenANIKA Zeus 4 ~ Posledice tajfuna v Hong-Kongu. Dolgotrajen in mo¢an naliv (v 48 urah je padlo 203 mm dezja) je moéno namo¢il in razmehéal poboéja hribov v okolici industrijske cetrti Kwung Tong. Tisoée ton zemlje in karnninskega drobirja, pomesanega z vode, je zdrselo navzdol v blatnem toku, kije odplavil barake ter pod! ceste in stanovanjske zgradbe. Hidromorina tla — v ajih voda obéasno ali trajno zastaja zaradi visoke podtalnice, poplavnih yoda, zastajanja padavinske vode na neprepustnem horizontu ali sedimentu ali zaradi kombinacije omenjenih procesov. Hribina ~ skupek trdnih in netrdnih detcev zemeliske povrsine, ki so lahko pomesani med seboj ali pa so samostojni. Pri izgradnji predora hribina predstavja vso zemeljsko maso, ki jo je treba izkopati (glino, pesek, kamnine, mivko, ilovico, zemijo, humus itd.) Hookov zakon — pravi, da je relativni raztezek (raztezek na enoto dolzine) premosorazmeren z natezno napetostjo, ki ga povzroza. Velja samo do meje proznosti. Hlovica — teksturni (granulometrijski) razred tal, ki vsebuje priblizno enake deleze delcev velikosti peska, melia in gline. Tla z ilovnato teksturo imajo navadno ugodne ekoloske lastnosti, to je primeren zraéno-vodni rezim, kar pomeni, da imajo dokaj visoko sposobnost zadrZevanja vode. A kijub temu vsebujejo tudi dovolj zraka, zato so tla z lovnato teksturo zelo primera za rast rastlin. Kamen ~ v vsakdanji rabi pomeni manjsi kos kamnine, v besednih zvezah pa dobi poseben pomen; na primer drag in poldrag kamen (dragulji) ali gradbeni in okrasni kamen (obdelane kamnine, ki jh uporabljajo za gradnjo ter oblaganje zgradb). 5. Stiskalnica za geomehanska merjenja.OSNovE GEOMEHANIKE Klasifikacija tal — uvrSéanje tal v skupine s podobnimi znaéilnostmi. Tla lahko zdruzujemo na podlagi njihovih osnovnih znaéilnosti, kot so podobnost, lastnosti, sestav in nastanek (geneza). Medtem ko poljedelci navadno klasificirajo tla na podlagi plodnosti,jih pedologi razvr8tajo glede na morfologijo in genezo. Genetski pristop uvriéa v skupine tla, ki so nastala s podobnimi procesi Na svetu obstajajo Stevilne klasifikacije tal, nekatere se uporabljajo po vsem svetu (FAO - UNESCO, ameriska taksonomija), druge spet samo v dologeni drZavi, kot na primer nemika in slovenska lasifikacifa tal Lezenje tal ~ potasno polzerie tal po pobog|u navzdol zaradi gravitacijskih sil in kombinacije razlignih dejavnikov. Lezenje tal lahko povzro¢a udarjanje deznih kapelj ob povrsino, nabrekanje in kréenje zaradi viagenja in izsuSevanja ter zmrzovanie in odtaplianje. Zadnje se dogaja predvsem v obmogjih permafrosta (polzi aktivni sloj). Povzro¢ajo ga lahko tudi delovanje korenin, ritje razliénih talnih organizmov in pasa Zivine na pobogjih Masni tok — tok ali drsenje sedimenta po pobogju pod vplivom teznosti.. Masni tokovi vkljueujejo zemeljske plazove, usade, podore, blatne tokove in polzenje tal. Pobogje postane nestabilno, ¢e se zmanjga trdnost kamnin, preperine ali tal (zemije), iz katerih je zgrajeno. Ce sila teZnosti previada nad silami, ki vzdr2ujejo stabilnost pobogja, potem pride do polzenja, drsenja ali toka kamnin in preperine. Pomembno viogo ima voda: pri gibanju gmote deluje kot mazivo, poleg tega pa lahko s teZo dodatno obremenjuje pobo¢je (debela snezna previeka pogosto sprozi zemeljski plaz). Do masnih tokov najveckrat prifaja na visokih, strmit in slabo poraséenih pobo¢jih, pogosto pa jih sprozijo potresi. Po hitrosti in nazinu gibanja delimo masne tokove v tri skupine. Najhitrejsi so plazovi, podori in usadi. Navadno se pojavijajo kot posamezni kratkotrajni dogodki, ki jih povzroijo mocne padavine in potresi. Precej hitro lahko te€ejo tudi blatni tokovi in tokovi drobirja, ki pa obi¢ajno trajajo dalj casa in vzdolz pobotij vrezujejo kanale. Najpocasnejge je polzenje tal, ki ga obi¢ajno zaznamo samo z vetletnimi meritvami premikov povrSinske plasti pobogja. Pri polzeniu tal nastajajo na pobo¢ju gube, izbokline. Masni tokovi so zelo pomemben mehanizem transporta usedlin tudi pod morjem, predvsem na celinskih pobogjih. Pesek ~ dele! kamnin in mineralov (pogosto zrna kremena), ki so veliki od 0,063 do 2 mm. Pesek nastaja z razpadanjem kamnin pri procesih preperevanja in erozije; izoblikuje se z delovanjem morskih valoy, tek, vetra in ledenikov. Cisti kremenov pesek uporabljajo v steklarstvu, mesan pesek, ki ga sestavijajo zmna razlignih kamnin in mineralov, pa v gradbenistwu. Plaz - masa zemlje, skal, ledu ali snega, ki je zdrsnila po pobotju zaradi tresljajev ali drugin moten). Nevarnost sneznih plazov se pojavi, €e je nagib vegji od 22°; pri znatno ver{i strmini lahko plaz doseze hitrost 300 km/h in veg. Plazina drsi po ukle&éenem zraku kot vozilo na zraéni blazini; pri velikem plazu je nevarnost tudi zaradi pia (zraka, ki ga plaz potiska pred sabo). Ta lahko podobno kot tornado ruje drevesa, vali skale in odkriva strehe. Kjer so plazovi pogosti, povero¢ajo erozijo ter ogro2ajo imetie in Zivljenje. Ko se na pobozju vulkana pepel pomesa s staljeno lavo, lahko nastane plaz kot goree oblak. Podzemna voda (podtanica) — voda pod zemeljsko povrsino, Pod gladino podzemne vode so kamnine popolnoma nasigene z vodo. Podzemne vode se v najveéji meri napajajo s padavinskimi (meteorskimi) vodami, ki pronicajo pod zemeljsko povje, del vode pa odteka v kamnine tudi iz potokoy, rek in jezer. Zelo majhen del predstavija voda, ki se je v sedimentnih kamninah ohranila od takrat, ko so se usedale. Nekaj vode v padtalnici izvira iz magmatskih intruzij; to imenujemo juveniina voda. Kjer nivo podzemne vode dosega zemeljsko povrije, nastanejo izviri. Podzemna voda je lahko v obmogji, ki lezijo blizu morja. Veliko podzemne vode je v poroznih sedimentnin kamninah. Podzemni odtok (v hidrologiji) — de! odtoka padavinske vode, kjer je voda poniknila pod zemelisko povisje. Celoten odtok z dologenega ozemija delimo na povrsinski odtok, _ podpovriinski odtok (vode, ki odtekajo skozi preperino in se kmalu spet pojavijo na povrsini) in podzemni odtok. Velik podzemni odtok je na podrogjih, zgrajenih iz apnenca (krasko povrsje), pescenjaka in lave, kjer se reke napajajo iz izdatnih izvirov. Na ozemijih, kiso zgrajena iz nepropustnih kamnin, podpovrsinsko odteka le manjsi del padavinske vode, vegji del pa je odteée po povriju MEHANIKA ZEMUIN Poroznost ~ lastnost kamnine, ki vsebuje praznine (pore), ki niso zapoinjene s trdno snovjo, Poroznost dolo¢amo z razmerjem med prostornino praznin in celotno prostornino kamnine. ‘Obitajno jo podajamo v odstotkih. Poroznost je zelo pomembna znatilnost kamnin, saj omogoéa, da se ¥ njih shranjuje voda. Teoretiéno je najmanjsa poroznost usedline, ki jo sestavijajo enaka z1na, 04 27 do 47 odstotkov. V resnici pa v sedimentih in sedimentnih kamninah, kjer so zrna med seboj sprijeta z vezivom, poroznost obi¢ajno znaSa od 1 do 50 odstotkov. Za pridobivanje vode je odlotiinega pomena medsebojna povezanost por v kamnini Prod — grobozrnata usedlina, ki je sestavijena iz zaobljenih delcev kamnin (prodnikov), katerih premer znasa od 2 do 64 mm. Prod se lahko useda v najrazliénejsih okolh, najpogosteje pa ga rnajdemo na morskih obalah in v retnih koritih. ObseZne prodne zasipe so ustvarile reke, kiso tekle izpod talecih se ledenikov ob koncu ledene dobe. Prod lahko sestavijajo prodniki kakrSnihkoli kamnin. Sedimentna kamnina, ki nastane z vezavo proda, je konglomerat. 6 — Recni prod. Zemeljski plaz — nenaden premik gmote kamnin in tal na pobogju. Do njega pride zaradi tresljajev, preobremenjenosti ali nezadostne stabilnosti pobogja. Tresenje tal povzrozajo potresi, miniranja in te2ka vozila. Preobremenjenost je posledica motnih padavin (snega ali dezja) ter tudi gradnje cest in zgradb na veh pobotia. Stabilnost se zmanjsa, kadar reke, ledeniki ali morje izpodjedajo spodnji del poboei ali zaradi Clovekovih posegoy, na primer gradnje cestnih usckov na vanogju pobotij, Glavni dejavnik, ki povzroéa zemeljske plazove, je voda. Zaradi vsebnosti vode se poveéa teza tal in kamnin, poleg tega pa voda deluje kot mazivo; tla, ki se ob motnem deZevju razmotijo in popolnoma prepojijo z vodo, so zelo nestabilna in zaénejo drseti Ze na blago rnagnjenem pobodju. Do najdramatiénejsih in najbolj katastrofainih zemeljskih plazov prihaja v gorskih abmoxih, Kjer se lahko zrusijo cela pobogja hribov. V blatno gmoto se veasih ujame zrak, plaz se premika kot vozilo na zracni blazini. Premiki takih plazov so lahko zelo veliki, lahko pa se gibligjo celo navkreber. Vetina plazov nastaja tako, da se del poboéja odtrga in zdrsi. Na pobogju ostane bolj ali manj globoka polkrozna kotanja s strmim odlomnim robom, pod katero se nakopici robir. Pobogja, na katerih so se sprozili zemeliski plazovi, ostanejo nestabilna in nevarna, saj tam Ponavadi prihaja do ponavnega plazenja tal.COsnove GEOMEHANIKE MEHANIKA ZeMUJIN Tak: =F/A[Nin?] pee tak F - sila A — plostina Enota za tlak je bar. 1 bar = 100.000 (108) Pa (paskalov) = 1 N/cm2 Enota: N/m? =Pa, N/em?=bar 7 ~Zemeljski plaz na Novi Zelandiji. Ogromen zemeljski plaz na Juznem otoku Nove Zelandije se je sprodil ob potresu leta 1968. Gmota kamnitega drobirja, zemie in polomijenih dreves je za nekaj ur zajezila sotesko reke Buller River. Naloga Iz snovi geologije preberi poglayja o geoloskih pogojih nastanka tal. Ponovi poglavja iz fizike za 2. letnik: = thak, = nateg, = strig, = 200}, = uposib, - sila, = hitrost ! TLAK NATEG STRIG ZVO} ALI TORZIJA (tisne-zdrobi) ——_(utrga) (prestize) (alomi pod kotom 9) 5 >| (9 kot notranjega tenia FaG + upoGiB (porusip (dele tastna tez0) 8 - Primeri obremenitev vzorca.Bal OsNOVE GEOMEHANIKE MBHANIKA ZEMIN _paligasta oblika delcev, = listnatna oblika delcey, = kapilarne sile. GEOLOSKI POGO}I NASTANKA TAL Sedimentacija delcev tal nastane, ko prenehajo delovati transportne sile. Glede na hitrost vode, zraka in ledenika se delci tal usedajo razlitno hitro. V zgornjem toku rek najdemo najvecje delce (prodnike), v spodnjem pa najdrobnejge (mivka). Nastanek tal je posledica razli¢nih dejavnikov v zgodovini planeta Zemlje. Vsa geologija, ki jo obravnavamo, je vezana le na zelo tanko ~ vrhnjo plast zemeljske skorje. Model usedlinskih tal 2.2 Najpogosteiéa so usedlinska tla, ki so lahko rahla ali gosta. Gostoto tal doloca usedanje enakih Faktorji nastanka tal zm na neko enoto; tako poznamo rahla tla, gosta tla in zelo gosta tla, Pogoji za nastanek tal a) mehanski faktorji raztresenosti RAHLATLA: bb) kemigni faktorii 20,48 (n= tevilo delcev na enoto) ©) sedimentacija d) mineraloska sestava tal GOSTATLA: 2 yA Mehanski faktorji raztresenosti: 020,26 u OSNOVA = sulfatizacija. Satovie > KOMBINACIJA Pahljaéa > KONGLOMERAT Faktorji sedimentaci = nalaganje in odlaganje materiala, — vezanje sedimentov. Mineraloka sestava tal in granulometrija: = veliki delci, — drobni delci,(OsNovE GEOMENANIKE F MEHANIKA ZEMUIN \VELIKA ZRNA - POLOZNA MREZA o* LASTN OSTI D E LC EV 3 ‘¢ CVRSTIH TAL Dela, ki sestavljajo tla, imajo razligne lastnosti. Pri tem ugotavljamo: — specifizno maso, velikost posameznih delcev (granulometriski sestav), — obliko delcev, — prostorninsko tezZo, konsistenéne meje (meja med elastiénostjo in plastiénostjo), — trdnost delcev. 10 — Zdruzevanje zrn v mreZo, satovje ali pahljaco. Dologanje specifiéne mase 3.1 Specifiéno maso, maso évrstih tal, izrazamo v g/cm’. Za dolozanje natanéne mase uporabljamo KONCNA STRUKTURA laboratorisko metodo, pri kateri delce tal stehtamo v majhnih steklenigkah — piknometrih, stka 2 totno dologen vvolumen LED Wu W, wit Wy 11 = Konena struktura usedlinskih tal - KONGLOMERAT (kombinacija mreze, satovja in 12 ~ Doloéanje specifiéne mase v piknometru. pahijace. Specifigno maso (p) z meritvami v laboratoriju izraéunamo: Wed Wy) Wem") Wy = masa suhega vzorca W, — — masa vode Wopsuy — masa izpodrinjene vode in suhega vzorca(OSNOvE GEOMEMANIKE | MeHaNIKA ZEMIN Specifigno maso lahko izra¢unamo tudi po poenostavijenem obrazcu: Postopki preucevanja zrn so: m — sejanje, pay (gem) = sedanie, — areometrija, BE atrirane arate, m — masa vzorca = laserska merjenja z lasersko tehniko. — specifiéna masa vzorea V_ = prostornina, volumen Za tehtanje moramo imeti zelo natanéno tehtnico in konstantno temperaturo 20°C. Speciiena masa tal se v glavnem giblje med 1,7 do 3,1 g/cm? Diagram granula 3.2.1 10 VE ia = 2 8 : 0 ey ane LI my) 8 3° | 22 ge” | ise 7 Vs * Dia D, 7 2 Sas 7 asa om 0m oa ou” 13 — Tehtanje s precizno tehtnico. = 7 pane Pow GRANULOMETRICNI DIAGRAM se TEsEE i Be eg ee eae 3.2 Granulometrijski sestav tal 4 i Pod vplivom geoloske zgadovine, nastanka in morfolotke sestave so tla sestavijena iz zrne a . razlignih velikosti. Tak sestav vpliva na lastnosti tal in ga imenujemo granulometrijski sestav. Sluzi 3 . za nadaljnjo klasifikacijo tal. Meje med karakteristignimi skupinami, ki sestavijajo tla, so sledece: } I" = meja med gramozom in peskom: med 6 in 2 mm le — meja med peskom in prahom: med 0,2 in 0,06 mm [| [NNT Ty — meja med prahom in glino: med 0,006 in 0,002 mm, c — koloidi (najmanjsi delci): manjsi od 0,0002 mm oot Ut t . 14 — Dva aiagrama granulacije - zrnavosti. GRANULOMETRI|SKA TABELA: 2 | 06 | 02 [006 | 002 [0,006 SEJANJE— | — SEDIMENTACIJA Pri 0,06 mm je meja med sejanjem in sedimentacijo (usedanjem). V. = velika zena (prerez 2mm) 5. = stednjazrna 3 M-— mala pa 15 —Sejalnik za doloéanje zmavosti.OSNOVE GEOMEHANIKE T MeHANIKA ZEMIUIN wet rie ree GOSTOTA IN KONSISTENCA 4 roben| srednji | debel | droben | srednii | debel | droben | srednii | debel % © . Poroznost tal 4.1 g ie Vsaka ta so sestavijena iz dolocene kolitine zrn, trds : 2 1, trdega materiala in prostora med njimi. i Teprosire Imenujemo pore. Rezmer|e med prostornino zm in shupno prestomina se menue bo volumen por (n). Razmerje med volumnom por in koncentriranim volumnom trdin delcev 2 imenujemo koeficient por (e). Ta pove, koliko odstotkov celotnega volumna zajemajo pore. » » » ° 0.001 0.01 Ol 1 10 100 H raat tm) 16 ~ Diagram sejane analize. 17 — Volumen poroznega vzorca. 3.3 Vpliv oblike in trdnosti delcev na karakteristiko tal H = supe aac fe Hp — navidezna visina por [em] Oblika in tednost delcev v veliki meri vplvata na lastnosti tal, Bnakomerno velika zrna pravilnihy He ~ navidezna visina trdega dela [em] oblik dajejo slabio nosiinost tal kot razligno velika zrna razlgnih oblik, Zrna se morajo med sebd] vp ~ volumen por [em] Konigasto spajatl (ezablinjati«), da dosezemo ¢im vetjo trdnost. To je posebe| pomembno pr Vc ~ volumen trdih delcey fem] spodnjih ustrojih cest in asfaltnih mesanicah. V, — volumen zraka [cm] Vy = volumen vode [m3] Za povezavo med zrni so pomembni minerali gline. To so netopliiv hidrosilikati z manisim! = skupni volumen [cm] primesmi lahkih in tezkih kovin. Minerali gline (Kaolint, iit, montmoritonit) prepretuiele premikanje tal, kadar so obremenjena! Teza: Naloge 1. lzraéunaj specifiéno maso snovi v vzorcu, ki pri masi 170 g izpodrine 65 mi vode! 2. Kaliko vode izpodrine 250 g vzorca s specifiéno maso 2,6 g/cr?? 3. Kakéno koligino vzorca potrebujemo, da pri specifiéni masi 3,0 g/cm? izpodrine 70 g vode? 4, Razjasni pojme parameter, kvocient, faktor, pokazatelj in dejavnik! Wg — teZa suhega vzorca [g] Ys ~specifigna teza [N])4.2 OSNOVE GEOMEMANIKE Koeficient por izrazimo 2: ] MeHANIKA ZEMLIN Zelo pogosto dobimo vzorce, ki imajo pore delno zapolnjene z vodo. Ostanek vsebuje zrak ali druge pline, ki so rezultat gnitja Poroznostin koli¢ino viage dolagamo na isti na¢in kot za nasigene vzorce, vendar moramo pred tem dolotiti stopnjo nasigenosti Stopnjo nasigenosti dolotimo po shemi: Volumen por: Vo 1=Wa ve 0 voy Volumen por lahko izrazimo tudii kot odstotek por v materialu oziroma vzorcu: n= OMe 18 — Shema nasi¢enega vzorca tal. Koeficient por in volumen por lahko izrazimo tudi z razmer|i (relacijami): Vie wo ss Vee io a Tre vie y- skupni volumen volumen vode volumen zraka volumen trdinih delcey volumen por Nasigenost vzorca (N) izrazimo kot razmerje med V, in Vp: VlaZnost in nasicenost vzorca wv, __V,>100 Neyea ye (M4 P Vo Viaini vzorci tal se posusijo z izparevanjem vode v 24 urah pri temperaturi 105 °C. Vzorec stehtamo pred suSenjem in po njem ter tako dolocimo maso viaznega (Wy) ter suhega vzorca abated (W,). Masa vode v vzorcu je enaka razliki med maso vlaznega in maso suhega vzorca. Masa vode v vzorcu: W= Ww Walg] W. =masavode v vzorcu (W = weight) ‘Wy — masa viaznega vzorca (Wy = weight wet) Wg —masa suhega vzorca (Wg = weight dry) Masa vode v vzorcu (viazen vzorec): M=Wa+ WI] Koligino viage izrazimo kot odstotek mase izparjene vode proti masi suhega vzorca: 100 W we ws \ bye OY Wal YY) (%) 19 - Model za preizkuéanje poroznosti vzorca.| all LOSNOVE GEOMEHANIKE MeHANtkAa ZEMLIN Naloga Nastopajoée enote so: g/cm’, kg/dmi, t/ms; \Vzorec ima obliko valja visine 20 cm in premera 10 cm. Gostota materiala v vzorcu znasa 2,7 kg/dm}. Masa suhega dela vzorca je 3,7 kg. I2raéunaj skupno maso vzorca M, maso in volumen _—_ obrazcih pomenijo : vyode, volumen suhega dela ter razmerje med volumnom por in volumnom trdnih delcev. Wy ~ masa vlaznega vzorca lzpis podatkov in pretvorbe: Wa ~ masa suhega vzorca ‘Yq. — Plostorninske masa viaznega vzorca H =200mm i! Boop mn qe prostominska masa suhega vzorca Pp =2,7,g/em3 Vy =volumen vzorca Wer 3,7 kg- Izragéun: V=Oxh=axr2xh=3,14 x $2 x 20 = 1570 cms = 1,57 litra (dm3) Sassi 4 gla —A Relativna gostota nekoherentnih tal 4.4 M=Wd + W>> W=M — Wd = 4,239 - 3,7 = 0,539 kg Vt=V—W~V2= 1,57 ~ 0,539 -0= 1,031 dm? Pri dologanju relativne gostote nekoherentnih tal moramo ugotovit, ali je material v rahlem ali vzbitem (stisnjenem) stanju. e=Vp/Ve=((Vxp) / Wd) = 1 = ((1,57 x2,7) /3,7)-1=0,14= 14% V laboratoriju dolo¢amo poroznost in prostorninsko teZo nekoherentnih tal v najgostejsem in najrahlejSem stanju s polnjenjem posode normirane velikosti. NajgostejSe stanje dolozimo s sipanjem suhega vzorca v posodo in istotasnim udarjanjem po posodi z vilicami normirane Odgovor: : dimenzije. Volumen vzorca znasa 1,57 litra, masa 4,239 kg, masa vode 0,539 kg, volumen vode 1,539) litra, volumen trdnih delcev 1,031 litra in razmerje por 0,14 ali 14 %. Relativno gostoto opisemo z izrazom: | Can — Co b= ene 5, narama poroznst ’ &max~ Najrahlejse stanje 4.3 Prostorninska masa tal - tan = najgosteée stanje Ip ~relativna gostota Naslednji podatek je prostorninska masa tal. Razlikujemo maso suhega in viaznega vzorca, Rahlo stanje: Ip =0- 0,33 Srednje gosto stanje: Ip = 0,33 - 0,66 Gosostnje: Ig =0,66-10 w= Wo FV [kg/d] Ya= Wa: V (kg/dm’] & — 0,2 (za rahle materiale) 5 ~ 0,5 (za srednje materiale) “Yow ~ prostorninska masa vlaznega vzorca &5 — 0,8 (za goste materiale) & ; “Yo — prostorninska masa suhega vzorca z Vrednost iz prejinje enagbe vstavimo v obrazec: Popolnoma nasiéen vzorec: w= (1) yarn. Mejne vrednosti poroznosti za materia, ki je sestavijen iz krogel enakega p (Oswove GEOMEHANIKE Naloge Izratunaj relativno gostoto nekoherentnih tal (Ip), pri katerih je naravna poroznost * inimalna zbitost tal 28 % in maximalna zbitost tal 71 96! Izragun: lms _ 0,28 0,5 _ = 0,22 Gan Cnn 0,28 0,71 ~~ 0,43 1,=+0,51 Odgovor: Relativna gostota nekoherentnih tal znasa + 0,51. remera, so: max = 91% min = 35% 1 Ip =? Izragun: Cou = 91% =0,91 e= Some ogi : Gan = 35 % = 0,35 = OT = 0,61=61% 091-061 _ +03 Lees petra 7 Lb eto 091-0,35 +056 Odgovor: Relativna gostota nekoherentnih tal Ip znaga + 0,53. tal 50%, MeHANIKA ZEMUJIN Meje plasticnosti 4.5 Najpomembnejsi pokazatelj laboratorijske raziskave tal je dolotitev mej plastiénosti. Pri tem dolotamo évrsto, polévrsto, plastigno in Zidko stanje. 700 WSO A073 (w20) 3360 ' a" i Bao ' 3280 : Eu i 0.0 L é 20 30 @ Wo -meja Zidkosti (%) 21 — Kiasitikacija koherentnih zemhjin po Attenbergovih mejah plasti¢nosti z oznacbami za raligne materiale. Glinasti materiali: stanje olzvrsto_| plast (W, meja strjevanja) (Wp meja plastiénosti) (W, meja tezenja) Razlika med mejo tevenja in mejo plasticnosti se imenuje indeks plasti¢nosti in se oznacuje z ly: W.-W, |, — indeks plastienosti Way meja tegenja — odvisna od viage (L—angl. liquid) /p meja plasti¢nosti (p — ang. plastic) W,— meja strjevanja (s— angl. solid) Meja tegenja in moja plastignosti sta odvisni od koligine vlage v vzorcu. Veé kot je vlage, bolj mater sbi ceialesttsat Peseta tee in obratno. Indeks plastiénosti je tore) razlika med mejo tedenja in mejo Meja strjevanja je pri titi koligini vode v vzorcu, pri kateri se volumen vzorca ne zmanjguje vet, tudi ge se zmanjsa viaga (beton, puding)!NT ‘OSNOVE GEOMEMANIKE 45.1 Meja teéenja — Zidkosti Meja tegenja je dologena z vsebnostjo vlage, pri kateri bo vzorec tal zacel teti, €e ga stresemo, Za te poskuse uporabljamo ATTENBERGOV APARAT. V medeninasti skodelici se razmaze (poravna) vzorec tal, v katerega se s pomotjo posebnega nota zareze normirni Zeb. Z obracanjem rotice se dviguje skodelica na vigino 1 cm in od tam prosto pade. Hitrost vrtenja rogice je taka, da doseZemo 2 udarca na sekundo. Postopek se ponavija z vzorci, ‘vkatere se dodaja vse veé vode. Poskus je konéan, ko se Zleb zapolni (zlije) v dolzini 1 cm. Natanéno ‘moramo Steti Stevilo udarcev. Nato izmerimo vlago v vzorcu me ey 22 ~ Attenbergov aparat za dolocanje meje tecenja - Zidkosti z elektronskim stevcem v ozadju. sof wage % 28 R= 15 udarcev= 26 = 22% vladnosti oe ee 20 | $ Ww 15 20 25 30 35 23 — Diagram za odeitavanje meje tecenja~ Zidkosti 4.5.2 Meja plasticnosti \Vzorec gline se pripravi v mehko plastigno stanje, tako da je iz njega mogote izdelati valcke, debele 3 mm. Te valjamo po podlagi, ki vpija viago (pivnik), tako dolgo, da se zatnejo trgatl. V tem trenutku je dologena meja plastiénosti. V vzorcu izmerimo koligino viage. Vedno dologimo tri yzorce, nato pa izraéunamo stednjo vrednost viage. MenANIKA ZEMIN Meja kréenja Meja kréenja je pri taki koligini vode v vzorcu, pri kateri se volumen vzorca ne zmanjiuje veé, tudi ge se koliina viage zmanjia. Dolo¢amo jo 5 sugenjem vzorcev tozno dologenega volumna, 7 mefenjem volumna in teze pred susenjemn in po susenju. 4.5.3 MaMa Ww vi 24 Shema kréenja vzorca. W ~ tezZa viaznega vzorca W,- tefa trdnega suhega dela vzorca Wyo teza vode v zasiéenem vzorcu na meji kréenja Vi prvotni volumen Vp— volumen po susenju weight — teza (W) wet — — suho (w) dry — vlaino (d) (te oznatbe so zaradi mednaradnega dogovora v angleskem jeziku) Dolotimo mokri del. Teza vode je: Wu = (W Wa) ~ 10° (Vi ~ Va) [g] Tea suhega vzorca: 100- Wy eo OT el lz Ze omenjenega indeksa plastiénosti se lahko iz meje konsistence dolotijo % i i i fologijo ¥e nasledi indeksi za dologanje lastnosti materiala: " 7 ~~ indeks TECENJA (1) se dologi iz nagiba smeri, ki spaja totke z razli¢no vsebnostjo vode v diagramu za dologanje meje tegenja: T= Ws - Wa [%]COsNovE GEOMEHANIKE = incleks Z1DKOSTI ali ZILAVOSTI (tz) je razmerje med indleksom plastignost in indeksom te¢enja: — indleks KONSISTENCE (I) je razmerje med razliko naravne viaznosti in meje tegenja ter med indeksom plastiénost: Meg Te |, je merilo za spremembo trdnosti na zdrs (plazenie, drsenje); je merilo spremembe glede na viaznost. Ce je |, velik, je obgutljivost na zdrs majhna in obratno. 1; kaZe na trdnost materiala, katerega viaznost ustreza meji plasti¢nosti. Ce je Ir velik, je npr. glina évrsta in obratno. Ic je merilo konsistennega stanja materiala. 4.6 CASSAGRANDEJEV DIAGRAM Cassagrandejev diagram se imenuje po italijanskem fiziku Cassagrandeju, razmerja med te¢enjem, Zidkostjo in konsistenco. Podatke je predstavil v diagramu: ie prouéeval 80 i. oy ey OF 30 . ot pokes? | Ny la at é eo (po 20a RTO We 25 — Cassagrandejev diagram. Na absciso nanesemo mejo tevenja W., na ordinato pa indeks plasticnosti Ip . Obmotje ‘vrednosti Ip / 2 Wy 2a dologen material je okrog linije A. Vsak material ima svojo \Vsi navedeni podatki nam veliko povedo o lastnostih in sestavnih materialih hribine, kar lahko koristno uporabimo v praksi. V geotehniénem laboratoriju ugotavijamo se celo vrsto drugih lastnosti zemijin. V nagem poglavju smo navedli le najpomembnejge. MHANIA ZEMLIN KLASIFIKACIJA ZEMLJIN IN HRIBIN injih ustrezno razvrstimo. Posebe| razvriéamo zemijine in posebej hribine, Sistemi klasifikacije Poznamo tri glavne sisteme klasifikacije: = ameriski sistem Klasifikacije zemijin, = nemski sistem klasifikacije hribin, — enotni ali mednarodni sistem klasifikacije zemljin. Ameri8ki sistem klasifikacije zemljin ‘Ameriski sistem klasifikacije zemljin je prikazan kot trikotniski diagram za klasifikacijo tal. Vsa zma so manjsa od dveh mm. Temu diagramu recemo tudi piramida, ki zajema naslednje tipe tal: = glino (100 % koloid), = prasno glino, = peteno glino, = praino glinasto ilovico, = glinasto ilovico, = pe8eeno glinaste ilovico, = prainato ilovico, ~ ilevico (klasifikacija odvisna od koli¢ine koloidnih 2mm), — peieno ilovico, ~ pesek (nima koloidnih zn). Klasifikacija je odvisna od koligine koloidnih zen. Hovica je mineral, ki v geomehaniki ni hatanéno definiran. To je postopek, s katerim zdtuzimo vse do sedaj raziskane laboratorijske karakteristike hribine Sal S11COsnove GEOMEHANIKE ‘MEHANIKA ZeMUIIN %, | {dentifikacija materialov 5.2 Materiale razpoznavamo ali identificiramo na podlagi vet dejavnikov. Zma tal najprej obravnavamo po obliki; ta so: = oblasta, = poloblasta in drobno zrnata Vtakih tleh doloéamo: eS Gd 36 PRAHU 160% = suho trdnost, =e = sia 26 - Trikotniski diagram pri ameriski Kasifikaciji zemijin. = trdnost valj¢kov (konsistenca), = reakcijo pri tresenju, = voni, = barvo, 52 Nemiki sistem klasifikacije hribin |= wsebino CaO — karboksida, ki se dolota s kislino HCl, = ob¢utljivost in poskodbe (kisli dez: 5 +3 + H20 —> H2S0,), Nemski nacin Klasifikacije hribin temelji na postavitvi vet opisnih kategorij hribine, kina _ fonsistentno stanje (gle| diagram plastitnosti). abscisi predstavljajo potrebo po podpitanju — podporju, na ordinati pa je izrazena njihova stopnja samonosilnosti. Sirina med obema parabolama predstavija razpon, v katerem se giblie samonosilnost neke hribine, oziroma potreba po njenem podpiranju. Ta klasifikacija je zelo obse2na in podrobna. Zahteva veliko izkusenj in poznavanje materialov. Za to Klasifikacijo obstajajo Se posebne tabele s podrobnim opisom posameznih vrst tal - zemljin, | skaterimi si pomagamo pri dologanju (glej podrobnosti v knjigi MEHANIKA TAL - GEOMEHANIKA + POTREBNO IE. _alivdrugi navedeni literaturi Mogno poDPORIE 7 > PODPORIE NI ) POTREBNO 27 — Nemski nacin Masifikacije hribin — diagram Bienawskega. 28 — V naravije povrsina prekrita z razliénimi material. 5.1.3 Enotni sistem klasi Bistvo enotne ali mednarodne Klasifikacije tal in hribin je, da jih vedno razdelimo v eno od Sestih osnovnih vrst ter jih oznagimo z mednarodnimi oznakami: od 60 do 2mm 10d 2 do 0,06 mm 10d 0,06 do 0,002 mm .delci manjsi od 0,002 mm prepereli delci najmanjsi delci kacije zemljin G — prod vzmnu (angl. gravel)... S. —pesek (angl. sand). M —prah (angl. mash).. ~glina (angl. clay) © — organska tla (angl. organic boil) Pt —(angl. parts)... see6.1 (OsNove GEOMEHANIKE VODA V TLEH Voda je stalen spremijevalec vsakih tal. Pojavlja se vedno in povsod ter je vetinoma neprijeten, partner, ki ga moramo upostevati. Vplive vode v tleh delimo na: — podtalnico, = prepustnost tal, = vzgon in filtracijske sile, — kapilarne sile, — kapilarno stabilnost vode, = delovanje mraza na tla. Podtalnica Voda v tleh, tore] podtalnica, je bistvena komponenta v prougevanju tal s staliSéa geomehanike. \Vse spremembe, ki se dogajajo v tleh, so podvréene spremembam nivoja podzemne vode, ki se imenuje VODOSTAI. foray 6 oa eee “1>- TEKOCA Qa voninu asain, ® Vous, © NIVO ODPRTE KAPILARNE VODE ADHEZISKE Hobe PODTALNICA 29 — Nivoji podtalnice. Vodo v tleh logimo na: ‘osnoyno vodo, zaprto kapilarno vodo, ‘odprto kapilarno vodo, adhezijsko vodo. MEHANIKA ZEMUIN Na zaéetku je bila voda v tleh v polozaju A. V tej mimi vodi so se del, ki sestavijajo tla, usedali, Zat0 so tla dosegla nivo B. Kasneje se je zaradi razlitnih vzrokov nivo vode znizZal na C. Ta nivo predstavija osnovni nivo podzemne vode — podtalnice. Zaradi kapilar se nivo vade dvigne na nivo D (zaprta kapilarna voda). Do nivoja E se dvigne odprta kapilama voda. Kapilaino diganie vode do nivojev E in D je odvisno od velikosti najvegjih in najmanjsih por v tleh. Tudi v tory do nivoja B je nekaj vode, vendar je ta samo na kontaktih med zrnci, kjer jo zadrZujejo molekularne sile med vodo in tlemi. To je obmogje adhezijske vode. Adhezijska voda je voda, ki tee gravitecijsko proti tlom in nima kineti¢ne energije vodnega toka. Prepustnost tal \saka tla prepuscajo vodo; hitrost toka vode skozi tia pa je odvisna od prepustnosti tal. Darcy jeleta 1856 postavil hipotezo, da je hitrost toka vode skozi tla proporcionalna gradientu tlaka (i), po obrazcu: ail vy. — imaginarna hitrost toka vode [q/A] q ~ pretok v enoti Zasa, [cm/s] A = povrsina tal, skozi katero tece voda, [cm2] i = hidraviieni gradient, [1=h/ U] h — razlika med nivojem podzemne vode na za¢etku in na koncu poskusa, [cm] L_= dolzina poti vode skozi tla, [cm] k ~ koeficient prepustnosti [cm/s] POVERINA in 7 Wl WME I i 1 I WEPREPUSTNO 30~ Prepustnost vode skozi tla v dveh razlitnih smereh — horizontaino in vertikaino Voda te¢e skozi zemijino zelo poeasi. Predpostavijamo, da voda enako hitro preteka po celem Worcu, kar pa ni res. Voda namre¢ te¢e s prece| vecjo hitrostjo samo skozi pore, vendar tega ne ‘™moremo oceniti, zato vzamemo vzorec kot celoto. Stvarna hitrost toka vode je odvisna od volumina por (n) po obrazcu: v Yeni iy = lems]OsNove GEOMEHANIKE Darcyjev zakon velja samo za laminirano gibanje vode (enakomeren tok z veporednimi tokovnicami). ‘Turbulentni tok je nepravilen tok vode, kjer se tokovnice me¥ajo ter povzrogajo lijake in vrtince, LAMINARNITOK TURBULENTNI TOK. \VNARAVI 31 ~ Skica laminarnega in turbulentnega toka vode. Hitrost vode v tleh izrazimo v potencah: = od 5+ 102je 0,05 cm/s = do 2+ 10% je 0,000.02 cm/s = pri hitrosti toka 1 + 108 cm/s se delci prignejo usedati Za orientacijo poglejmo prepustnost raznih materialov (K) oziroma hitrost toka vode skozi tla: prepustni del (nasip) neprepustni del (jedro) K= 1x10? 10 10? 1o* 108 108 cm/s prod pesek fini pesek prah —glina__koloidi in zmesi Za laboratorijske preizkuse vzorcev uporabljamo poseben aparat, ki simulira razmere v naravi KA ZEMUIN vzgon Vegon je rezultanta sil, s katerimi tekogina iz vseh smeri pritiska na potoplieno telo. Velikost yzgona je enaka tezi izpodrinjene tekocine. Vzgon je usmerjen navzgor, njegovo prijemalisce je v tediseu izpodrinjene tekozine, 32 - Vpliv vzgona na plavajoce — lebdece telo v vod lzragun vzgona: pag iki] =F tm-g F.-Fi=m-g =p Pi= Pot Ge" 8°X R= pS p= pot qe (x +h) pS-p,S=m-g P:S—p.S=q° Veg tlak vzgona tlak na povrsini vode tlak na vrhu telesa v vodi tlak na dnu telesa v vodi sila na vrhu telesa sila na dnu telesa volumen telesa (izpodrinjeni) povisina telesa specifiéna masa tekotine specifiéna masa telesa 1 1 ' Postop. Pe S—pS=q-Vig Pet q.g-(x+h)-S~ p.+q.-g°x-S=q-g°V ev Gg x Stq-gh-S-q-g°S 6.3‘Osnove GEOMEHANIKE AKA ZEMUIN qe 8 Via= G8 Vi piloti (Ijubljansko barje) 6.3.2 Na zelo vodonosnih tleh oziroma moévirjih ali kjer se gladina vode izrazito spreminja (PLIMA, OSEKA, PONIKALNA JEZERA) gradimo objekte na pilotih. Piloti so stebri, ki jih skozi mehko, yodonosno hribino zabijemo do trdnih tal, EL MREZA PILOTOV 4xdm Feem-g=q: Veg Fog = Quen’ 8* Vow Faag = Guseene "8° Vecopnoandinwise Zakonitosti plavanja telesa v tekoti Fig>F, =>. TELOPLAVA Getcen > Yenc Fy=F, => HOLD! F,> Fry = TELOPOTONE 6.3.1 Stabilnost povrsine zaradi vzgona Stabilnost povrsine je v veliki meri odvisna tudi od vzgona, ki ga pod povrsino ustvarjajo vodonosniki - to je akumulacija vode, vezana v vodonosnih plasteh. Ta vada je za oko nevidna, vendar ima izreden stabilnostni uginek. MEHKI PESKI, GLINA, VODA 34 — Princip zabijanja pilotov v mehka tla na Ljubijanjskem barju. Piloti se zabijajo v dologeni mrezi—razdalji kio dolozimo glede na tezo objekta in karakteristike mreze. Na te pilote vgradimo nosilee in zaénemo z gradnjo. Pilote lahko zabijamo z vrtanjem. VELENJE UJETA VODA Bariera ali pregrada 6.3.3 Bariero ali pregrado izdelamo okrog objekta tako, da v tla izvrtamo veliko stevilo vrtin zelo blizu skupaj do trdne podlage. V te vrtine vtisnemo betonsko maso pod pritiskom. Ta se strdi, zapolni razpoke in ustvari neke vrste tesnilo proti podzemnim vodam (vpadnik rudnika Lendava). BETONSKA JASEK_—_BETONSKA BARIERA BARIERA MURA: PREMOG: 33 —Stabilnostni udinek vode, ujete v vadonosnih plasteh po odkopavanju premoga. Vodonosne plasti spremenijo geomehansko sliko tal. To pomeni, da navidezno trdna tla postanejo mehka in slabo nosilna, kadar se vzgon zmanjsa. To se zgodi takrat, ko vodo izérpamo ali pa zaradi rudarskih in gradbeniskih del sama odteée. Take posledice Cutimo predvsem podzemnem odkopavanju, zaradi katerega se povisina pogrezne. V te kotanje se zlije voda vodonosnikov in jih zapoini tako, da nastanejo povrSinska jezera (primer v Velenju). Na me: od koder je voda odtekla ali smo jo izérpali, se spremeni nosilnost tal. Zato pride do posrednega pogrezanja povrsine in rugenja objektov na nje). Temu se lahko izognemo na naslednje nacine: NEPREPUSTNA PLAST. —_ Ze pri gradnji objektov predvidimo to moznost in objekte postavimo na pilote, — obstojege objekte zaititimo z bariero oziroma s pregrado, — nagete objekte za8éitimo z betonskimi injekeijami. PREMOG: 35 ~ Zaitita - bariera pred vclorom reke Mure pri izgradnji vpadinika za rudnik lignita v Lendavi.6.3.4 COsnove GEOMEHANIKE Betonske injekcije Betonske injekcije so postopek, s katerim utrdimo nestabilne temelje zgradb. Najveckrat ga Uuporabimo zaradi vode v tleh. Pod stavbo izvrtamo vrtino in vanjo vtisnemo betonsko maso, Enake postopke uporabliamo tudi pri podzemnih predorih, kadar se pojavijo veliki pritiski vode iz. razlignih smeri (predor Karavanke). ZGRADBA RAZPOKE BETONSKE INJEKCHE TSTMS TM Freak. Fake. Freak 36 ~ Viiskanje betona za utrdlitev z betonskii injekcljami pod temelje stavbe. VODONOSNA PLAST BETONSKE INJEKCE POMOZNI ROV 37 ~ Utraitev — pregrada pred vdorom vode 5 pomoznim rovom in betonskimi injekeijami pri izdelavi predora Karavanke. feHANIKA ZEMUIN Pozitivni udinek vzgona Pozitivni uéinek vzgona ali vodnih akumulacij (jezer) je v tem, da s svojo maso voda pritiska ra brezino in $ tem preprecuje plazenje. Ce se nivo vode v jezeru znita z@ 1 do 2 m, se lahko ‘aradi zmanjanja pritiska na breyino sprozi ogromen plaz (potitnisko naselje Kunta-Kinte ob yelenjskem jezeru). Zato je izjemno pomembno, da se pri ugrezninskih jezerih vedno vadrsuje ‘enak nivo vode (zapornice vode). GLADINA VODE eo pNO = Na ~~~ ™ 38 - Vpliv vzgona na brezine naravnega ali umetnega jezera. Ce je Frey > Forcrines i@ premikanje onemogoéeno. Ce je B= 45°, je brezina naravno stabilna. Eee B>45*, mora vzgon prepretiti plazenje. S 7 WME MM 39 — Vpliv naklona brezine in vegona na stabilnost obale jezera. 6.3.5Osnove GeOMeHANIKE MEHANIKA ZEMIN p, - kapilarni vake 7 — povisinska napetost hn — viina dviga tekotine Yu sPecifitna masa tekozine[ g/cm3] _ Al T=75- 10° g/em y= 1 gicm?(voda) dobimo: 0,1 em => 2r = 107 cm = 0,001 em (h=3 m= 300 cm) 6.4 Kapilarne sile Na povrsini vode vedno obstaja dolozena vieéna napetost 7, ki ima velikost priblizno: T=75- 103 [gem] ‘Tekotina, ki je ujeta na trdo podlago, sili k temu, da pokrije cim veéjo ploskev. Na robu posode oziroma tal povrsina tekocine vzpostavlja s podlago karakteristi¢ni kot y (psi) . Obratno je pri ‘iver srebru (Hg). TORII 40 ~ Kot stika s podllago (), ki ga tvorita vada in zivo srebro, Naloga Izragunaj dvig vode v kapilarni cevki r= 2,5 . 10? mm (=> r= 0,25 mm za pesek, prah, glino in Ce tanko cevko Potisnemo v vodo, ta tedi zmotit am ve¢jo povriino, zato se voda v cevki koloidna zrna) pri znanem Tin ¥ ter izratunane rezultate vnesi v tabelo! ch aonaenatnosterstem taki Tom: Powsievade vcevs ing obo coluegia ne | traéunGviga ede v kaplan evi pokmera 0.25 mm: TZRACUN kapilarna VRSTA TAL Pee eit Pe = aL h jcevka PESEK 2-0,02 0,0015 - 0,06. PRAH 0,06 - 0,006 0,06 - 0,6 GLINASTI PRAH 0,002 - 0,0002 0,6 - 3,0 KOLOIDI <0,0002 preko 3,0 41 ~ Dvig vode v kapilarni cevkt in sil, ki pri tem nastopajo. Meritve dviga kapilarne vode 6.5 Zaradi povrsinske napetosti vode in ukrivljenosti njene povrdine v tankih kapilarah ter v porah Dvig vode v kapilami cevki izra¢unamo: Grobno zrnatih tal se lahko voda v tleh dvigne nad osnovni nivo podtalnice. p-2t \Vigino, do katere se lahko voda dvigne nad nivo podtalnice, izraéunamo z enaébo: Mee 0,15 z th yl pi? we (ahaa ha Tey lem] pe T=75 10° [wom] nok, po 2t te yer Visino dviga kapilarne vode merimo z razlitnimi napravami in metodami, ki se uporabliajo v laboratonijih.(OsNove GEOMEMANIKE 6.6 Delovanje mraza na tla \Vnnaravi velikokrat opazimo, da se povrsina tal zaradi zmrzovanja dvigne, spomladi pa se zara taljenja popolnoma namoti, posede in izgubi prvotno tdnost. Zaradi obremenitve nastane| jame, razpoke, robovi, vdori. Volumen vode se pri zmrzovanju povega za cca. 10% UDARCI KOLES VODA 'SLABO UTRJENA. PODLAGA ‘TEMPERATURA POD 0°C, 273%, 32°F ESTA SITS STSITD 'UDARNA JAMA 42 — Delovanje mraza na tla - cestno podlago. Primer Povetanje volumna tal zaradi zmrzovanja vode v tleh izragunamo na primeru kocke s stranico. dolzine a= 1m: Vp=a-V=1 m+ 10%= 1,1 m* Vv =4TT = 1,03228 m Prirastek v eni smeri je torej 3,228 cm, kar zado8¢a za dvig asfaltne plast V porah tal je priblizno 30 % vode; tako se pri zmrzovanju povrsina dvigne povpreéno za 3%. \Visina zmrzovanja je lahko tudi ve¢ja, pri emer pa poleg povetanja volumna delujejo tudi drugi faktorji. Voda je v porah tal pod dologenim tlakom, zato zmrane pri nigji temperaturi od 0 6C, in sicer zmrauje_ med -3 °C do ~10 °C. Zaradi zmrzovanja tal se napravijo lece ledu, ki dvigujejo povrsino. Kriteriji za ugotavijanje, ali so tla podvrZena zmrzovanju, so slede¢i: = nevarna so enakomerna tla, ki vsebujejo vet kot 10 % zr manjsih od 0,02 mm; nevarna so tudi tla z manj kot 3 % teh 2rn; = prod in pesek nista nevarna, prav tako ni nevarna dobro zbita, prepustna glina. ‘pelovanje mraza na tla je odvisno od: ‘gg zrn pod 0,02 mm, jpustnosti tal, ilobine podtalnice, vigine kapilarnega dviganja, asigenosti por z vodo, dimatskih razmer. ieee Za8éitni ukrepi proti mrazu so: = izdelava temeljev na veéji globini od prodiranja mraza, = prekinitev kapilarnega toka dviganja podzemne vode, = ygradnja ustreznih tamponov iz moéno prepustnega materiala, = ygradnja izolacijskih mas, = izolacija objektov, = ustrezno ogrevanje. Naloge 1, Pojasni pomen vode v tleh? 2, Kdaj se voda pojavija v tleh? 3. Kaj je pogo}, da je sploh voda v tleh? 4, Kaj vpliva na premikanje vode v tleh? 5, Razlozi nihanje podzemnega vodostaja? 6. Kako tla prepustajo vodo? 7. Navedi Darcyjevo hipotezo v zveri s hitrostjo podzemne vode? 8 Katere sile, kijih povzroéa voda, delujejo v tleh? 9. Navedi razliko med stisljivostjo in konsolidacijo? 10.Katere so normaine napetosti v tleh, ki povzro¢ajo deformacije?OsNove GEOMEHANIKE lHANIKA ZEMIN Pri doseganju deformacije je odvisno tudi, katera sila pritiska na podlago — ali umetno stvarjena ali sila teze: [oF -r= (me) 1 SES™ m= Nm] Umetno ustvarjena sila F, ki je produkt mase in umetno ustvarjenega pospeska a, deluje na tla preko momenta |, ki je produ te sile Fin dolzine rotice r, na kateri deluje v newton-metrih. Sila {ele T deluje samo kot produkt mase m in gravitacijskega pospeska g. 7 STISLJIVOST IN KONSOLIDACIJA Stislivost je karakteristika zemiljn, ki sestavijajo tla, da lahko pod dologenim tlakom zmanjsajo, svoj volumen. Pri tem se zmanjajo ali izginejo pore med delci tal, lahko se iztisne voda ali zrak, _zina se med seboj priblizajo in prigne se proces konsolidacije. Tu zaénejo delovati kohezivne in 8e druge sile, ki prepretijo, da bi se tla vila v prvaten polozaj. Tipiéni primeri, kier moramo dose¢i konsolidacijo, so nasipi, zasute jame, razne nasute pregrade, ceste pa tudi vibrirani betoni in podobno. Tudi v podzemnem rudarstvu je zelo pomemben éas konsolidacije hribine nad ‘odkopano etazo ali nad odkopanim delom. Relaci (g>a>0) Gravitacijski pospeiek g je praviloma vegji od umetnega a, oba pa sta veéja od nit. (1>—>0) Modul elasticnosti E je veéji od nig in manjgi od ena, kar lahko zapiSemo tudi abrnjeno: Stisjivost in konsolidacijo tal obravnavamo po naslednjih tozkah: ( Mh, a = visina dela, ki se je po stiskanju vnil v prvotno stanje => ah = visina dela, ki se je konsolidiral > h =85cm Po stiskanju dologamo: = stislivost, = konsolidacijo, = modul elast = koeficient stishivost, = modul spremembe volumna, = modul spremembe stis|jivosti in = sesedanje vzorca po visini. sti, Stisljivost in konsoldacija: e 12=20% = Pim Fl 10) 7 yay gga bl7=17% S. = stisijivost K —konsolidacija MEHANIKA Zenayin, PL Pp Pe ‘OBREMENITEV ant “popsapuokant hy bk h hk In | STISYIVOsT ahi, 45 — Obremenitev vzorca pri merjenju stisivosti in konsolidacije. Modul elastignosti: E=e-¢ modul elastignosti modul stisljivosti modul konsolidacije Modul spremembe volumna: a E THE +B) 4? femke]COsnove GEOMEHANIKE Modul spremembe stisljivosti: Analogen je modulu elastitnosti (E) elasticnih teles. Sesedanje vzorca po visini h,=m, dp-H= 42H ‘Ta izraz je analogen izrazu za deformacijo elasti¢nega telesa! 7.3 Krivulja konsolidacije Pri preverjanju ~ dologanju konsolidacije ~ posebej ugotavijamo stisljivost peska in stisjivost gline, ker sta to osnovna temeljna ali nasipna materiala. Pri dologanju konsolidacije sta pomembna dva dejavnika: 1. STOPNJA KONSOLIDACIJE nam pove, koliko se je hribina konsolidirala v danih pogojih. 2. EAS KONSOLIDACIJE nam pove, v kolikem ¢asu je hribina dosegla konéno stopnjo konsolidacije v danih pogojih. stopnja konsolidacije poteka konsolidacija nadaljnijil strajino drenazo tal (odvodnjavanje), sstrojnim valjanjem tal, Zumetnim vibriranjem in stiskanjem tal, Zizbiro tamponskih nasipov s pravilno zenatostjo materiala, Z odstranitvijo nenosiine plast, z betonskimi injekcijami. F=m-g=T arnak. _ sekundarna k. 100 '_|powcorgat oet| tim—» 75%) _ 50 25% —t : > oO 10' 10° 10° logt 46 a - Casovni diagram stopnje konsolidacije - diagram konsolidacije. V hitrem delu se konsolidacija izvrsi v priblizno 20 dneh, kar pomeni do 75 % celotne -konsolidacije. Prehodni del traja okrog 90 dni in doseze 95 % stopnjo. V dolgotrajnem delu in veé let in doseze 99 % stopnjo. V casu cloveske generacije ‘ni mogoze dose¢i 100 % konsolidacije, zato pravimo, da konsolidacijska krivulja teée ( _protineskonénosti. Nitelne konsolidacije nikoli ne dosezemo; krivulja je logaritemska, kar pomeni, da znizuje vvrednost. Umetno izvajamo konsolidacijo s stiskanjem tal takrat, kadar tla v normalnem stanju “niso dovolj nosilna za predvidene obremenitve. Ve¢ja stopnjo kansolidacije doseZemo z dodatnimi “ukrepi: Pri podzemnih delih v rudnikih se pri postopkih razrusevanja hribine glavna konsolidacija izvrsi '90 deh. Konsolidacija je hitra ali primarna, ée jo dosezemo v kratkem éasu in zadoséa za nadaljevanie del, tersekundarna, ki je dolgotrajna, potasna in lahko traja vee let. Sekundarno konsolidacijo je treba temeljito predvideti, da ez mnogo let ne bi prislo do porusitev ali nagiba stavb. Casovni diagram konsolidacije nam pokaze, kako se hribina sorazmermo s éasom konsolidira. Na ordinati je prikazana stopnja konsolidacije, na abscisi pa Cas konsolidacije. Bexu EKUNDARNO| 46 b — stanje konsolidacije.COsnove GEOMEHANIKE Jk ZEMUIN DNOST TAL 8 A STRIG IN TRENJE Naloga Vzorec visine 20 cm stisnemo z edometrom do visine 16 cm. Po prekinitvi stiskanja se vzor vine proti prvotni legi na visino 18 cm. | Dolo stopnjo stisljivosti, stopnjo konsolidacije in modul elasticnosti (v nalogi so obrazci ze poenostavijeni)! = 20cm mh, = 16cm snove €, — modul elastignosti pri stiskanju e, — modul elastitnosti pri dviganju | @ — skupni modul elasti¢nosti Po Mohrovi teoriji pride do zloma (porusitve) materiala zaradi prekoratitve strigne trdnosti. ina trdnost je osnovni parameter trdnosti vsakega materiala. 8.1 K — stopnja konsolidacije $=? K =? E=? 47 ~ Delovanje horizontalnih sil, ki povzrocata strizno napetost, na vzorec. Coulomb (izg. kulon) je prvi postavil osnovni izraz za odpornost tal na strig: t=c+o° tg o[gicm’] E=e,- e=025-0,11- 0,14 Normaina napetost: Strigna napetost: = 100% — 21100 y Fu S= 100% 10% o= Fira] x = y= 100 | K= 100% -“ Fp = 10% Ce vzorec tal damo v dvodelni okvir, ki se lahko pomika levo in desno, ter ga obremenimo Z vertikaino silo P, potem moramo za premikanje zgornjega dela proti spodnjemu uporabiti horizontalno silo Fy, ki ustreza trdnosti tal T = Fy/A iz osnovne enacbe. Odgovor: ‘Skupni modul elasti¢nosti je E = 0,14, stopnija stsiivosti je 20 %, stopnja konsolidacije pa 10%. t=Fy/A [Pa] Del trdnosti imenujemo kohezija ¢; (p je kot notranjega trenja.OsNOvE GEOMEHANIKE jHANIKA ZEMIN o(P) R P| R VZOREC | PLOSKEV TREN TTT AA AT AIA TATA TITS 49 — Razpored sil (poligon), ki delujojo na telo na podlagi. 48 — Okvir za preizkusanje strizne trdnosti na vzorcu. Pogoji (relacije) trenja so: nitrenja, to je, kadar nastopi g=0 pri siliT=m-g ne astopi trenje . telo tezi k premikanju po podlagi, vendar se $e ne premika . trenje je premagano, telo se premakne po podlagi ore se stridno porusi, premagano je notranje trenje rezultanta sil je odvisna od pritiska sile P na podlago in od strizne trdnosti materiala, ki ga preizkusamo 8.2 Parametri strizne trdnosti Glavni parametri kot vplivne kolitine strizne trdnosti so: T — strizna napetost (tau) ; © = kohezija = kot notranjega trenja (fi) znasa 5° do 55° 3 — normalna (tlatna) napetost (sigma) Ti parametri niso konstante in se lahko spreminjafo za vsak material posebej. Relacije: =f (Fu) => Fu=f(p.g,cin A) | ‘ZELO MINIMALNO| ZELO 8.2.1 Trenje HRAPAVO TRENJE GLADKO Trenje je pojay, ki ovira prosto drsenje telesa po podlagi. V mehaniki poznamo naslednja trenja: 50a ~ Odvisnost trenja od gladkost! in hrapavosti podlage. — drsno, i — kotalno, = vodno -vodni upor, = zratno ~ zragni upor. Potrebna velikost horizontalne sile Fy, ki porusi strigno trdnost vzorea, se izrazi z obrazcem: Fain = P (6) tg [N] Kadar vzorec na podlagi obremenimo s silo P in Zelimo ta vzorec premakniti s silo Fy, se fezultanta (R) obeh sil usmeri proti sili Fy in se nagne od vertikale P pod kotom @, ki je kot notranjega trenja materiala. Najvegja sila Fu max, ki je potrebna, da se vzorec premakne po podlagi (premaga trenje), je enaka sili P (ali 0) xta @. Trenje je najvetje med zelo gladkimi in zelo hrapavimi ploskvami.B22 OsNove CEOMEHANIKE [MERANIKA ZEMUIN NAPETOSTI V TLEH 9 IN POSEDANJE ZGRADB ‘Obremenitve, kijih zgradba prenaga na tla preko temeljey, se razporedijo na kontaktni ploskvi med temelji in tlemi, Posedanje tal na tej ploskvi v vsaki tozki ustreza deformaciji zgradbe. : Ge poenostavimo, da se obremenitey prenasa na tla enakomerno, je to zelo grob priblizek. 50 b ~ Strigni aparat: naprava za ugotavijanje strigne trdnosti. 1=0;¢=0 Kohezija Kohezija (c) je del strizne trdnosti, ki je neodvisen od tlaéne napetosti in ravnine striga. Pojavija se v Ze obremenjenih, zelo drobno zmnatih materialih, ki se zaradi tega imenujejo koherentni, Prava kohezija nastane zaradi trajne zveze med zrnci glinastih in prasnatih tal. Kohezija se spreminja s spreminjanjem kolicine vode v tleh in s poroznostjo materiala. Ce se material sui, kohezija raste, ¢e se naviaZi, pada. Izluzevanje soli iz tal zmanjsuje kohezijo, dodajanje pa jo povecuje. Kohezija ni konstantna in se pri vsakem materialu spreminja v odvisnosti od okolis¢in. 52 —Prelom temeljev pri obremenitvi v nekoherentnih tleh. MAX. a Vtleh brez ali z majtino kohezijo c (nekoherentnih) nastane najveeja obremenitev na robovih g stavb, Zato se porusijo temelji na sredini navznoter, ker stavbo »dviguje« na robovih, slika $2. s Razpoke nastajajo pri tleh na sredini zgradbe. 3 Vtleh z moéno izrazeno kohezijo nastane najvegja obremenitev na sredini (koherentna tla). Stedina stavbe se dviga in pade narazen (razpoke proti vrhu stavbe), slika 53. MIN. ‘Obremenitve, ki jih stavba preko temeljev prenasa na tla, se razporedijo na kontaktni ploskvi med temelji in tlemi. © viaznost MAX. (suho) (vlazno) 51 - Krivulia dvigania in padanja kohezije v odvisnosti od viaznosti tal. 1=0;9=0 Nekoherentna tla (prod, pesek) imajo minimaino kohezijo, koherentna (glina) pa maksimaino. Podrogje dolotanja strigne trdnosti zemijin in hribin je zelo obsedno ter zajema stevilne postopke in preiskave. Posebej pomembna je triosna trdnost hribin, ki jo dologamo v laboratoriju \Vsaka hribina oziroma vsaka trdna tla (zemijina) imajo svojo strigno trdnost, ki se spreminja zaradl kohezije in vode. Za dologanje in primerjanje lastnosti zemijin in hribin uporabljamo torej tri krivulje: = krivuljo konsolidacije, ~~ krivuljo trenja, — krivuljo kohezije. $3 ~ Posedanje temeljev v koherentnih tleh. Za podrobnejse podatke glej ustrezno strokovno literaturo, navedeno na koncu uébenika.Fae rietressee 10 (OSNOVE GEOMEHANIKE PREISKAVE TAL NA TERENU Preiskave tal na terenu, ki jth strokovno imenujemo »IN SITU« (kar pomeni »na licu mesta«), so tiste, kijih zaradi neposredne povezave z okolisko hribino ne moremo izvesti v laboratoriju oziroma bi v laboratoriju pridobili napagne podatke. Pri preiskavah tal na terenu opravijamo: Preliminarno ali predhodno raziskovanje s povrsine Geofizikalne preiskave Preiskave tal z jemanjem vzorcev (globinska raziskovaina vrtanja) Preiskave vzorcev tal Preiskave vzorcev tal »in situs Poskusne obremenitve tal Sondiranja tal (koherentnih tal) Prikaz rezultatov sondaznih del 2 (lastnost) VINARAVI 54 — Preiskava na delcu kot sestavnem delu hribine v naravi Py (lastnost) VLABORATORIJU 55 ~ Preiskava istega delca — vzorca, ieluséenega iz hribine. Raziskava na terenu daje drugaéne podatke (P,) kot laboratorijska raziskava tal (P:), zato je treba razmerja med seboj preraéunati, saj so lahko rezultati bistveno razligni. Ponder je dejavnik = regulator, ki lahko poveéuje ali znizuje vrednost izragunanemu rezultatu. PONDER 56 — Razmerja med raziskavo v hribini in v laboratoriju. Predhodne ali preliminarne preiskave s povrsine Priblizne podatke 0 nekem obmogju lahko dobimo s povrsinskim pogledom obmogja, predhodnimi raziskavami, s Studijem geoloskih podlag, z analizo vrtanj v preteklosti, ée so bila opravijena, in iz podatkov, ki jih dajo geoloske raziskave na terenu, npr. slojevitost, tektonski premiki, zakraselost terena, relief in morfologija terena, geoloska zgradba itd... Pomembni podatki so tudi geodetsti, kot so razprostranjenost terena, relativne in absolutne viine, vodotoki, objekti in aerofotogrametri AEROFOTOGRAMETRIJA je letalski stereo posnetek terena, ki ga lahko opazujemo tridimenzionalno in je pomemben element za dologanje predvsem geologije in morofologije terena. ee a $8 — Stereoskop za opazovanje letalskih posnetkov ali racunalniska 3D tehnika. 10.1(OsNoVvE GEOMEHANIKE fHANIKA ZEMIN Danes se letalski posnetki vetinoma pregledujejo z moderno raéunalisko tehniko, v uporabi pa Geoelektritne preiskave 10.2.1 so tudi stereoskop in druge optine naprave. ; ‘i Zmerjenjem elektri¢nih ali dinamiénih konstant tal, prevodnosti, sprokéanja in nabojev napetosti eee ytleh ter njihove spremembe po dirini in globini lahko dobimo zakljucke o sestavi tal. — povrSinski pregled terena, = osnovne geoloske raziskave, = tudijo geodetskih podlag, — letalski posnetek terena. ELEKTRIENI POTENCIAL TIT T TATA TAT AD ~ Py] ~|~s ~si~|~ ~~ ~| ~}~3 ~~ ~ ~ 3) =5 Z{2]<|<4 = i } ~~ ~~ Leone wR SN eo es00m AD 1 — Postavitev elektrod ‘lektriénih preiskavah tal. 59 — Pregledna geoloska karta Slovenije. 9 ACS BN Beer wader eee eh Za to potrebujemo: BLODECI TOKOVI — topogratsko karto (geogratske podlage), = geolo’ko karto terena s tolmagem (opisom), = osnovno raziskovaino orodje, — sondo za jemanje vzorcev. Sestavo tal lahko ocenjujemo tudi z merjenjem BLODECIH TOKOV, Blodeti tok je posledica naravnega elektricizma zemlje ali pokvarjene instalacije (prebijanje izolacije). Tokovi se Sirijo po Viaznih stenah, po podporju, po kamninah oziroma po jamskem prostoru PREVODNOST KAMNIN Za merjenje prevodinosti kamnin je pomembna elektrignost, to pomeni, kako hitro tege elektri tok skozi posamezno kamnino, Kamnina ima lahko glede na svojo sestavo in viago razligno elektrié- ost in s tem razligno prevodnost: KAMNINA, upor PREVODNOST goste kamnine zelo velik upor slaba prevodnost rahlo suhe kamnine velik upor majhna prevodnost nasigene kamnine stednje velik upor srednja prevodnost 60 ~ Satetitska geoloska karta Slovenje. vvodi majhen upor velika prevodnost vodonosniki zelo majhen upor zelo velika prevodnost 2a primeriavo: destilirana voda popoln upor ni prevodna Geofizikalne preiskave Glavni dejavniki elektri¢nega toka so: TOK [A] = | Camper) Geafizikalne preiskave so preiskave zemeljskega povrsja in globine 2 izkori¢anjem fizikalnih NAPETOST [V] - U (volt) zakonitosti v naravi. Sem Stejemo: UPOR[Q) — R (ohm) — GEOELEKTRICNE PREISKAVE MOE IW] — - P (watt) = GEOSEIZMICNE PREISKAVE10.2.2 (OSNOVE GEOMEHANIKE Naloga Ponovi pogiavia iz Geoseizmicne preiskave Pri geoseizmicnih raziskavah izkori8éamo fizikalni prenos elastiénih valov skozi hribino. Elastiéne valove, ki potujejo skozi hribino, sprogimo z udarcem ali z manjéo eksplozijo. Na dologenih mestih na povrSini zemlje postavimo GEOFONE (mikrofon, ki zaznava te valove). Ti geofoni zaznavajo in sprejemajo direktne elasticne valove, reflektivne valove in med seboj zdruzene — interferencne valove. Iz teh valov lahko ugotovimo debelino in nagib sloja ter razlicne materiale v teh. Seizmiéne ozitoma geoseizmigne raziskave so podobne raziskavam potresov. Izvajamo jih lahko na zelo velikih obmogiih in jih postopoma oZamo v smeri, v katere se kaze sled rude ali drugega geoloskega telesa. 64 — Meritev prenosa valov po eksploziji, v terenskem avtomobilu. Te preiskave so izjemno pomembne za doloéanje naftnih polj in nahajalisé zemeliskega plina. Od vseh preiskav (za nafto in plin) so najcenejse, Uvrséamo jih med preliminarne (prvenstvene) raziskave, pri katetih brez posegov v hribino dobimo ustrezne podatke. Poleg geoelektricnih in geoseizmicnih se izvajajo tudi preiskave z metodo lastnega potenciala, zmetodo inducirane polarizacije, z gravimetriéno metodo, geokemiéne raziskave ter matematicna prospekcija, kar so posebni in redki postopki preiskay »IN SITUs, [MEHANIKA ZEMUIN 10.3 Preucevanje tal z globinskim vrtanjem (na jedro) Sestavo tal lahko preuéujemo 2 globinskim vrtanjem na jedro. To je postopek preugevanja tal ‘ymanjsih in vegjih globinah, Vrtine so lahko globoke do nekaj tisoe metrov, Jedro je vsebina hribine. Jedrnik je naprava, s pomocjo katere zajamemo jedro. Za vrtanje uporabliamo: = sondaZne jame manjse globine ~ do 5 m, = vitanje z roénim ali motornim vrtainim strojem do globine 15 m, = plitva vrtanja do globine od 30 do 100 m, = sredinja vrtanja v globino od 100 do 1000 m, = globoka vrtanja nad 1000 - 1500 min globlje (za nafto).. 65 ~ Shema vrtalnega stolpa. Vzorec pridobimo s pomogjo jedrnika. Jedro naj bi bilo dobljeno po vsej dolzini vrtine. Na Podlagi pridoblienega jedra dolotimo geoloski stolpec sestave hribine, kamnine. Dolzina jedra znaa od 80 do 100 em. DIAMANTNA KRONA 66 — Shema krone za pridobivanje jedra.ial OsNove GEOMEHANIKE Uspesnost vrtanja izracunamo po obrazcu, s katerim dolocimo kolidino jedra, K,= LH - 100 [%] L. =. dolzina vzorca (sesteti so vsi vzorci, dobljeni z jedrnikom) [m] H — globina vrtine {m} K, — kolitina jedtra (96] Primer oui Ce je globina vrtine H = 100 m, od tega pa dobimo L = 90 m vzorca, znasa uspesnost vrtanja iroma jedrovanja: L_ 90 %= K-47 Too * 100%= 9 100 = 90 % Iz jedra nat vzamemo vzorec v obliki kocke velikosti 10 x 10 x 10 cm in na njem opravimo enoosne ali triosne geomehanske preiskave; advisno od tega, ali preiskujemo v zemljint ali hit ou ini: = tlaéno trdnost, Gat ~ Natezno trdnost in t = strigno trdnost, Koligina jedra mora biti vetja od 90 9 (Kj> 9096 - 95%). Ee je Kj < 90%, je jedro neuporabno. Geoloski stolpec vrtine ni veliaven. 67 ~ Pridobivanje vzorca lz plitve vrtine. Na desni zgoraj je naprava za triosne preickuse Ma valjastih vzorcih, pod njim pa edometer za merjenje stisijivosti tal, MeHANIKA ZEMUIN Pridobivanje vzorca z globokimi vrtinami 10.4 Globinsko vrtanje je namenjeno preiskavi hribine v veé{ih globinah. To je vrtanje s svedri vegjih premerov ~ do 200 mm (20.cm). skozi hribino prodira diamantna krona, na kateri je namescen jedmnik. Glede na globino se drogovje svedra sproti dodaja. Takine vrtine dosezejo globino do vet 1000 metrov. Vrtanja potekajo: — na suho z izpihovanjem vrtine, = na mokro 2 izplakovanjem vrtin IEVRTANINA ZRAK ALI IZPLAKA 68 — Shema vrtanja globoke vrtine z diamantno vrtalno krono. Zrak ali izplaka hladita sveder in krono, mazeta vrtino in prenaSata izvrtanino na poviije. Vitine zanaito in plin se vrtajo brez jedra, kar poteka bistveno hitreje. 10.4.1 Kontrola vertikalnosti (deklinacije) vrtine Pri vrtanju vrtine lahko nastopi vee tezav: — sveder se zaradi izredno trdega vlozka ustavi, = lomijenje drogovja, ~ sveder delno zavije iz svoje smeri (deklinacija vrtine), = vrtina lahko nepopravijivo zaide iz svoje smeri. 69 ~ Maznosti deklinacije vrtine in adstopanje od predvidene smeri. Deklinacija vrtine je odstopanje smeri vitine od vertikale. Za kontrolo vstavimo v vrtino plasti¢no ev, v katero spustime meriino sondo — INKLINOMETER. Tega spustimo do dna vrtine, nato 92 potasi viecemo ven in vsakih 50 cm merimo njegov polozaj. Polozaj javija meriina sonda v inklinometru, Merjenje deklinacije vrtine prikazuje slika 70.MEHANIKA ZEMLIN (Osnove GEOMEHANIKE 73 —Poskusna obremenitev pilotov na terenu. (Foto: Geolaiki zavad Siovenije) Na tla uéinkujeta naslednji sili: Fy ~statiéna sila, Fain ~ dinamitna sila. 71 = Inklinometer v vetini. Enota sil Fy. in Fyin je newton (N): ‘Tako dobimo slo prave smervrtine. Vitanje vrtin za pridobivanje jedra poteka vedno rotacisko, i -EESYy tako da hribino rede sveder. Jedro lahko dabimo po vsej dolzini vrtine ali samo v nekem delu, kjer Ed nas zanima stanje hribine ali zemijine. Silo F sestavljata masa in pospesek: F=m-a(N] 10.5 Stati¢ni in dinamicni preizkusi tal Uzinek dinamiéne sile na ista tla je veg|i od ucinka statitne: Fain > Fy Fan je odvisna od obremenitve — vikine, mase, gravitacijskega in umetnega pospeska (h, m, g, in a). Statiéni in dinamigni preizkusi so tiste preiskave tal, ki jih izvajamo, kadar 2elimo dobiti geodinamigne podatke neposredno v okolju in nas zanima statiéna in dinami¢na odpornost tal. F Dologenih preiskav ni mogo¢e opraviti v laboratoriju, ker so preobsezne ali pa ne dajo pravin | era rezultatov, zato prinesemo merilne naprave na izbrano lokacijo. Tam opravljamo: i ' G=m-g (kg m/s?) __ STATIENE PREISKAVE za merjenje odpora proti prodiranju v tla pri dolgotrajnih obremenitvah, — DINAMICNE PREISKAVE za merjenje odpora proti prociranju v tla pri trenutnih in impulanit. | Masa: obremenitvah, STRIZNE PREISKAVE za mesjene tal premikoy, kadar prekoratimo notrane trenje. m= pV [kgim*]OsNove Geomenanike ozg0u<0 specifigna gostota materiala sonde ‘volumen sonde umetni pospesek gravitacijski pospesek masa sonde vigina padca sila teze, ki udari ob tla ob padcu sonde 74 ~ Merjenje penetracije v tla pri statiéni obremenitvi. [| Jsonoa h Fem-g Fain eran) oe — 75 ~ Spust sonde v tla in njen outs (vtis) v tleh pri merjenju dinamicne obremenitve tal. ie 300 se my 3 ie ~500 950 433 76 ~ Cilinder za standardni penetracijski test. MEHANIKA ZEMyIN standardni penetracijski test je predpisan (standardiziran) postopek, ki se izvaja z razlignimi penetraciskimi cilindri, Mere teh so predpisane za razligne materiale, na primer za pesek, glino, zbite zemijine in druge. Sonde so razliéno oblikovane ter imajo razligne kote glave in mere drogoyja. Veekrat se uporabija kriina sonda, Kadar j sila F, s katero uginkujemo na podlago, veéja od reakcijske sile podlage, se vedno pozna uginek take obremenitve na podlago. Fna tla> R podlage 50 36 ZAPESEK \/ ZAGUNO 77 ~ Oblika penetracijskih sond za pesek in glino. 78 - Oblika krilne sonde.OSNOVE GEOMEHANIKE 10.5.1 Perkusijsko zabijanje pilotov v tla Za merjenje nosilnosti tal in pogrezanja v tla uporabliamo metodo, po kateri pilote (lesene, jeklene, betonske) zabijamo v tla. Temu retemo standardni penetracijski test. Zabijanje poteka tako, da na dologeno mesto postavimo stolp z udarnim batom. Bat poganja rezstrelivo ali dizel gorivo, ki ga vbrizgamo v eksplozijsko komoro, 'UDAREC BATA 79 — Perkusijsko zabijanje pilota v tla. Perkusijsko zabijanje je vrtanje z razstreljevanjem ali udarjanjem. Ne uporablja se za pridobivanje jedra, temvet za geomehanske meritve, na primer za dologanje odpomosti in moznosti obremenitve tal na Ljubljanskem barju. Na isti naéin se po preizkusih tla tudi utrdijo (barje, Luka Koper, motvirni tereni...) 10.6 Predstavitev rezultatov preiskav Po opravijenih terenskih, geoloskih, geomehanskih, laboratorijskih in »in situ« preiskavah rezultate predstavimo na sledeée nadine: izdelamo geolosko karto s tolmagem, izdelamo geolosko mnenie, — izdamo geomehansko mnenje, = s3tudijami, — zelaborati, = zekspertnimi mnenii, — zanaliza Podatke o teh raziskavah je treba natantno arhivirati, saj so podlaga za prihodnje rudarske, geotehnoloske ali gradbene projekte. Posebej skrono je treba hraniti vzorce jedra in jedra sama, podatke o globokih vrtinah in o preiskavah na terenu. V te namene je v Geoloskem zavodu Slovenije ran Geoloski informacijski center Slovenije (GeoZS, GIC-SLO), ki skrbi za hrambo in dajanje ter interpretiranje takih podatkov. Podatke hranijo tudi raziskovaine ustanove, ki jin pridobijo. MEHANIKA ZEMLIIN oBDELAVA [—>) _upoRABAIN PODATKOV PREVERBA | Nove MERITVE, 80 b — Pridobivanje, analiza in sinteza podatkov. Izdelava geolosko-geomehanskega porotila 10.6.1 Geolosko-geomehansko porotilo ali mnenje se izdeluje za potrebe razlignih gradenj na terenu. To je osnovni geoloski in geomehanski dokument, na podiagi katerega se odlotimo za izvajanje del ali nadaljevanje preiskav. |e prva slika terena, v katerem naj bi se izvajala rudarska in druga dela, Izdelava geolosko-geomehanskega mnenja sestoji iz preiskav na terenu, laboratori preiskav in analize — interpretacije pridobljenih podatkov. Izdelamo ga na podlagi terenskih in laboratorijskih preiskav. Na terenu vzamemo vzorec, teren si ogledamo, uporabimo podatke iz geoloske karte in geolosko porotilo, ée Ze obstaja. Geolosko-geomehansko porotilo vsebuje podatke o: = geolokki sestavi hribine, = nosilnosti tal, = povrsinskih vodnih akumulacijah, = podtalnih vodnih akumutacijah, = stabilnost brezine, = modnostih obremenitve tal, = nosiInosti in odpornosti tal, = moinosti plazov, = seizmiéni nevarnost. Geolosko-geomehansko porotilo izdelujejo podjetja za rudarstvo, geologijo in geomehaniko. Preiskave na terenu in v laboratorijih pa vetinoma opravijajo podjetja za geotehnina dela, ki so lahko samostojna ali v sklopu rudarsko-geoloske in geomehanske stroke, Vetina laboratorijev se tudi imenuje laboratorij za geotehniéna dela ali geotehnitni laboratori.MEHANIKA HIN ‘Mehanika hribin je del geomehanike, ki obravnava obnasanje hribine kot celote pri posegu v njeno jedro (maso). Mehanika hribin se razlikuje od mehanike zemljin predvsem po razli¢nosti vas) henna nwa od manic enn pedoen ro matress PRIMIARNA IN SEKUNDARNA 11 vizratune drugagni — prostorski obrazci. Tako poglobljen obseg snovi je preobsezen za program N A P ETO ST H R I B I N sredje tehniske Sole in za spoznavanje splosnih osnov geomehanike. Izpuséena so poglavja o geoloskem nastanku hribin, prostorninski masi hribin, trdnosti, diskontinuitetah, prepustnost in podrobnejii klasifikaciji hribin, saj so vecinoma podobna Ze obravnavanim snovem pri mehaniki tal — zemljin. Enako velja 2a preiskave hribin na terenu in v laboratoriju. Del navedene snovi obgimo obravnavata predmeta geologija in rudarstvo, zato bi se s ponavijanjem snov nepotrebno podvajala. Primarno ali statiéno napetostno stanje 11.1 Vsak material, tudi hribina, se nahaja v primarnem napetostnem stanju, kadar ni obremenjen (nieino stanje obremenitve). Povréi zzz NAMISLJENE STATICNE SILNICE “ | | | | | Lt | H I | | | | | I I | | | | | K 81 ~ Prehod statiénih silnic skozi neporuseno hribino pred zaéetkom odkopavanja. Sekundarno ali dinamiéno Napetostno stanje S posegom v hribino se primarno napetostno stanje hitro spremeni v sekundarno: primarno stanje ~ statiéno sekundarno stanje ~ dinami¢no terciarno stanje — umetno vzpostavijenoOSNovE GEOMEHANIKE kadar posezemo v hribino z jamskim prostorom, zmotimo ali prekinemo statiéno napetostno stanje, ki se tako spremeni in preide v dinamigno. Posledica dinami¢nega ali sekundarnega napetostnega stanja je, da hogejo silnice Se vedno prehajati skozi prvoten del hribine, ki je zdaj ‘odprt prostor, in s tem rusijo oziroma podirajo izdelan jamski prostor. Silnice silo v odprt jamski prostor z vseh strani — od zgoraj, od spodai, z boka. Moc jamskega pritiska je odvisna od sestave hribine. Mehke in samorusilne se same rusijo (premog), trdne hribine pa se rusenju upirajo, izdelan jamski prostor na njth ne vpliva in jih imenujemo samonosilne. Vetinoma pa se proti jamskim pritiskom borimo z ustreznim podporjem. Tlak na podporje izraéunamo z obrazcem: p=& Nin?) F-p SPL ony F — sila(N) P — tlak (bar, Pa) S — povrsina (m2) PovasiNA 1 NAIVE@JA NAPETOST. 2. sneDwA naverost © a AONCENTRACANAPETOST opor 3 NIZKA NAPETOST £82 ~ Potek silnic skozi naceto hribino pri vepostavitvi dinamicnega napetostnega stanja. Terciarno napetostno stanje je posledica élovekove dejavnosti, ko eli zaradi posega v hribino in nastanka sekundarnega napetostnega stanja ponovno vzpostaviti ravnovesje; tako v nageto hribino varajuje podporie, jo utrjuje, sidra, zasipa in podobno. Terciarnemu stanju ez veliko let sledi ponovno vzpostavijena statiéna situacija, ki pa Se ni in tudi nikoli ne bo enaka stanju pred posegom v hribino. MEHANIKA HRIBIN GRADNJA PODZEMNIH PROSTOROV Za potrebe pridobivanja rudnin, mineralnih surovin in premoga ter za izdelavo predorov, podzemnih garaZ, skladiséin drugih podzemnih objektov je potrebno dobro poznati geomehaniko in obnasanje hribine pri posequ vanjo. Geomehanske razmere v nahajaliScih premoga Geomehanske razmere v nahajaliséih premoga so zapletene in vezane na vadonosne peske, veliko akumulacijo vode v jezerih nad jamskimi deli, izolacjsko plast gline, premogov sloj, prece}- Snjo globino odkopavanja, nastanek hribinskih udarov in nosilnost ali nenosilnost posameznega dela odkopnega polja kot celote. Geomehanske razmere so dologene na osnovi mehanskih lastnosti krovninstih in talninskih modeloy nahajalisca premoga. Primerjava sedimentacijskega in geomehanskega modela kaze, da so geomehanske karakteristike v tesni zvezi s sedimentacijskimi pogoji v éasu njihovega nastajanja Problematika odkopavanja v nahajelistin premoga je vezana predvsem na rudarsko geoloske pogoje v premogovem sloju in se kaze v obliki: = odkopavanja pod vodonosnimi plastmi v obmogjih pod majhno debelino izolacije, = prepregevanja nenadnih izbruhov premoga in plina, = stabiliziranja odkopnega podporja v obmogju majhne nosilnosti talninskega dela sloja slab§e kvalitete, = stabilnosti jamskih prostoroy, = varovanja objektov na povrsini. Zaradi potreb po veliki proizvodnji premoga se premogovniki usmerjajo naprej v raziskave za Teievanje tezav odkopavanja. Prve raziskave so se nanasale na odkopavanje pod vodonosnimi Plastmi in so potekale predvsem na podrogjih hidrogeologije in geomehanike. S ciljem zagotoviti varno odkopavanje pod vodonosnimi peski in za natanénej$0 dolotitev kriterjev varnega odkopavanja je s stalis¢a geomehanike zelo pomembno poznavanje procesa in konsolidacije porusenega materiala za odkopi, zato so raziskave usmerjene V: ~ laboratorijske analize vzorcev, ~ merjenje tlaka podzemne vode, ~ merjenje izdatnosti vodonosnikov skozi vodnjake in piezometre, = dolozanje nosilnosti posameznega dela sloja, = merjenje akumuliranja energije v stebrih za preprevevanje hribinskih udarov, ~ merjenje prehoda seizmiénih valov, merjenje elektroprevodnosti, = merjenje in opazovanje premikov na povrsini (pogrezanje) zaradi podzemeljskih del, ~ »in situ raziskave zarusnih procesov,OSNOvE GEOMEHANIKE — merjenje tlaka v zaru8nem delu in na odkopih, — matematiéno modeliranje odkopavanja in zarusnih procesov. Najzahtevnejse so vsekakor vin situ« raziskave zarunega procesa, ki potekajo v okolici odkopa | in na povrsini nad odkopnimi polji. Na osnovi obseznih »in situs raziskav se sprejemajo in potrjujejo vedno novi krteriji varnega odkopavanja, ki omogoéajo odkopavanja tudi na obmogjih, kjer je debelina izolacije manjsa od 20 m. Ce se izolacijska plast gline nad premogovnim slojem pretrga, lahko v rudnik vdre vada, ki bijo bilo zelo tezko ustaviti. Takih primerov vdora vode, blata in mulja v jamske prostore je predvsem veliko v zasavskih premmogovnikin, kar je povzrotilo ze prece| smrtnih Zrtev med rudarji. Zadnjih nekaj let potekajo obsezne vin situs raziskave tudi v jamskih progah znamenom, da se zagotovi potrebna stabilnost in optimaino podgrajevanje jamskih objektov. Raziskave potekajo v okviru geomehanske spremljave pri izdelavi prog in so dejansko Ze sedaj sestavni del posameznih tehnologij. Posebe} se merijo taki v progah in drugi geomehianski pokazatej, ki dajejo sliko premikanja plasti okoli odkopa in nad njim. Vsak premogovnik ima svojo geomehansko sliko, zato razmere v enem vetinoma ne veljajo 2a druge. Dogajanje v velenjskem premogovniku se motno razlikuje od razmer v zasavskih premogovnikih in drugod, zato za odpravijanje teZav ni sploinega recepta 12.2 Predori in drugi podzemni objekti Po zgledu iz rudarstva se 2 rudarskimi metodami gradijo tudi veliki podzemni prostori: — predori, —_jamske garaze, = skladiséa nafte, | = podzemni silosi, — temelji avtocestnih viaduktov, = odvodnjevalni kanali, = kanali za dovod vode v hidroelektrarnah, — kanalizacijske povezave v velikih mesti = Felezni8ki podhodi — in $e niz podobnih podzemnih konstrukeij. 83 ~ /edelava vodnega rova Drtijitica za potrebe nove avtoceste Celje ~ Ljubljana; zdelal ga je Premogovnik Velenje. Rov sluzi za odvajanje poplavne vode z obmodja avtoceste. (MEHANIKA HRIBIN Rudarska dela pri gradnjivelikin podzemskih prostorov obsegajo predvsem: = izkop z rudarsko metodo dela, = zraéenje, = indiciranje plinov in = vgradnjo primarne podgradnje. (Od tu naprej lahko delo nadaljujejo gradbeniki z betonskim obrizgom, vgradnjo litega betona ali panelov in namestitvijo konéne obloge podzemnega prostora. 84 a - Temelji viadukta za avtocesto, izdelani po rudarski metodi; RGD Trbovije. Poseg v hribino je pri teh delih v celoti enak kot pri 2e opisanih rudarskih delih, namenjenih pridobivanju mineraine surovine, le da so ti objekti trajni in namenjeni vsakdanji dlovekovi uporabi, kar zahteva najvisjo mero varnosti. Stabilnost predora se raéuna na stoletno obdobje. 84 b — Predor V Zideh, del avtoceste v Zasavjo; Geomehanska in geotehniéna spremljava izdelave podzemnih prostorov Pri izdelavi velikih podzemnih prostorov, kjer previadujejo predori, je potrebna nenehna geomehanska in geotehnitna spremljava. Ze pred samo gradnjo se izdelajo natangne Studie in meritve, prouti se geologija, tektonika, izdelajo vrtine in izmerijo primarni tlaki v hribinskih masah. Na podlagi teh spoznanj se projektira cev predora, predvsem njeno podporje in stabilnostni tukrepi. Lahko se izdela tudi razsikovaini roy, kakrSnega je Premogovnih Velenje naredil za predor Sentvid pri Ljubljani. Med gradnjo predora nenehno spremijamo geologijo in geomehaniko hribine z rednimi ogledi, jemanjem vzorcev in vgradnjo niza geoteht naprav. Vgrajujemo Glétzlove celice za merjenje 12.2.1Osnove ceomeHanike hribinskih tlakov, merska sidra, s katerimi merimo konvergenco ali divergenco primarnega podporja in stene cevi predora, ter druge naprave za ugotavijanje tlacnih ali nateznih obremenitey v bribini lzdelava cevi predora se usmerja lasersko; ob tem je potrebno nenehno geodetsko preverjati stabilnost svetlege profila predora. Profil se izdelajo na vsak meter predora. Popolna umiritev sten predorske cevi in primamega podporja — podgradnje je pogo| za pridobitev rudarskega soglasja, kar razmejuje dosedanje rudarsko in nadaljnje gradbeno delo, Brez rudarskega soglasja ni mogoce dokonéno betonirati cevi predora. Seveda tudi betonerska dela opravijajo vetinoma rudarji, saj so manj zahtevna kot izdelava predorske cevi skozi goro. 85 — Gradnja predora Podmilj (2002/2003). MEMANIKA HRIGIN STABILNOST PODZEMNIH PROSTOROV Hribinski pritisk Pritisk v jami nastaja vetinoma zaradi teze siojev v hribini. Zaradi njega se v nahaj okoliski hribini razvija notranja napetost, ki se upira zunanjim silam. V jami je vedno pritisk, samo. da je v nekaterih hribinah statigen in ni opazen, ker je hribina, v kateri je zgrajen jamski prostor, trdna; v drugih pa se mogno izraza in kot posledica pride do deformacije podporja in drugih podpornih elementov. \Vnedotaknjenem hribinskem masivu je vsaj delgek hribine obremenjen v navpiénih in stranskih smereh. S tem prenasa pritisk vigje lezecih plasti in vzdr2uje ravnovesje sil; hribina miruje, v njej se nié ne dogaja Ocenitev pritiska je zelo zahtevno delo, ki lahko temelji na raznih teorljah in izkusnjah, matematigno natanéno pa ga zaenkrat ni mogo¢e dolotiti. Z raéunalnisko opremo se mu lahko dovolj dobro priblizamo in vzpostavimo podobne razmere, kot so pod zemljo. 86 — Primer starejse metode ugotavijanja pritiska v jamski progi z modelom iz voska. OdraZanje hribinskih pritiskov Podzemski pritiski se odrazajo kot: = vdori vode, = vdori mulja, = vdori blata, ~ razrusene hribine, — sprostitve napetosti (8kripanje podporja), — hribinski udari (stebrni udari) 13 13.1 13.2| omsove crowounsie = 87 ~ Glétzlova celica za merjenje hribinskega tlaka. eins ep ssn Se tied eae tea einen Pere 90 - Sidra, opremijena z ekstenziometri v geotehnicnem laboratoriju Premogovnika Velenje. — zanotranje napetosti (GLOTZLOVE CELICE), — za premike hribine (ekstenziometri na posebnih sidrih), — za pritiske na jamski prostor (merjenje konvergence s trikotniki), —_laserske meritve tozk v jamskem prostoru. Geotehniéni laboratorij Premogovnika Velenje izvaja vecino tovrstnih meritev na terenu, tore) ra povrsini in v podzemskih prostorih. V ta namen ima vrhunsko meriino opremo. Meritve lahko potekajo enoosno ali triosno, tore] v vseh treh koordinatnih oseh. Uporabljamo tudi meter in merilno palico. Posebej so pomembne meritve v predorih, kjer je treba zagotoviti trajno stabilnost podprte hribine. V ta namen se uporabljajo preizkusene racunalnisko vodene metode, kot je deformacijski monitoring in podobno. 92. Merjenje konvergence vioda in pomikov brezine ob vhodu v predor z vee merilnimi tockami in navezavo na znano geodetsko tocko (kri2). Geotehnigne meritve so v zadnjem gasu dosegle nesluten razvoj in postale iziemno pomemben dejavnik pri projektiranju povrsinskih in podzemnih objektoy, pri spremljanju premikov povrsine ter pri varovanju zgradb pred plazovi in porusitvami. Posebej se je tako delo obrestovalo pri lzdelavi zelo zahtevnega aviocestnega kriza Slovenije, ko so moral biti predori izdelani skorajda tik pod povrsino, na kateri so stale stanovanjske stavbe, Se posebej pod Trojanami 89 — Oprema za merjenje hribinskih tlakov in obremenitev. Levo: 7 dajjinskim kablom povezane ‘meriine celice; desno: ekstenziometri za v vrtino.13.3 (Osnove GEOMEHANIKE Pritisk v jamskih progah in vzroki njegovega nastanka Kadar v hribini zgcadimo jamski prostor, progo, se porusi ravnotedje, ki je vzpostavijeno pri nedotaknjeni hribini. Ko smo naredili v sloju odprtino, smo odstranili nosiIne delce hribine. § tem smo povzrotili spremembe v hribini, ki se odrazajo v povecani napetosti in pritisku v stenah jamskega prostora ~ proge. Porusitev tega ravnotezja in potek linij pritiska prikazujeta sliki 93 in 94, 93 — Potek linij pritiska okrog kvadratne jamske proge. 94 — Potek silnic okrog odprtega jamskega prostora zvonaste oblike. Ee je hribina dovoj tina in lava, lahko te pritiske v okolici odprtega sistema sama prenese, Ze pa je mena, teh pritskov ne more sama nosit in ji moramo pomagatis podporjem. Linije pritiska se nad praznino delijo na levi in desni bok proge. Nad praznino se pritisk zniza al pa ga sploh ni, na robovih pa se nabira in je znatno poveéan (P,,). Naprej pred odkopanim delom in za njim je pritisk statigen (p,). Pritisk v okolici proge okroglega prereza — za primer je vzet navpigni izvozni rudniski jasek Gaht) - deluje koncentriéno, v homogeni hribini pa enakomerno tisti boke v prazen prostor in sev tej smeri gible tako dolgo, dokler sile ne najdejo opore. To je povecani pritisk, ki se pojavija zaradi porusenja ravnotegja. Nastale sile se razdelijo v dve komponenti, tangencialno (py) in radialno (p_). Delovanje teh sil prikazuje slika 95. MEHANIKA HRIBIN, 95 ~ Delovanje pritiska v horizontainem preseku jaska. ‘Tangenciaini pritisk je veéii in deluje kot strizna sila, radialna komponenta pa je manjsa. Okrog jamskega prostora se razvijejo tri obmodja pritiska: L, 1. in IL — |. obmogje je cona razbremenitve, kjer je pritisk majhen, = Il. obmoéje prenasa delovanje najvetjega pritiska, = VII. obmoéju je pritisk nekoliko zmanjsan, vendar se dovolj velik, da vpliva negativno. Pri jamskih prostorih, ki imajo najbolj pogosto obliko pravokotnika in trapeza, so razmerja sil zapletena, Ceprav se v osnovi ne razlikujejo veliko. Obremenitey se koncentrira okrog njihovih vogalov, boki prog pa so mocneje izpostavijeni deformacijam. Oblika obmogja najvezjega pritiska je odvisna o¢ oblike jamske proge, navadno pa ima podobo sem v progj. Ta nastane predvsem v manj trdnih hribinah, ki niso zmozne prenesti pritiskov. Okrog odprtega prostora nastane obmogfe (v obliki elipse), kjer je hribina razpokana in porusena. To obmogje lahko sega od 5 do 30 m v strop in od 0,5 do 2 m v bok proge Hribina s tem ni sposobna nositi same sebe, zato jo moramo podpreti z ustreznim podporjem. Cim visje sega porusitvena elipsa, tem mognejse podporje moramo uporabiti. Kjer hribina nil razpokana ali razruSena, nosi samo sebe in Se dodatne pritiske. Tu podporje ni potrebno. Porusitvena elipsa in njen obseg sta prikazana na sliki 96. Pri elastignih hribinah se na zacetku delovania pritiska zlomi strop, nato boki, dvignejo se tla, kar povzroti deformacije in poskodbe podporja. Pritisk ucinkuje tako dolgo, dokler se v sloju ne vzpostavi odpor, ki se upira nadaljnjemu rusenju. Takrat uéinka pritiska ne zaznamo vee, vendar tudi jamski prostor ne obstaja veg, ée ni bil dovolj trdno podprt. 96 — Porusitvena elipsa.Oswove CEOMEHANIKE \V okoliski hribini se napetost poveta, ker hribina sprejme nase del pritiska. Pri togem podporju, ki se postavi takoj po izkopu prostora, je treba premagati pritisk P). Ce podporje postavimo nekoliko kasneje, na primer v éasu Tz, je pritisk manji in znasa le P2. Vee éasa kot pretece, mania je napetost (in seveda temu primerno nigii prostor) in séasoma bi popolnoma ponehala. V tocki B bi ne bilo vet nikakrinega pritiska. Na sliki 97 je prikazano prenasanje obremenitve na podpore, kjer se visina prostora — proge niza. Papi Pit Pa 7 t 8 ty a 97 ~ Padanje pritiska v odvisnosti od éasa. Kadar okoliska hribina ni homogena, prihaja do deformacij proge in podporia stiste strani, kier je mehkej8i del hribine. Deformacijo proge prikazuje slika 98. 98 — Deformacija podporia v jamski prog. 13.4 Pritisk na odkopu Razvoj napetosti v nahajalisu in v okoli8ki hribini je pri odkopavanju se bol} zapleten. Aktivne napetosti, ki vplivajo na delo v jamskih prostorih, se ne nahajajo samo v hribinah, ki so v neposredni blizini adkopa, ampak zajemajo veliko plast, ki imajo lahko med seboj popolnoma razliéne plastiéne in elastitne lastnosti. Procesi, ki izzivajo kopigenje napetosti v hribini, delujejo ‘aunaj meja nasih zmoznosti opazovanja. Zato ni mogoze za vsak primer uporabiti samo ene teorije © nastajanju in Sirjenju napetosti, ampak vet; z njimi skuSajo strokovnjaki na podlagi meritev, raéunalniskih izraéunov, simulacij in izkugen| te pojave razloditi, Za to delo obstojijo tri glavne teorije: = teorija svoda, zvijanja plasti. Te teorije so sicer Ze zelo stare, vendar Se vedno predstavijajo temelje za ugotavijanje dogajanja v podzemnih plasteh. Na voljo so tudi novejse teorife, ki jih bomo obravnavali kasneje. MEHANIKA HRIBIN Teorija svoda 13.4.1 V jamskih prostorih se pojavijata dve vest pritiska: = statigni jamski pritisk: pritisk na stene jamske proge, ki jo izdelamo v nedotaknjenem hribinskem masivus ta pritisk je sorazmero majhen in se éasovno ne spreminja, = dinamigni jamski pritisk: prtisk, ki deluje na stene jamske proge ali odkopa, kjer v blizini codkopavamo sloj; ta pritisk se Easovno spreminja in je lahko tako mogan, da nam porusi podporie v progi V neporusenih plasteh je pritisk krovnine na nahajalisg¢e enakomerno razporejen, kakor prikazuje slika 99, 1234567 8 9 wm 21514151617 1819 20.21 99 — Enakomerna razporeditey statiénega pritiska v nenacetem hribinskem masivu. Taken pritisk imenujemo primarni ali normaini oziroma statigni pritisk. Z zagetkom odkopavanja se raynotezje porusi, krovnina ali praznina, ki je nastala z odkopavanjem, ne more veé nositi teze zgornjih plasti. Zato se odkop zrusi; Ze pa je se odprt, se obremenitev prenese na boke odkopa. Nad odkopom se napravi svod, podoben tistemu pri jamskih progah, ki nosi tovor in se na eni strani naslanja na évist steber ela odkopa, na drugi strani pa na talnino, zasip ali zarusitev v starem delu, Linije pritiska se razvijajo tako, kot je prikazano na sliki 100, Posebe} sta prikazana statigni in dinamiéni pritisk ter obmo¢ja brez pritiska oziroma z njegovim minimalnim vplivom. Dokazano je, da je koncentracija pritiska najve¢ja pred odkopom, ko se prigne vpliv na hribino, in za njim, ko se sprozi zarusitveni proces SMR oD KoPAVANIA, 2 D~dinamient Sy statieni 100 ~ Razvoj linij pritiska pred in za odkopom.13.4.2 shove CEOMENANIKE Ceprav se svod pritiska naslanja na eno in drugo stran praznine, je vee|i na ¢elu, manjsi pa v starem delu odkopa. Prtisk na elu imenujemo dinamiéni, v starem delu (to je Se odkopni del) pa statiéni. Pri odkopavanju s Sirokimi odkopi se polozaj odkopa vsak dan menja, zato se razpon svoda ‘oziroma pritisk menja tako, da je odkop vedno za njim. Zaradi trdnosti hribine se lahko zgodi, da odkop hitreje napreduje kot pritisk, to pa povzroti deformacijo podporja, ravno tako kot potasno napredovanje. Taksno razvijanje napetosti v glavnem velja za horizontaine in blago nagnjene sloje ter tiste, ki jh odkopavamo v horizontalnih etazah. Teorija plosé Teorija plose pojasnjuje razvijanje napetosti na obmogju odkopa tako, kot da celoten pritisk krovninskih nanosov nosi prva plast krovnine nad odkopom in se zaradi tega zvija v oblikikrozrika, > 2 101 — Ploséa nad odkopom, zvita v obliki kroznika. Plosta se naslanja na stebre v okolici odkopa in na teh stikih se kopidi tudi pritisk, katerega moe je odvisna od velikosti prostora in njegove ablike. Na odkopu se pojavija v obliki drobljenja surovine; zato je treba manj razstreljevati, vendar je padgrajevanje zahtevnejse. Teorija upogibanja plasti Profesor Kégel jez raziskavami dognal, da pri krtiénem stanju lahko obstajajo sile, ki povzrogajo pritisk zaradi napetosti pri upogibanju krovnine. Nad odkopom se pojavija svod, v katerem so napetosti. Ce so nanosi, v katerih je izdelan jamski prostor, sestavijeni ali oblikovani v plose, se zasvodijo na natin, ki je prikazan na sliki 102. al l= 102 — Zasvoditev plos¢astih nanosov nad jamskim prostorom. (MEHANIKA HRIBIN Vteh plostah se pojavija vet razlicnih napetosti, oznagenih s érkami a, b in c: ‘a — napetost na pritisk svoda, b_ — pritisk, ki povzrota upogibanje, c — napetost, ki odvaja posamezne dele od masiva. Na temenu svoda nastane razslojevanje, kar dokazuje, da je notranii del svoda brez pritiska Vpliv poveganega pritiska in sredstva za zniZanje napetosti Pri odkopavanju in izdelovanju jamskih prostorov posebej pazimo na to, da zmanjéamo napetosti in s tem obremenitey na podporje. Zato pazimo na naslednje ukrepe: = stalno merimo in ugotavljamo obremenitve, = odkopavamo z zapoinjevanjem praznih prostorov, = tazdalja med éelom odkopa in zapoinitvijo naj bo cim manjsa, = povecamo hitrost napredovanja do se mozne meje, = znizamo vi8ino odkopnega pasu, — pridelu z zarusevanjem moramo star odkop zarusiti, preden zaénemo z odkopavanjem novega, — izogniti se moramo puséanju stebrov v starih delih, = vestno in pravoéasno podpiramo. Poveéan pritisk se lahko pojavija tudi zaradi nepravilnosti v sloju in zaradi rusnih-obmodij, prisotnosti vode, manjge nosilnosti nahajali8éa ter puStanja varnostnih stebroy, ki so vedno izpostavljeni visokemu pritisku, Povetan pritisk ima tudi velik vpliv na zmatost odkopane rude, kar je lahko celo koristno, predvsem ge se podkop drobi in je s tem odkopavanje olajSano. Jamski pritisk se pojavija $e v raznih drugih oblikah, ki skoraj vedno negativno vplivajo na pogoje odkopavania. Hri Hribinski udar je, kot Ze vemo, nenadna sprostitey pritiska, ki deluje udarno, v kratkem trenutku, podobna potresu. Nastane zaradi kopigenja napetosti v hribini oziroma v njenem Se neodkopanem stebru, pogoj pa je, da ima hribina takéne fizikalno-mehanske lastnosti, ki omogotajo nastanek hribinskega udara. Posledice udara so porusenje podporja, zniZanje stropa, dig tal, rugenje bokov v jamskih prostorih, éelne stene na odkopu, izriv premoga, izpuhi metana ter psiholoski vpliv na ljudi, kot je strah, tesnoba in tudi smrine Zrtve. Te hribinske premike spremljajo pokanje hribine, drsenje plasti, zra¢ni sunk’ in udarl. Odkopi in jamski prostori se lahko podrejo, prihaja do prekomerne obremenitve zas¢itnih stebroy in bokov, ki se nenadoma zlomijo inse — popoinoma zarusijo. ski udar 13.5 13.521Wis z NSS OSNOvE GEOMEHANIKE Zarusevanje Zaruevanje imenujemo proces, pri katerem se krovninski nanos! zeradi pritiska in gravitacije po lomljenju zrusijo v prazen prostor odkopa ali drugih jamskih prostorov. Planirano zarusevanje je tisto, ki se izvede v dologenem éasu, na doloceni povesini in s popre} Pripravlienim postopkom. Uporablja se pri metodah odkopavanja z zaruSevanjem hribine, kjer se prazen jamski prostor, ki je nastal zaradi odkopavanja, zapolni z ruSenjem krovnih plasti v praznino, Nenaértovano zaruSevanje pa prihaja nepritakovano, posledica tega je prekinjen proizvodni proces, prehod judi je onemogoten, zmanjéa se z2raéenje, lahko pride tudi do hudih rudarskih nestec. V glavnem je nenadno zarusevanje posledica nepravilnega dela, poveanega pritiska in nezadostne podgraditve prostorov. Uporaba razlignih vrst podporij V rudnikih uporabljamo razlitne vrste podporja glede na zahtevnost odkopavanja. Jamsko podporje ima tri osnovne nalog ~ SGiti delavce pred padajocimi kosi hribine, = dr2i ravnovesje sil v hribinskem masivu, = omogoéa odkopavanje. Glede na napetosti, ki se pojavljajo v progah in na odkopih, uporabljamo za preprecevanje njihovega vpliva ustrezno podporje. S podporjem preprecimo zmaniganje svetlega profila proge in zarusitev jamskega prostora. Za podpiranje uporabliamo: = togo podporje, = delno popustijivo podporje in = popustljivo podporje. ‘Togo podporje ali nepopustljivo podporje vgrajujemo predvsem v jamske proge, ki so grajene v trdnejsih hribinah in jih Zelimo dlje asa ohraniti. To podporje je izdelano iz kamna, opeke, betonskih oblikovancev, betonskih ali Zeleznih panelov (segmentov) ali iz litega betona, ki ob ‘obremenitvi skotajda ne popuséa, razen malenkostno in neopazno. Primerno je za podgrajevanje na tistih mestih, kjer ne pri¢akujemo povetanja ali sprememb napetosti v hribini Delno popustljivo podporje je predvserm modeno hidravlitno podporje, katerega stanje in_vigino vedr2uije tlak v hidravlignih vodih. To podporje se samo prilagaja jamskemu pritisku, ob tlaku popuita ter se po prenehanju udinka tlaka delno tudi vraga v prvotni polozaj glede na obremenitve hribine. Lahko ga vodimo ter prilagajamo Zeljeni visini, popuséamo in dvigamo. Popustljivo podporje vgrajujemo v obmogjih hitrega in obéutnega spreminjanja obremenitev. To so pripravske proge in odkopi. Princip delovanja popustljivega podporja, tako v progah kot na odkopu, je, da s povecanjem obremenitve na podporje popuséa, da leze vase. Ob zmanjsevanju svetlega profila odprtega prostora vzdréuje odprt prostor tako dolgo, da se do konca sesede in naprej deluje kot togo podporje. Ob tem se sicer porusi, vendar ga veginoma Ze mnogo prej zamenjamo, progo pretesarimo ali odkop dvignemo. k popustiivemu podporju spada: = loéno podporje v progah, = Klasigne trenjske stojke na odkopih, "= hidravliéno podporje (sekcije in stojke). ‘Opomba: Razligne vrste podporia in njegovo delovanie si oglej v uebeniku Rudarstvo 3. IMEHANIKA HIBIN Hribinski udari 13.6 Hribinski udar nastane zaradi koncentriranja dinamignih hribinskih napetosti v obremenjenem delu hribine. V manjgem delu hribine, stebru ali loku hribine (odkopa) se napetost akumulira = zbira. Akumulacija napetosti traja tako dolgo, dokler hribina to prenese. Plastitne hribine sproséajo akumulirano napetost potasi, zato do udara ne pride. Elasti¢ne hribine sprostijo akumulirano napetost v trenutku, ko pride do porusitve njihove notranje trdnosti. Sprostitev napetosti je IMPULZIVNA oz. trenutna in ima znake eksplozije, Ta eksplozija vpliva na izdelan jamski prostor. Pojavu re¢emo hribinski ali steberni udar. \V samem stebru se po udaru vzpostavi stabilnostno ravnotezje. af EQ oy | | > oe o opKor ~ we f-- | ol "s ord 103 - Stabilnostno ravnotegje v stebru. Kako se energija akumnulira: Energija se akumulira v stebru tako, da z obremenitvijo naraiéa njegova deformacija. To deformacijo lahko merimo v laboratoriju kot triosno obremenitev vaorca. Ko napetost popuséa, se deformirani material poskuSa vmiti v prvotno stanje. y 104 ~ Element hribine, podvrzen triosnim laboratorijskim preiskavam. Nastanek hribinskega udara je odvisen od tega, ali je hribina bolj plastiéna ali bolj elasticna, Zelo velik vpliv ima v hribini viaga, od katere je odvisen energetski indeks hribit Ag=f (Aa) £ (Aw) pomeni odvisnost energetskega indeksa od stopnie viage (w) v hribini:Oswove GeOMEHANIKE Energetski indeks: Energetskt indeks je razmerje med delom elastigne in delom plastiéne deformacije. Zapisemo gaz obrazcer Acs Ags AS > energtsindele ‘Aes ~ delo elasti¢ne deformacije ‘Apa — delo plastigne deformacije of 105 — Odrejanje vrednosti energetskega indeksa iz preizkusa vzorcev; prikaz histerezne zanke. Pri vsaki hribini ugotavijamo energetski indeks, ki nam pove, koliko je hribina dovzetna za nastanek hribinskega udara: HRIBINA Aei dovzetnost za udar elastiéna Age mona plastoelastiéna 2 = 3 = Pri razli¢nih oblikah jamskih prostorov se jamski pritisk razligno razporeja. Za manje pritiske uporabljamo enostavnejse regalne konstrukcije podporij, 2a verje pritiske pa krozne konstrukcije podpori 109 ~ obremenitve na podporja kvadratnega in trapezastega tipa. 110 ~ Obremenitve hribine na podporja kroznega tipa. UPORABA POSAMEZNIH TIPOV PODPORJA GLEDE NA OBREMENITVE ‘Obremenitve na podporje lahko prihajajo s temena, z bokov, s tal aliz vseh strani kombinirano. Tem obremnitvam prilagodimo obliko podporja. KVADRATNI PROFIL => za samonosilne hribine 2. PRAVOKOTNI VISOKI PROFIL => vetinoma za samonosilne hribine s temenskimi obremenitvami 3. PRAVOKOTNI PODOLZNI PROFIL => za nosine hribine brez temenskih obremenitey 7 IAMSRAPROGA-RAZUENITI 4, TRAPEZASTIOZKI PROFIL = za delno nosilne hribine 2 izrazenimi temenskimi in = otek silnic pri razlicnih jamskih prostorih. - boénimi obremenitvami ee folekainicp # e 5. TRAPEZASTISIROKI PROFIL = slabSe nosilne hribine s pritiski z boka, manj s temena 6. TRAPEZAST! PODOLZNI PROFIL => slabie nosilne hribine brez temenskih obremenitev za nenosiine hribine, kjer nastopa tudi talni pritisk njihov vpliv drugaéen, zato temu prilagodime podporje14.2 OsNove GEOMENANIKE 9. ELIPSASTI—POKONENI = za nenosilne hribine z izrazenim temenskim pritiskom in talnim pritiskom = za nenosilne hribine z vegjim pritiskom z boka in manjgim s tal in temena 10.ELIPSASTI PODOLZNI TL JAJCASTI => namenjen za nenosilne hribine z izrazitim pritiskom s temena in manj tal 12.0KROGLI = 7a vse vrste nenosilnih hribin z visokimi pritiski iz vseh strani in za problematicne prodore S pusticami so prikazani vplivi (uéinki) dinamignih pritiskov na odprti jamski prostor. tzbira profila podporja je odvisna od izrazenin pritiskov, od zapletenosti oblikovanja in vgradinje posameznega profila ter od velikosti in oblike prostora, ki ga potrebujemo za jamske opremo, prevoze in zraéenje. Zato okrogli profil €edalje bolj izpodriva ostale krozne oblike, ker ga je lahko namestiti ter ustreza vsem zahtevam. Pritisk na odkopu Pritisk ali bolje tlak na odkopu izraéunamo s pomogjo osnovnih fizikalnih obrazcev za tlak, kar pa je seveda zelo poenostavijen izracun. Zaradi razlignih hribinskih plasti in njihove nosilnosti je namvreé ustvarjanje pritiska v jamskem prostoru veliko bolj zapleteno kot pri zraénem ali vodnem tlaku. p=y-h[kNim?] (ali barih) mg MBSE =n = tlak na odkopu [kN/m?] —_ prostorninska teza hribine [N/m] ‘masa [kg] = teza hribine [N] = globina od odkopa do povrsine [m) y= sagzT 1 Obrazec je informativen in ne uposteva razlik v debelini, masi in nosilnosti razlignih plasti od povrsine do odkopa. (MEHANIKA HRIBIN, Naloga lzraéunaj pritisk na odkopu, ki je na koti +25. Kota povrdine je +360. Masa hribine je 2000 kg na Tm. p=y-h [bar] y=m- g=2000 kgim* - 9,81 m/s? y= 19.620 Soi 19,62 KN = House ~ Neato. = 360 ~ 25 = 335 m pay h= 19.620 [Nim] - 335 m= 6.572.700 [N/m?] / 10.000 Pa => p= 657,27 bar lzraéun po tem obrazcu uporabljamo samo takrat, kadar je nad odkopanim prostorom popolnoma razrusen material. Pritisk ali tlak na odkopu ali vjamskih prostorih merimo v barih ali kN. Bar je pritisk na povrSinsko enoto in je ekvivalenten 10.000 Paskalom, 1 bar = 10.000 Pa 1Pa=1N/m2) Enostavni popravek izracuna tlaka v nepodprtem jamskem prostoru Z upoitevanjem razliéne nosilnosti hribinskih plasti od povrsine do jamskega prostora v globini je mozno delno popraviti pogresek, ki smo ga naredili pri izracunavanju tlaka, ker smo upostevali, kot da je plast nad jamskih prostorom popolnoma porusena, tore} skoraj tekota. Tudi ta izraéun ne ustreza popolnoma dejanskim razmeram, vendar daje boljsi priblizek kot predhodni. Vmesnia dobro nosilna plast hribine lahko tlak na jamski prostor celo prepreci. Pay = yh ky [bar] korekcijski faktor vpliva plasti (/] korekcija bloka [/] vigina od odkopa do povrsine [m] hp — nivo (kota) povrsine [m] hh — nivo (kota) odkopa {m] Pp — tlak brez korekcije [bar] Pas; dejanski (korigiran) tlak [bar] aeE 1 elOSNOVE GEOMEHANIKE IMEHANIKA HRIBIN uP HRIBINA POPRAVEK (kt) lzragun: if | Med povrSino in odkopom je torej 335 m razlinih plasti i A nenosilna zarusena t “ 7 | Tlak p iz prejinje naloge znasa 657,3 bare. Izraunajmo korekei ktor vpliva plasti (kj) B zelo slabo nosilna 08 c slabo nosilna 06 j,— ALSO+F:60+E75+D-80+A+55+B 15 D srednje nosilna 0,4 335m : 5040414324554 12 _ 164 _ 4 4a E dobro nosilna 0,2 a a F samonosilna 0 p= 657,3 - 0,489 = 321,4 bar tlak je torej precej znizan. Razmerje med teoretignim in dejanskim tlakom izraéunamo kot korekcijo taka (ky): | POvRSINA, k= Paai / p = 321,4 / 657, 489 i Rezultat nam potrdi korekeljski faktor (ky) ki je enak ky. Pri odkopavanju po metodi razrusevanja krovnine po konéanem odkopavanju na dolo¢enem ‘odkopu podporje umaknemo tako, da ostane jamski prostor nepodprt. $ tem nastane rusenje krovninskih plasti, ki lahko sega do povrsine in vpliva na njeno pogrezanje. Pogrezanje povzroga ekoloske probleme, ki trajajo zelo dolgo (rusenje stavb, izseljevanje ljudi, nastanek jezer in povrsinskih razpok). Tak primer sta vasi Skale in Druzmirje ter vzhodni Sostanj. Tlak na odkopu merimo pred odkopavanjem, med samim delom in po odkopavanju. 111 ~ Potek (debelina) raziiénih plasti hribine od povrsine proti odkopu. Naloge Od povrsine na k. +360 do odkopa na k. +25 si sledijo plasti po debelini in nosilnosti ~ tipu : : 2. Kako merimo, ugotavijamo in preprecujemo negativne posledice zaradi izdelave jamskih prostoroy v jami in na povrsi POVRSINA | nak. +360 3. lragunaj tlakv jamskem prostoru, ki ga izdelujemo na koti - 65 m, pri specifi¢ni masihribine m = 1650 kg/m3, Kota povrSine = +380 m. Plasti si sledljo od povrsine proti odkopu v naslednjem TPA 50m zaporedju: TPF 60m ~ plasti B= 45 m ~ plasti C= 60m i TIPE 75m ~ plasti B= 40m ~ plastiF= 50m TIPD 80m = plastid =70m ~ plasti A= 80m TIPA 35m 2 past TPB ism 7 bat — plasti opKop | nak. +25 Nari skico lege plasti in odkopa! izragunaj tudi tlak na odkopu brez korekcije!OsNove CeOMEHANIKE ky= hk [bar] Izragun: hy =-65m m = 1650 kg/m? hp =+380m k,= B45 + C-60 + B40 + F50 + D-70 + A'80 + C-60 + A:20 + E20 Ky= 272: 445 =0,611 h=h,—h,=380—(- 65) = 445 m p=y: h= 1650 kg/m? «9,81 «445 = 16186,5 - 445 = 7.202.992,5 Pa p= 7202992,5 : 10000 = 720.29 = 720,3 bar Pay =P * k-= 720,3 + 0,611 = 440,103 bar Odgovor: Med odkopom in povrsino je h = 445 metrov hribinskih plasti. Prvotni tlak je izracunan na p= 720,3 bare. Korekcijsk faktor je k= 0,611. Popravijeni tlak pa znasa pag = 440,1 bar. (MEHANIKA HRIEIN VPLIV GRADNJE PODZEMNIH PROSTOROV NA POVRSINO Pri izkopih pod zemijo se povrsina nad njimi velikokrat pogrezne. Pogrezanje je posledica rusenja, ki se prenasa v velike visine zgornjih plasti in véasih tudi do povrsine. Tako nastanejo uugreznine na povrsju, Posebej so ugreznine znatilne pri odkopavaniu z metodo zaruSevanja krovnine (glej Rudarstvo 3), kjer po konéanem odkopavanju podporje umaknemo iz prog, tako da ostaja jamski prostor nepodprt. S tem nastane rusenje, ki vpliva na pogrezanje, kar prikazuje slika 112. = kot vamostnega stebra za objekte na povrsini 112 = Vpliv odkopavanja na povriino. Pogrezanje poveroti ekoloski problem: unigenje in spremembo pokrajine ter socioloike probleme: preseljevanie ljuci, ki Zivijo na takem obmogju (glej Rudarstvo 4 — Rudarstvo in okolje). Udornine najveekrat zalije voda in tako nastanejo ugrezninska jezera. Tak primer je vas Druzmirje pri Velenju, kije v celoti potopliena v ugrezninskem jezeru. Zato moramo zarusevanje krovnine in s tem posedanje povrsine ter njeno ugrezanje nenehno spremljatiin meriti, Vta namen imamo na razpolago vet metod, s katerimi merimo pritiske na odkopu in hkrati pogrezanje povrsine Se pred odkopavanjem. Podrobneje reSujemo te tezave z visto raziskav, obrazcev in metod. Ena takih metod je dologanje napetosti in pogrezkov s pomogjo konénih elementov in podatkoy, obdelanih v racunainiku, kar Prikazujejo slike 113, 114 in 115. V zadnjem éasu posvetamo vso pozornost ugotavljanju jamskih Pritiskov v progah in njihovemu vplivu ter ukrepamo, da prepregimo negativne posledice. V grobem lahko ocenimo, da se bo po odkopavanju ene etaze v jami v éasu dveh mesecev Povrsina pogreznila za 4 - 8 m. Kasneje se pogrezanie zelo upocasni. Da se cbmotje sorazmemo Uumiri, traja tudi do 30 let.MEHANIKA HRIBIN OSNOVE GEOMEHANIKE 115 - Radunalnisko predvideni pomiki povrsine in pogrezki nad odkopom. Vpliv izdelave jamskih prostorov na hribino je torej eden najzahtevnejsih problemov, s katerim se srecujejo rudarji v vseh rudnikih sveta. Ta vpliv mnogokrat tudi odloéa, ali je obmogje primerno za odkopavanje ali ne in s tem dolo¢a osnovno metodo odkopavanja. Nakazane resitve niso univerzalne in dokonéne; iz leta v leto prihajajo strokovnjaki do novih ugotovitev in metod, s katerimi Zelimo predvideti delovanje hribine in onemogotiti oziroma zmanjsati njen vpliv. 113 — Dologanje napetosti na odkopu 2 racunalnisko metodo konénih elementov. Naloga < Zakaj nastane hribinski pritisk? Kako se odrazajo spremembe v hribini? Skiciraj in opisi potek siinic okrog jamske proge in odkopal Skiciraj delovanje pritiska v horizontalnem preseku jaska! kaj je porusitvene elipsa? Razlogi in skiciraj padanje pritiska v éasovni odvisno: Kako deluje pritisk na odkopu? Razlozi razliko med statiénim in dinami¢nim pritiskom! 9. Katere so glavne teorie, ki obravnavajo razvijanje napetosti na obmo¢ju odkopa? 10.5 katerimi stedstvi znizujemo vpliv povecanega pritiska? 11. Kako pride do hribinskega udara? 12, Kakéna zarusevanja poznas? 13. Primerjej popustlivo in nepopustlivo podpor) 14, Skiciraj podporje v vasijami! 15. Zakaj se povrsina nad odkopom ugrezne? 16.Kako merimo, ugotavliamo in preprecujemo negativne posledice zaradi odkopavanja na povrSini in vjami? 7. lzracunaj pritisk na odkopu v globini 420 metrov pri povpretni specifiéni masi hribine 2,65 t/m3, To maso pretvori v prostorninsko tezo. 114 — Racunalniska simulaciia jamskih pritiskov in posledic na povrsini,izdelana s programm SURFRIL ~ Rudarski institut ijubjjana,16 16.1 Oswove GeoMeHANIKE STABILNOST BREZIN Poleg sestava in nosilnosti tal, ki smo ju obdelali Ze vI. delu uebenika, se v geomehaniki posebe} posvetamo povrsini, to je v glavnem brezinam in njihovi stabilnosti. Naravne brezine so: = nagnjeno zemij = strmina hriba, — bregreke. Umetne brezine so: = izkopi, = useki, = etaze na povrsinskih kopih, = nasipi, = deponije materiala, — cestne brezine, — odlagal Vse nagnjene brezine na zemijiSéu se lahko nekoliko pomikajo, éeprav se nam zdi, da so popolnoma mirne in stabilne. Dejavniki, ki povzro¢ajo premikanje brezin, so: = voda, — veter, ~ led, = sezonske spremembe viaznosti, — sezonske spremembe temperature, = erozija, = obremenitve povréine. ‘Tako premikanje je lahko izredno podasno ali izredno hitro, Zelo potasnemu premikanju pravimo PLAZENJE, hitremu pa DRSENJE. Vrste premikov BreZina lahko leze, plazi, drsi in se pogreza. Ob tem nastajajo jame, pretrgana zemeliska povrsina, gube, udori in podobno. LEZENJE Lezenje je skoraj neopazno premikanje povrsine, ki lahko znaéa od nekaj mikronov (mikron je tisoginka milimetra) do nekaj milimetrov na leto. Na povrsini ne opazimo nobenih sprememb. Premike zaznamo oziroma izmerimo le z natanénimi geodetskimi ali jamomerskimi meritvami, vezanimi na stabilne triangulacijske tocke. IMEHANIKA HRIBIN PLAZENJE Plazenje je poeasna deformacija povrsinskih slojev in nagnjenih ploskev tal brez prekoragenja strizne trdnosti. DRSENJE Drsenje so obsezni in relativno hitri premiki delov brezin, ki nastanejo, zeradi prekoragenja strizne trdnosti ali postopnega zmanjsevanja te trdnosti. Takemu drsenju pravimo plaz. POGREZANJE Pogrezanje so udornine povrsine tal zaradi razli¢nih vzrokov, ki nastanejo v globini slojev zaraci rudarskih del, izpiranja slojev, kra8kih pojavov in drugih podzemskih pojavov, kot so potresi, premiki zemeljskih plogé in podzemne eksplozije. Plazenje povrsin . Zaradi delovanja sile teze na delce, ki se nahajajo na nagnjeni podlagi, deluje na statiéni ploskvi tangenciaina napetost, ki sili brezino k premikanju. Lezenje in plazenje sta tore} zelo pocasni deformaciji povrSinskih slojev ter nagnjenih ploskey tal brez prekoracenja strizne trdnosti. Premike bredine lahko razdelimo v tri skupine: = mehanski premiki, = plastigno te¢enje, = viskozno tecenje. Mehanske premike povzro¢ajo termine spremembe, kot sta segrevanje in ohlajanje, kar povzroti spremembo volumna delcev in njihovo deformacijo, Posledica tega je premikanje brezine po podlagi v smeri delovanja sile tee. Temu pripomore viazenje in suienje tal, zmrzovanje in drobljenje ledu v prah, kar v konénem uéinku povzroti plazenje v porah. 16 ~ Posledice plazu v Logu pod Mangartom v letu 2000. Ta plaz je najveéji v Sloveniji doslej. 16.216.2.1 OsNovE CEOMEHANIKE RavnoteZni elementi premikanja brezine Da se povrSina premakne po brezini, morajo biti za to izpolnjeni ravnotezni pogoji. Masa telesa ali zemeliske gmote sili k premikanju po breZini. Pri tem jo ovira trenje s podlago, ki je povezano Z gladkostjo podlage in gravitaciskim pospeskom. Sila, ki deluje navzdol kot rezultanta vseh delujotih sil, je odvisna tudi od naklona brezine. Now 117 ~ Razpored sil na bredini. lz. prikazanih sil lahko izrazimo ravnotezni pogoj, ki pravi, da masa stoji na brezini, ce je tangencialna sila T enaka reakcijski sili R ali: T=R (ravnotezje) \V primeru, da je tangencialna sila vetja od reakcijske, se priéne proces plazenja, z njenim naraséanjem pa drsenja: T>R (plazenie) T>> R Grsenie) V primeru, da bi bila reakciska sila ve¢ja od tangencialne, bi masa tezila h gibanju navzgor. To v naravi ni mozno, je pa to primer vietenja zaboja navzgor. Reakcijska sila R je odvisna od kota notranjega trenja in normaine sile na podlago N: 8° N [kN] = reakcijska sila (sila ki ovira gibanje) [N] — normala na podlago (pravokotna) [N] — sila, ki potiska hribino navzdol (tangencialna) [N] rezultanta med N in R (sila teze, odvisna od mase in gravitacijskega pospeska) [N] = kot notranjega trenja (odvisen od materiala in njegove gladkosti) [9] = kot naklona brezine [9] pesiz7 Hl ‘Tangenciaina in normaina sila sta odvisni od mase m, gravitacijskega pospeska g in od naklona brezine 8. MEHANIKA HRIBIN T 118 - Krivulje premikanja razli¢nih materialov po brezini. Obmoje 1 - za viskozne tekocine (voda), obmocje 2 -za trdna telesa (kamen) in obmoéje 3 za viskozna telesa (blatni in masni tol). : Zgornja slika lahko zuje hitrost premikanja razlignih tipov zemijine ali snovi po podlagi. Premik fazimo z diferencialom spremembe hitrosti premikanja brezine po spremembi D = premik dv— sprememba hitrosti dy — sprememba globine Hitrost premikanja brezine je odvisna od: — naklona brezine, = sestava hribine, = vsebnosti vode v hribini, ~ povrsinske obremenitve hribine in = kota notranjega trenja podlage, po kateri drsi brezina. Dolotitev napetosti na brezini se lahko izrazi na vec nacinov. Starejsa geometricna metoda je s pomogjo Mohrovih krogov. Na naslednjislki je primer dologanja napetosti in naklona drsne ploskve plazu v razliénih to¢kah brevine.OsNove GEOMEMANIKE Ne=zeosp Tews aunyecosih See sin cos premiea naklona drsnine (Coulombova premica) 119 = Vedolzni in preéni prerez plazikea, linjja plazenja in izraéun tangenciaine napetosti s pomotjo Mohrovih krogov. Moderna ragunalnisko podprta metoda izraguna napetosti je metoda konénih elementov, s katero navidezno razdelimo obmoéje brezine na doloceno stevilo trikotnikoy, pri katerih Lugotavijamo premikanje njihovih vozlisé ter s tem smer in velikost sil. 120 ~ Primer mreze konénih elementov brezine. Na voljo so tudi digitaine obdelave obmogja v 3D tehniki, kar omogoza dolozanje prostorskih ‘napetosti in premikov. MeHanika i Drsenje brezin Drsenje brezine je hiter premik brezine vadolZ terena, pri katerem se lahko sprosti v kratkem trenutku veé milijonov kubikov materiala. Do tega pride zaradi erozije, spremembe fizikainih lastnosti materiala, predvsem pa zaradi spremembe nivoja podzemne ali atmosferske vode. Umetni ( teza (G): delovni naklon B je 60°, volumska teza materiala je 20 kN/m3, kot notranjega trenja je 40°, privzeta vrednost kohezije je 9 kPa (prod, deino sprijet z zemijo in glina), viSina posamezne etaze je 6 metroy, kop ima 4 etaze. Preverimo, ali predvideni delovni naklon etaze ustreza, in dologimo stabilni deloyni naklon kopat ' Napetosti na brezini se izraéunavajo z Ze znanimi metodami, prikazanimi v 16. poglavju. Iz naétetih sil izhajajo dodatne — reakcijske sile, ki ustvarjajo ravnotezje in preprecujejo drsenje. (Ponovi, katere so te sile!) Izraéun stabilnosti brezine Naklon bregine je osnovni element ugotavijanja stabilnosti pri povrSinskih objektih: = nasipih, deponijah, = usekih v hrib in v ravninska tla, = pregradah, 128 ~ Skica - prerez povrsinskega kopa s stitimi etazami. preg!(OSNOVE GEOMEHANIKE lzragun: Najprej dolozimo vigino kopa ter izragunamo Ne in Ny: No-Uch _ 205: 6m - c ™ 20,5 - 24m S pomogjo dobijenih vrednosti adtitamo dovoljen naklon brezine iz Taylorjevega, Bishopovega in Morgensternovega (TBM) diagrama. Odvitek iz diagrama: iz diagrama posebej odéitamo naklonski kot etaze (értkana modralinija) in kot celotnega kopa (polna modra linija). Odéitamo ju tako, da od izragunane vrednosti N na ordinati povlecemo érto do krivule ki prihaja navzdol od kota notranjega trenja @ in jo obrnemo za 90° proti abscisi, na kateri oditamo iskani naklonski kot. as 129 — Taylor. Bishop - Morgensternov diagram Odeitek kotov: Odéitek kaze, da je bre#ina etaze stabilna tudi ge pri 78° naklona, celotni kop pa pri 53° naklona. To pomeni, da predvideni naklon 60° za etazo zadoita, celoten kop pa mora imeti naklon 54° ali manj, kar pomeni, da moramo doloiit Sirino etaznih ravnic, ki doloéijo naklon celotnega kopa pri naklonu etaze 60°. To lahko opravimo grafiéno ali racunsko. Poskusi! To je le en nagin dologanja stabilnosti in naklona etaze. V uporabi so tudi drugi nagini; v zadnjem éasu prevladujejo avtomati¢na preverjanja preko racunalniskih programov. Seveda pa je pred dologanjem stabilnosti treba vzeti vzorce hribine in jim dolotiti kohezijo, specifigno tezZo in kot notranjega trenja. MEHANIKA HRIGIN 180 ~ Brezine kamnoloma Velika Piresica pri Velenju.18 18.1 OsNovE CEOMEMANIKE PREISKAVE VZORCEV V GEOTEHNICNEM LABORATORIJU + Podatke in fotografie za to poglayfe je prispeval Geotehnignl laboratorij Premogovnika Velenje. V dosedanjih poglayjih smo spoznali steviine teoretiéne in praktigne postopke geomehanskega vrednotenja zemijin in hribin. V tem poglayju si bomo ogledali najpomembnejse preiskave, ki jih izvaja vetina geotehnignih laboratorijev. Skozi tekst boste spoznali, da je v njem uporabljenega vetina gradiva prejnjih poglavij uébenika, kar varn bo pomagalo teoretiéno razjasniti pojme in postopke. Postopek, ko iz pridobljenega jedra dolotimo vzorce za razlitne predvidene laboratorijske raziskave, imenujemo vzortevanje. Vzorci so lahko poruseni oziroma intaktni. Praviloma morajo biti pravocasno shranjeni ter za8titeni pred izgubo viage, mehanskimi poskodbami in temperaturnimi spremembami, saj lahko od vrtanja do izvedbe laboratorljskih raziskav pretece tudi nekaj mesecey. Naéini pridobivanja vzorcev za preiskave Glavni vir pridobivanja podatkov o »hribinah« oziroma »zemijinahe, ée je potrebna globina raziskav vet kot 5m, je vrtanje. lzbira na¢ina vrtanja je odvisna od: = viste, velikosti in zahtevnosti rudarskega ali gradbenega objekta, = premera in globine materiala, v katerega se vita, — uporabnosti enega izmed teh naginov vrtanja, = potrebe po toéni dolotitvi sprememb posameznih vrst zemijin in nivoja podtalnice ter = potrebe po odvzemu neporusenih vzorcev oziroma po izvajanju standardne penetracijske preiskave, piezometrske preiskave ai preiskave s krilno sondb. Z vrtanjem na jedro pridebimo podatke 0 litologiji (litologija — lega plasti od povrsine navzdol), to pa omogoéa odvzem vzorcev (porusenih in neporusenih) za laboratorijske preiskave, Pomembno je vedeti dejansko smer vrtanja oziroma odklon od projektirane vrtine. Poleg litologije lahko opisemo tudi odstotek jedra, frekvenco razpok in RQD (glej 3. poglavje). MEHANIKA HRIBIN ZaScita in shranjevanje vzorcev : Vzorce je treba pazllivo pakirati v ustrezne zaboje, jih oznatiti ter jih po najkrajsi mozni poti in z najprimernejsim prevoznim sredstvom pripeljati v geotehni¢ni laboratorij. Neporuseni vzorci zemijin se morajo odvzeti, pakirati in prevazati tako, da ostaneta prostorska razporeditev delcev in naravni delez viage nespremenjena. Jedro oziroma vzorci se shranjujejo tudi po geoloski in laboratorijski obravnavi, saj so véasih predmet pogloblenih raziskay, kot so: petrografske, pedoloske, klimatoloske, kemicne ter mineraloske. O teh postopkih se seveda izdela dolocena dokumentacija. Vedno je dobro jedro {ud slikati, saj zaradi problema ¢asovne stabilnosti jedra na zunanji viagi tako pridobimo dodatne informacije o mineralu ~ kamnini Laboratorijske preiskave Laboratorijske preiskave se izvajajo za ugotavijanje posameznih vrst zemijin in hribin ter sluzijo kot vhodni podatki za razligne kiasifikacije in numerine anali Obseg raziskav vzorcev zemljin in hribin v laboratoriju je odvisen od: — velikosti, trajnosti in karakteristik gradbenega objekta, — oblike tlorisa temeljev, = statiénega sistema in obéutljivosti za posedanje, = predvidenega nagina temeljenja ter velikosti in nacina obremenitve temeljev, — hitrosti gradnje in nadina izvajanja del, — viste in sestave del, = viste in sestave tal, = geotehniénih karakteristik posameznih slojev tal in znanih podatkov o temeljenju ter posedanju sosednjih objektov. Doloéanje fizikalnih lastnosti zemljin ZRNAVOST Granulometrijska sestava zemljin pomeni prikaz mas posameznih frakcij materiala zmnatih in koloidnih delcey, izrazen v odstotkih skupne mase vzorca zemljine (glej poglavje 3.2.) Velikost in kolitina vzorca sta odvisni od premera najvegjih zm. Veéje so dimenzije sita, na katerem ostane po sejanju 10 % materiala, vee materiala potrebujemo za preiskavo. Primer je raziskava drobnozrnatih in koloidnih delcey, ki imajo zrna manjsa od 0,063 mm, kjer mora biti zagotovijenih najmanj 200 g materiala, Priprava vzorca moéno vpliva na rezultat preiskave, zato je pottebno vsak vzorec pri vseh laboratorijskih preiskavah obdelati do takine stopnie, kot je predpisano in potrebno za kvaliteten rezultat. Pri dologanju zmavosti zemijin je potrebno vzorce susiti v susiiniku pri temperaturi +105°C, ¢e je zemiina nekoherentna, in pri + 60°C, ¢e je koherentna. 18.2 18.3 18.3.1(OsNove GEOMEMANIKE MEHANIKA HRIBIN Kadar vzorec vsebuje koherentne zemijine, je potrebno ves material, ki je ostal na situ z odprtinami 20 mm, skrtatiti z Zigno krtaéo, da se grob material loti od drobnih delcev. Koherentni material se zdrobi v moznarju na podlagi iz trde gume. Za drobljenje uporabljamo gumijasto kladivo ali pa kakien drug pribor, s katerim se ne porusi osnovna struktura zmnc zemijine. Modna sta dva naéina sejanja: poznamo mokro ter suho sejanje. Mokro sejanje se uporablja predvsem takrat, kadar grobih in drobnih delcev ni mozno mehansko loci, ne da bi porusil osnovne strukture, | | | | 132 - Susilna peé PLASTICNE LASTNOSTI Glede na kolitino vode prehajajo snovi iz Zidke, teko¢e v plasti¢no, gnetno ter iz plasti¢ne | v poltrdo in trdo konsistenco. Meje so definirane po dogovoru. Priznan je naéin dologevanja konsistenénih mej po Svedu Attenbergu (glej poglavje 4.5). Meja Zidkosti je vsebina vode v koherentni zemljini, izrazena kot odstotek mase popolnoma suhe zemijine, pri kateri drobnozrnat material ali koloidi zemljine prehajajo iz plasti¢nega v Zidko konsistenéno stanje. Mejo Zidkosti je tako mozno doloziti na pasusenih in drobno zdrobljenih delcih kot tudi na vzorcih v naravnem stanju. Vsebnost vode se doloci na vzorcu koherentne zemijine, v kateri se s posebnim nozem izdelana brazda dolzine 12 - 13 mm, napravijena v materialu v skodelici Cassagrandejevega aparata (ponekod ga imenujejo tudi Attenbergov aparat), zapre po 25 padcih posodice z visine 10 mm na elastiéno podiago. Ceznosem seba ni motno vrezati,potem v zapisnk zapitemo, da preiskava zemijne ni platigna, Meja plastignosti je vsebina vode v koherentni zemljin, izrazena kot odstotek mase popolnoma suhe zemijine, pri kateri drobnozmati materiali ali koloidi zemijine prehajajo iz plastiénega v poltrdo konsistenéno stanje. Na vzorcu koherentne zemljine se doloti vsebina vode, tako da iz pripravijene mase 2 POSTOPEK/SUHEGA/SEIANIA gnetenjem oblikujemo kroglo, ki jo 2 valjanjem po stekleni plos¢i oblikujemo v valjéek s premerom. Pri suhem sejanju posuSen vzorec stehtamo in sejemo najmanj 10 minut v sistemu sit. Ostanke kaksnih 6 mm. Z dlanjo z enakomernim pritiskanjem rotiramo valj naprej in nazaj 5 - 10-krat, za nna posameznih del sit stehtamo 7 natancnostjo 0,1 gline visoke plastignosti 10 -15-krat, dokler ne dobimo premera 3 mm. Ko se na valjgku pojavijo razpoke, dolotimo vsebino vode. Ce se razpoke ne pojavijo, vzorec ponoyne pregnetemo v kroglo in ponovimo postopek do trenutka, ko se pojavijo razpoke. POROZNOST Dologena vsebina vode je meja plasti¢nost. Poroznost je razmerje volumna por proti celemu volumnu zemijine oziroma razmerje volumna por proti volumnu trde substance. Razmerje med volumnom por in koncentriranim volumnom trdih delcev imenujemo koeficient por. Ta nam pove, koliko odstotkov celotnega volumna 1 zajemajo pore (glej poglave 4.4) VLAZNOST Viagnost je razmerje med maso vode v vzorcu in maso suhega vzorca (gle) poglavie 6). Dolotamo jo tako, da vzamemo 50 - 100 g vzorca in ga damo v stehtano Petrijevo posodo. Posodo stehtamo skupaj z vzorcem, tako da dobime maso. Odkrito Petrijevo posodo damo v susilnik in susimo pri 105 °C + 0,5°C. SuSenje traja 6 do 12 ur, dokler vzorec ne dobi stalne teze, PosuSen vzorec skupai s Petrijevo posodo postavimo v eksikator, da se ohladi. Nato stehtamo suh vzorec skupaj s Petrijevo posodo ter tako dobimo maso suhega vzorca. 4133 ~ Cassagrandleev (Attenbergov) aparatOsnove GEOMEHANIKE PROSTORNINSKA MASA Prostorninska masa zemijine (glej poglavje 4.3) je razmerje med maso in njeno prostornino s porami in luknjami. Dolo¢amo jo lahko na vee na¢inov: — s pomotjo vode v plastiénem omotu, — s potapljanjem vzorca v vod ali v Zivo srebro,, = zvaljem znane prostornine, = s pomotjo kalibriranega peska \V geotehnignem laboratoriju se vecinoma uporabljata dve metodi in sicer: = preiskava prostorninske teZe zemijin z valjem znane povrgine in = dologanje prostorninske mase s potapljanjem vzorca v vodo. Veekrat se izvaja preiskava prostorninske teze zemljin z valjem znane povisine tudi na terenu. Na mestu, kjer vamemo vzorec, odstranimo poviSinski sloj in poravnamo kvadrat 30 x 30 cm. Nato cilinder vertikalno zabijemo v zemijino, da je zgornii del cilindra 2- 3 cm v zemijini. Cilinder izvleéemo skupaj z vzorcem, ga zunaj otistimo, polozimo horizontalno na ravno podlago in odstranimo. yy 134 ~ Del valjev za dolo¢anje prostorninske mase. 135 ~ Doloéanje prostorninske mase s potapljanjem vzorca v vodo. MeHANIKa HRIBIN. SPECIFICNA MASA Specifigna masa je masa samo évrstih delov zemijine, kinam pove, kolikokrat je neka zemljina po enoti prostornine vega od enake kolitine vode, Postopek dologanja specificne mase lahko poteka: = s pomogjo vakuuma ali = skuhanjem. V obeh primerih je postopek priprave vzorca enak. V odvisnosti od zemijine je razliéna le kolicina vzorca. Postopek priprave vzorca za analizo se pricne s sugenjem vzorca v susilni peti pri 105 °C 5 "Cdostaine mase. Potem ga v posodi zdrobimo v prah. Vse skupaj presejemo skozi sito z odprtinami 0,5 mm. Dodamo destilirano vodo do vrha piknometra, ki mora biti éist in stehtan pti 20 °C, ga zapremo z zamaskom, obrigemo in stehtamo. vakuuma: 20 do 50 g presejanega in ohlajenega materiala vsujemo s pomogjo lijaka v suh piknometer. Koligina na sme presegati prostornine piknometra. Piknometer postavimo za eno uro v zraéno komoro s temperaturo 20 °C in ga potem stehtamo skupaj z vzorcem in zamagkom, Nato odstranimo odvecen zrak iz vzorca, kar lahko naredimo s pomogjo vakuuma tako, da v piknometer z vzorcem nalijemo do polovice prostornine destilirano vodo in ga za najmanj eno uro damo v eksikator z vakuumom 2,66 kPa. I2hajanje zraka requliramo z velikostjo podtlaka vakuuma. S pomogjo kuhanja pa to opravimo tako, da v piknometer z vzorcem nalijemo do polovice prostornine destilirano vodo in ga damo kuhati na grelno ploséo. Paziti moramo, da gretie ni premotno, kar bi povzrotilo prekipevanje malih delcev materiala skozi grlo piknometra, Pekcene zemijine kuhamo 15 minut, glinaste pa 60 minut. Ohlajen piknometer do veha napalnimo z destilirano vodo in zapremo z zamaskom. Piknometer z vzorcem in destilirano vodo postavimo v eksikator na temperaturo 20 *C. Odveéno tekozino, ki je itekla iz piknometra, obrigemo s filtrirnim papirjem in stehtamo, Ce nismo mogli izvritiraziskave pri temperaturi +20 °C, moramo rezultat korigirati s korekcijskim faktorjem. Doloéanje fizikalnih lastnosti hribin PROSTORNINSKA TEZA Prostorninska teZa hribin je razmerje med maso in njeno prostornino s porami in luknjami. Pri dologanju prostorninske mase s potaplianjem vzorca v vodo dobimo maso vzorca nepravilne oblike 5 tehtanjem, njegovo prostornino pa s potaplianjem vzorca v vodo in merjenjem izqube njegove mase, Material obdelamo tako, da ima tim bolj gladke stene, ga obvijemo z vrvico in stehtamo. Vzorec potem potapliamo v parafin, dokler se na povrsini vzorca ne ustvari 1 mm debela plast Parafina, Stehtan parafiniran vzorec potopimo v vado in stehitamo izpodrinjeno vodo. STRIZNA TRDNOST Uporaba tega parametra je pomembna za: — stabilnostne izragune, = dologanje nosilnosti temeljev. Porusitev hribine v strigni ravnini je zelo pogosta, zato jo tudi redno ugotavijamo.COsNove GEOMEHANIKE Vzorec hribine ali zemijine obremenimo z normalno silo F, kjer je: normalna napetost 0 = F/A Striino trdnost dologimo tako, da pri neki normalni obremenitvi F obremenjujemo vzorec z vodoravno silo H in dobimo strizno napetost T: strizna napetost T= H/A Strigno silo stopnjujemo tako dolgo, da se vzorec v smeri H pretrga (2drsne), Strizna napetost, pri kateri se vzorec porusi, je strizna trdnost. Enako zemijino preiskujemo v stirih aparatih. V vsakem aparatu dolocimo strizno trdnost pri dolo¢eni vrednosti normalnega tiaka. Te to¢ke nanesemo na diagram, kot je prikazano na slik, in jih povezemo v premico. Premica seka ordinato v tocki C in je nagnjena za kot ¢. To zakonitost je ugotovil Coulomb (1776), zato je po njem uporabljena ozna¢ba C - porusnica ali Coulombova premica. 200 1s0 i 8) 3 ie, eo = 100 tg = 0,62 7 a3" so! | | ° 0 a5 5075100125 150 +175 200 225. 250 275 300 in (kPa) —t] ote 136 — Premica strigne trdnosti (glej tual sliko 25). Strigno trdnost izrazimo z ena¢bo: tet oy te(o) = kohezija 6, — tlaéna napetost 6 — strizni kot (kot strizne trdnosti) oH PCE EEr L Gn (KPa) - 137 —Krivulje stritne deformacije in napetosti MeHANiKa i Trdnostni preizkusi vzorcev 18.4 Trdne snovi se deformacijam upirajo in se pri tem bolj ali manj deformirajo. Pri preizkuSanju dolo¢amo karakteristi¢ne totke deformacij. Na diagramu locimo vet karakteristi¢nih tock: mejo sorazmernost &, — linearnost ali meja veliavnosti Hookovega zakona (glej poglavie 1.4) mejo proznosti €, —telo, ki se deformira, se po konéani obremenitvi vine v prvotno stanje ‘ mejo trdnosti & — porusitev 138 ~ Histerezna zanka obremenjevanja in razbremenjevanja vzorca; diagram sila (o) — deformacija (¢) ali kar oe diagram. 18.4.1 Enoosna tlaéna trdnost Ta preiskava se iavaja tako na hribinah kot tudi na zemijinah. Tlagna trdnost je porusna napetost vzorca pri enoosni obremenitvi. Pred izvedbo preizkusa tlaéne trdnost je potrebno zapisati vse pomembne podatke o vzorcu, kot so: = vigina, masa in premer osnovne ploskve, podatki o stiskalnem stroju, = hitrosti nanaganja enoosne sile, podatki o dosezeni maksimalni sii in ime izvajalca preizkusa. Posebe| pozorno je potrebno pripraviti vzorec, ki mora biti valjaste oblike. PovrSina mora biti sta in gladka, osnovni ploskvi pa vzporedni med sebo} in pravokotni na stransko ploskev. Premer oshovne ploskve ne sme biti manjsi od 54 mm, visina pa mora biti priblizno enaka dvojni dolzini premera osnovne ploskve. Izmete vzorca morajo biti zelo natantne. Obremenitve na vzorce se lahko i2vajajo z vsakim stiskalnim strojem, kjer se sila in deformacija avtomatsko zapisujeta. Prirastek obremenitve sile na vzorec mora biti taken, da preiskava traja le 5 do 10 minut in sicer tako, da se vzorec obremenjuje do porusitve. Na diagram sila — deformacija, ki ima tri karakteristizne tozke (mejo elastitnosti, mejo plastignosti in mejo porusitve), zapisemo obmogje stiskainega stroja in porusno silo. Pri novejsi izvedbi stiskalnega stroja so zapisi Ze zabelezeni v elektronski oblil18.4.2 OSNOvE GEOMEHANIKE 139 - Tigaini stroj. Silo, ki tlaéno obremenjuje vzorec, izrazimo z obrazcem: Fy =o." A[KN] F, -kN oma Cnet A = povilina osnovne ploskve (m2) Fp — poruina sila (KN) O. — enoosna tlaéna trdnost (MPa) Enoosna natezna trdnost hribin — brazilski test Brazilski test je poseben postopek dologanja enoosne natezne trdnosti hribin. Postopek dolozanja = vzorec je cilindriéne oblike (vali), osnovni ploskvi sta vzporedni med seboj in pravokotni na stransko ploskev, — premer osnoyne ploskve ne sme biti manjsi od 54 mm, visina pa mora biti priblizno enaka premeru osnovne ploskve, = izmerimo premer in vigino vzorca na 0,1 mm natanéno in ju zapisemo, = dodajanje obrementve na vzorec naj bo priblizno 200 N/s, = obremenjujemo do porusitve in zapisemo porusno silo. MEHANIKA HRIBIN Triosne preiskave vzorcev Triosne preiskave vzorcev se izvajajo za ugotavijanje sovisnosti med napetostmi_ in deformacijami v hribini, kjer notranje sile hribine delujejo prostorsko ali tridimenzionalno. S tem simuliramo dejansko stanje v hribini, ki je aplicirano na majhen vzorec, vzet iz okolja, saj stanja celotne hribine ne moremo preverjati (glej poglavje 7 in 10). Ps (lastnost) Py (lastnost) \VNARAVI VLABORATORIU 140 ~ Delec hribine, vzet iz skupne mase in preizkusan kot vzorec v laboratoriju, Delno je to mozno opraviti 7 uporabo merskih sider, ekstenziometrov in Glétzlovih celic, ki pa dajejo le deine podatke. Vedeti moramo, da je ta preiskava pravi odgovor na situacijo, ki se pojaviv notranjosti hribine po porusitvi primarnega napetostnega stanja, ko smo z rudarskimi deli posegli v hribino in izdelali odprt podzemski prostor. \V namene preiskave slu2i triaksialni aparat: — uporabljamo ga za prostorska deformacijska stanja (sovisnost med napetostmi in deformacijami), — valjaste vzorce obremenimo z vsestranskim, hidrostatskim tekocinskim tlakom in = dodatno obte2imo v smeri osi vzorca. 141 ~ Triaksialni aparat, Pomembno je, da vzorec preizkusimo na tlagne in natezne napetosti v vseh smereh ~ x, y in Z oseh, s cimer pridobimo podatke, ki ih s pomozjo ponderiranja pretvorimo v dejansko stanje ~ dogajanje v naceti hribini. Dobro opremijeni laboratorij izvajajo Se niz drugih pomemby laboratorij mora imeti preizkuseno in atestirano opremo. Redno mora kalibrirati naprave in zanje ridobiti certifikat, preizkuse pa mora opravijati v skladu s predpisanimi standard.Zakljuéek Vudbeniku Osnove geomehanike, ki je najprej nastal kot vezana skripta, je zbrana in prilagojena tista obvezna snov iz obseznega podrotja geomehanike zemljin in hribin, ki jo rudarski tehnik nujno potrebuje za razumevanje problemov, povezanih s tlemi, hribino in brezino. Zaradi zahtevnosti izraéunov in postopkov so izpuscene tezje matemati¢ne operacije. Upoitevano je predznanje fizike in matematike dijakov stednjih tehniskih $01 — temu nivoju so prilagojeni obrazci, enote in ponovitve fizikainih zakonitosti. Za lagje razumevanje teoreticnih delov uebenika je dodano 18. poglavje s ponovitvijo osnovne teorije in prikazom izvajanja geomehanskin laboratorijskih meritev. Poudariti moram, da je uebenik Osnove geomehanike prvi in zelo splosen sti Namenjen je predvsem spoznavanju temeljnih pojmov in osnov te obsirne sn zadoiéa 2a poglobljen studi geomehanike. 5 podrogjem. i kar pa ne Za nastanek skript in uebenika se zahvaljujem vsern sodelujogim: Mileni Irsi¢ in Suzani Puc 2a prepisovanje rokopisa, Dini Djuherié za prepisovanje, urejanje in lektoriranje gradiva za skripta, Margiti Prevalnik in Hansu AvberSku za pomoé pri racunalniskem oblikovanju skript, delavcem Geotehniénega laboratorija Premogovnika Velenje za pomoé pri izvajanju vaj in fotografiranju opreme, mag. Albinu Vrabigu 2a pomoé pri izdaji skript ter mnogim drugim, ki so sodelovali pi delu. Skripta so se prelevila v uébenik v letu 2003 po temeljitin popravkih recenzentov in avtorja Besedilo je lektorirala Magdalena Krasovec, ponovno pa je bila narisana tudi vetina slik, kar sta opravila Peter Zapusek in Peter Maréec, ki je naredil tudi raCunalniski prelom. Ucbenik je s svojimi ilustracijam popestril Marijan Motivnik, uredila in oblikovala pa ga je Mateja Krasovec Pogorelenik vy studiu ModART. Doc. dr. Boris Salobir Literatura 1. Borovnik, M.: Meritve in preizkusi v geomehanskem laboratoriju Premogovnika Velenje, zakljugna seminarska naloga (mentor dr. Boris Salobir), Solski center Velenje, Rudarska poklicna in tehniska Sola, Velenje, 2000 2. Dimitrijevi¢, M.: Osnovi mehanike tla, Arhitektonski fakultet Beograd, Beograd, 1974 3. Hribar, J: Uvod v rudarstvo in geotehnologijo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniska fakulteta, Ljubljana, 1999 4, Jan, |: Snezni in zemeljski plazovi, zakljuéna seminarska naloga (mentor dr. Boris Salobir), Solski center Velenje, Rudarska poklicna in tehniska Sola, Velenje, 2001 5, Nonveiller, E Geomehanika |. in Il. dio, Sveutiliste u Zagrebu, Zagreb 1964 6. Najdanovig, |. N.: Mehanika tla, uebenik, Beograd,1967 7. Salobir, B.: Mehanizem delovanja hribinskih udarov v Rudniku lignita Velenje, magistrsko elo, Univerza v Liubljani, Ljubljana, Velenje, 1989 8. Salobir, B.: Rudarstvo III, ucbenik, Tehniska zalozba Slovenije, Ljubljana, 1995 9. Skupina avtorjev, Oxfordova enciklopedija nezive narave, DZS, Ljubljana,1996 10. kupina avtorjev: Rudarstvo Il, uebenik; Salobir, B.: Vpliv Izdelave jamskih prostorov na hribino, Tehniska zalozba Slovenije, Ljubljana, 1995 11. Walach, G.: Leobner Hefte zur Angewandten Geophisyk, Ingenieuergeophysik und Umwelt, Forschungsergebnisse 1990 - 1995, Band 5, Montanuniversitat Leoben, Leoben 1996 12. Prospekti razlignih domagin in tujih podjetij ter institutovSlikovno gradivo Pra geomehanse obremenie prdray, Geodata, Salzburg: Merjeniedelinacje vrtine, Geodata, Salzburg: “Meri sonds, Geotehrignlaberate remagovaka Velen, foto ator: Posiedicetafuna v Hong Kongy, Onordovaenciopedie nedive narave; Ststalrca za geomehanska meena, rote laboratory Premogovrika Velen, ot avter, etn prod, Geeeata, Salzburg; Zemelisi paz ra Nov ela, Oxtrdova enclope neve nave; Primer! obremenitve vcrea isl avter; Sestavusedinski ta ist ator Zérudevanje zm veo, stove a pha, lator Konéna strukturausednsi tal -kenglomett isa ve: Dolotane speciiene mas vpltnometr, savior Teuanjes precino tehtnic, Geetcninilaboratc Premogovnia Velene, foo tor, ve iagrama granulacje ~ zmavost E. Nonveler, Geomehanika, peda ator Séjarikzadolotane 2navost, Getahnin!nborator Premagovnika Velene foo avr; Diagram sejaine analze, Geotehnien aboretor Premogovnika Velen: Volumen pocoznega vara, lator, Shema nasgenega vrorcat isl avtor “Mode a prezkusanje oroznos veorea, Geotehnin labortor Premogovnka Velen, tte ator Poth za yore, rl ator Kasha koherenanih zen po Atterbergovin mah latinos, Geotehntn laboratol PemiogevilaVelenie Attenbergovaparat x elektronskim Seveem vozadu, GectenienaboratoriFremagovnia Vlene, foto avtor, Diagram za odetavanje mej egena rial avtor, Shema icenja vores al ator, Cassagrandejevciagram, ri avon, Thoth agra pri ameri Matkacyi tal in bibin, lator [Nem nacin Kasia, rial ator; Vara je povisina pelea radinin mater, Geodata Salzburg, Nive pdtaice, ral ater Prepustnostvode skal va vdvehranlieinsmereh—horizontalnain eran, rslaton ‘tia laminarnega in turbulentnegatokavode, esa ator, ple vzgons napavajde — lebdete tel v vd sal avr, Stablnosin ubnek wade, Ue v vodonosnih plasen po cckapavenu prema, al Simon FrBkoves Prineipzabijanja plctovv mehka a na ublansiem baru, al Sion Frkoves, aS ~ ariera pred vcorom reke Mure pl zgradnjvpadinita 22 rudnik ign, sal Simon Friskvec: istanjebetona 2a trite 2 betonstim:njekiams pod tema save, ral Simon Fikes; LUiritey~ pregiada pred vdorom vode pr izdelav predoraKaravankespomatnim rovom sl Simon Faishvec Vplv vzgona na breine naramega a uetnege leer, ral ava Vplvnatona resine in vagana na tabinostobalejezea cial ator ot sta s podlago (ps) k ga tort vod in vo srebro, sal avo, vig vode v kaplan cevk in sl ki pr tem nastopaj, rl avon; Delovarye mraza na, isl aver; Shema shane —edometa za merenje obremenitve,sisves in onsoidacevztca, sal aver Preizhukanje vzorea na tari stistalrev Geotenigrem laboratory, Geothi laboratr PremogovritaVelene foto ator, DObremeniteevzrca pri merjniu stsivos in korslidaci, ral tor, «2. Caso clagram sopne konsoidacie- diagram b. Stanjekorslidade, rsa ator, 7. Delovaniehorzenaiin sik povzotat tino napetost ma vzoec, a aor, oir 2 pretzhutane sine wdoastina vzoru, rslaton Razpored si (poigon), Ki deujejo matelone podly rsa vor: 2, Odvisnostrerja of gladkest in rapavost podage, isl ator b tid apart foto avon, |. Krvlja dvgana ln gadanja bohenievocbsnost od WsEnosti tal ral aor Prelom temelev pi cbremenitivnetoheren eh sl ator, oseanje tee pei tohereteh tlh lator ‘Prlsava na dle kot sestavnem dela bine v nary al Son Friovee "5, Preisavaistega dela vzoca~aKCenega iz hribine, sal Simon Fiskovec 5 Razmerjs med raziskavo vhibiniin vlabeeator, Hl Simon Fistoves: 9 Letasho snemanje tren, rial avon, 21 opazovane etakh pesnethowTebniha enkionelis Zagreb, predator cjedna geolotta kata Slovene, GZS tublana, soa arta Sve, IGG ban: Pridabivanje vote iz pltve valine (3 slike) ~ Geodata, Tehnitiaencslopedia: Sema vtanje glaboke wine diamantn wtalno keno, sal ian Fishovee; Motnot dekinacje tine in odstopana od predvidere sme. sal aor Inklnometer 2 opremo, Ceotehnin! laboratory PremogovnikaVeene fot aston, Inkinometrv wt sal avr; ‘Statens obremenitev ain sil eae, sal ator Poskusnaobremerite pltovna teen, Celopshzaved Yublians; Merenje penetra va pl taten obremeniv iletey foto GZS: Spustsondev ta i nen eds) veh pi meeniu namie obtemitve tal risa avr Cinder za standard penetrcis test rial Son Feikowec, Obi penetra sand 2a peseein gin, rsa imen Frikorer; Obi knnesonde; al Simon Foe: Perlussko zabijane pilot vt, sl avtor 2 Vac premogovnia,pripavien za preskusenie,ftaavtorb.Pidobivanie analiza in sinteza podatkoy, rsa avr, Pree namideni statin sine ski neporuserohubino pred zagetom odtopvana, rss avi, otek lini stot nacetohibino pi vzpostavieécinamicnega napetostnegs sana, sal ater, Indelava vodnega ova Dts, foto Premogovnk Velen: Teme viadutta 2a avtacesto, oto Premagovnk Vlene .Predor v Zid, fto avr b. Gradna predoa Ped fot F. iar in. jee Primer sari melade ugotavlana pista, ary M-Pputa; Cletaiova catia za merjere ibinskega lata, rsa avon Merjenjelonvergence predor 2 asersk thnk, Geodata: COprema za merenje rbinskh akov in obremenitey; Sidra, opremijena estenziomet, foto ator Pika ragunanisto obdelane geotehncne mentve okt dveh vzporecnipredorstin cv, Geodata; Merjenjekonvergence, Geodata; otek fini pisa oktag adrat jamske prog, arhivaka ribs, piel avr; ._Poeksiri or0g odrtega jamskega prostra zvonaste obi, I. Peownik; DDelovane pritskav hrizontlnem pesehy asa, aisha riba, pre avon; Porustvens espsa, | Pecornik; Padanie pina vedsnest ed Zsa, visa avter Deformadia podpora vjamsk prea, oto ater | Khakomema azporedtevstatenegapritskavnenadetem hibinskem masiv,amiska Fsbo, pel avon; 100.Razvo in| piss pred in z2odopom, ahivska fsbo, redl aver 101, Posen nad ockopom, evita v obi cit; aiskarsba, pried avr, 102, 2asvitev platen nanosov nad janskim prosterom,arivka ra, pre str, 103, Siabilnosno ravnotee vstebru, sal ator 406: lement bine podsentrosnim laboratarkim abremenitam, M. Dimi: 105, Odreane vednost energetskega Indeksa iz prelakusa zoey, prt isterezne anke isla Drags Jost; 106, Nopetost tbr alse obit, rsala Drage os 107, Diagram sproizene energie vrazmenaskonwergenco padpor, rial str: 108, Poek sic pl racn jamskihprostari,ahvsk isba, rr avon, 109, Obremenitve na podporiakvadratnegs in trapezastega tip, rsa avon 110, Obrementve na podporakrotnega ipa, rsa avr, 1, Fotek (dbelina) azn past hibine od powrsne prot edkopu, sal avon, 112. Vpivedtopavania na powsino | Pecowil, pire avor 113, Bologanje npetoet na ockopu 2 raeunariska metodo konéalhelementoy, foto ave 14, Ragunaliasimolaca ams pis, foto ator, 1s, Racunaliso prediden’ pomi! powsine In pogreak nad odkopom, eo ator, 116, Posedice plas v Lagu ped Mangortom, foto |. an: 117, Razpored i na bez, £. Nonveler, piel arto: 118, Kev premikana rach materiloy po brefn, € Nomele, ered aor, 119, vdolini in pretnprerez plaza, Moron kogl E Nonveley,pireilavtor, "120, mer mredeoncein elemento brezine; Teicha enckipeiay 121 Dobro vider plazna ne prevetnagnjener eranu, Sam, Zag; 7 122. Grafco zaps zaerjenaplazuzoznadeninsmern in znetinostmi, Sam, Zagreb, priced ator, 123 laled agen objekto in reves na premitajot se BrediniE.Norveler,pitei avin; 124, Znatin element pacitéa, Sam, Zagreb, pried ator, | 1s Poss tana as nr Sa Za eeZBIRKA UCBENIKI Boris Salobir OSNOVE GEOMEHANIKE Iadajtelinzalotnik ModART d.0.0,, Velenje zanj Mateja Krasovec Pogorelénik Uredila Mateja KraSovec Pogorelénik Hustiral Marijan Modivnik Obtikovanje in tehni¢no urednistvo ‘Mateja Krasovec Pogorelénik Ratunalniski prelom Peter Maréec Precis tehnignih sb Peter Maréec, Peter Zapuiek Tisk PAGAT d.o.0., Latko 1. izdaja Velenje, 2004 Doc. dr. Boris Salobir, univ. dipl. in2. rudarstva, rojen leta 1960, avtor Osnov geomehanike in drugih strokovnih knjig s podrogja rudarstva, Pere ain nc uate tie eso oN arsed eee tat une neecmr nEUica Veena eta D