EVIDENCA
Glavni in odgovorni urednik: Borut Omerzel
Večkratna sreča
v majhni nesreči
Bilo je tretjega ali četrtega septembra 1997, ko sem
imel v Moskvi veliko srečo v majhni nesreči. Čeprav
se mi je sprva zdelo, da je ravno nasprotno. Metro-
polo sem namreč moral po dvotedenskem pohaj-
kovanju in obiskovanju nje znamenitosti zapustiti le
dan ali dva pred menda največjim koncertom vseh
časov, ki ga je pred 3,5-milijonsko publiko na stadio-
nu Lužniki uprizoril Jean-Michele Jarre. To je ne-
dvomno bila nesreča. Sreča pa je bila, da sem ob
pomoči tamkaj službujoče prijateljice dobil štop vse
do Slovenije. Pobral me je klen možakar za volanom
dokaj zdelanega in polno naloženega tovornjaka.
Slaba plat tega je bila, da sva se pomikala dokaj
po polžje, dobra plat pa, da je zato upošteval vse
omejitve hitrosti, zato ni številnim policijskim patru-
ljam z radarji plačal nobene kazni, poleg tega sva na
Slovaškem za konec tedna padla v omejitev prome-
ta za tovorna vozila, tako da sva se družila še malce
dlje, kot je bilo predvideno. Kar je bila sreča. V tem
času sva se namreč sopotnika drug drugemu od-
prla. Tako sem izvedel tudi to, da se je možakar pred
leti počasi, ampak čedalje bolj temeljito vdajal alko-
holu. Toda imel je srečo, da je ob podpori soproge
prišel na zdravljenje k dr. Ruglju. Ta ga je s svojo me-
todo močno stisnil, da se je moj šofer začel izobraže-
vati, veliko brati (med potjo mi naslovov književnih
klasik ni samo stresal iz rokava, ampak mi je tudi pri-
povedoval vsebine debelih romanov in delil nauke,
ki jih je potegnil iz njih) in seveda tudi teči. Svojemu
Darjo Hrib & Magnifico
Dee Caffari in Jakica Jesih Janez Marolt & ekipa
4 JANUAR-FEBRUAR 2018
S L
rešitelju je bil izjemno hvaležen za to, da ga je poteg-
nil iz brezna bede, da je v njegovo podporo, ko so ga
hoteli onemogočiti, da bi še delal, tudi tekel okoli
parlamenta. Dobil sem občutek, da bi za dr. Ruglja
dal tudi življenje. Poleg tega vrlega možakarja,
ki mi je, preden me je odložil na Štajerskem, zabičal
nekaj krepkih življenjskih modrosti (predvsem o žen-
skem svetu), sem do danes spoznal še nekaj ljudi,
ki jim je metoda dr. Ruglja rešila življenje. Zato pra-
vim, da imamo srečo, da v tej številki gostimo njego-
vega naslednika, dr. Andreja Perka, ki enako kot
njegov učitelj brez dlake na jeziku naravnost pove,
kar ve. Iz prakse, iz življenja, ne samo iz teorije.
Vi, dragi bralec, draga bralka, si o njem in njegovem
delu seveda ustvarite svoje mnenje, a rezultati meto-
de, ki jo izvaja, govorijo sami zase. Pa lepe božično-
novoletne praznike vam želim in srečno novo leto!
Katja Golob & dr. Andrej Perko Aleš Bravničar &
Marjanca Polutnik
Polona Šafarič Tepeš & David Stropnik
O V E N I J A
Art direktor: Gojko Zrimšek
Likovna in tehnična urednica:
Renata Grabner Čapelnik
Urednik fotografije: Saša Kapetanovič
Digitalna obdelava fotografij: Aleš Makovec,
Simon Kjostarov
Skeniranje: AM LJUBLJANA, d. o. o.
Sodelavci: Mišo Alkalaj, Nika Arsovski, Esad
Babačić, Branko Božič, Andrej Bučar, Staša
Cafuta Trček, Noah Charney, Tina Curk, Neja
Drozg, Jasmina Dvoršek, Igor Fabjan, Sebastian
Horvat, Darjo Hrib, Matevž Hribar, Jakica Jesih,
Primož Jurman, Brane Kastelic, Gaber Keržišnik,
Urška Košir, Hermina Kovačič, Špela Kožar,
Goran Krstič, Bojan Levič, Danaja Lorenčič,
Jaka Lucu, Dušan Lukič, Dijana Matković,
Max Modic, Gregor Pavšič, Stjepan Pervan,
Sebastjan Plevnjak, Petra Rozman, Vasja
Semolič, David Stropnik, Tina Torelli, Zvone
Šeruga, Erik Šifrer, Nataša Zajc, Gregor Zalokar,
Marjan Žiberna
Fotografi: Andraž Blaznik, Aleš Bravničar, Bor
Dobrin, Matej Grošelj, Saša Kapetanovič, Helena
Kermelj, Urška Košir, Ivana Krešić, Marko Delbello
Ocepek, Aleš Pavletič, Uroš Podlogar, Primož
Predalič, Črt Slavec, Boštjan Vidrajz
Izdaja: ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo
in trženje, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000
Ljubljana, www.adriamedia.si
Predsednik uprave: Tomaž Drozg
Uredniška direktorica: Meta Kač
Direktorica prodaje in marketinga: Špela Gutnik
Svetovalka uprave za oglasno trženje: Gordana
Kos
Oglasno trženje:
ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo in
trženje, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000
Ljubljana, tel.: 3000 731, faks: 3000 715,
trženje revije: Uroš Jakopič, 01/3000 770;
uros.jakopic@adriamedia.si
trženje spletnih strani: Nina Pranjič,
01/300 06 35; nina.pranjic@adriamedia.si
Naročniška služba:
Informacije o naročninah: 01/3000 789, 01/3000 762
Telefonsko naročanje: 04/511 64 44
Spletno naročanje: http://www.adriamedia.si/;
narocnine@adriamedia.si
Naročanje starejših izvodov: 01 3000 789;
Pri naročanju starejših izvodov revij poštnina ni
vključena v ceno.
Uredništvo:
Playboy, Bleiweisova c. 30, 5. nadstropje, 1000
Ljubljana, tel.: 01 3000 700, faks: 01 3000 713,
e-pošta: playboy@adriamedia.si
Tisk: Radin print, d. o. o., Sveta nedelja, Hrvaška
Distribucija: Izberi d.o.o.
PLAYBOY ENTERPRISES, INTERNATIONAL
Hugh M. Hefner – FOUNDER
U. S. PLAYBOY
Ben Kohn – Chief Executive Officer
Cooper Hefner – Chief Creative Officer
Michael Phillips – SVP, Digital Products
James Rickman – Executive Editor
PLAYBOY INTERNATIONAL PUBLISHING
Reena Patel – Chief Commercial Officer &
Head of Operations
Hazel Thomson – Licensing
Mary Nastos – Intl Publishing Operations Director
Gabriela Cifuentes – Digital Asset Manager
PLAYBOY, PLAYMATE, PLAYMATE OF THE MONTH,
PLAYMATE OF THE YEAR, RABBIT HEAD DESIGN
and FEMLIN DESIGN are trademarks of and
used under license from Playboy Enterprises
International, Inc.
© 2017/2018 AM LJUBLJANA, d. o. o.
© 2017/2018 PLAYBOY, as to material published
August/September, October/November 2017 U.S.
Editions of PLAYBOY.
Na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona
o davku na dodano vrednost (Uradni list RS,
št. 117/06) in prvega odstavka 52. člena Pravilnika
o izvajanju zakona na dodano vrednost (Uradni
list RS, št. 141/06 in 52/07), sodi revija med izdelke,
za katere se obračuna in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
Naklada: 5.800 izvodov
ISSN: 1580-6294
Fotografija na naslovnici: Aleš Bravničar
 VSEBINA LETNIK 18 / ŠTEVILKA 1-2 w w w . p l a y b o y . s i

010 Tviti
012 Dekleta iz STC
018 Magnet: Rainsford
026 Magnet: Vrhunski kazalci časa
028 Magnet: V zakulisju naše naslovnice
030 Magnet: Absintno zelena zver
032 Magnet: Prestiž na dveh kolesih
034 Napovednik
036 Glasba
038 Film
040 Marjanca Polutnik na smaragdnem
otoku
050 Intervju: Magnifico
060 Can-Am Adventure

050 040
Bogastvo branja
in podob
Mojster Aleš Bravničar nam
je z Irskega prinesel slikovite
podobe slovenske lepotice v
dramatičnem koloritu matere
Narave, sredi božanskih Brd
se diči tudi čudovit dvorec
Gredič, kjer je možno zajema-
ti hedonizem z veliko žlico,
neustrašni David Stropnik se
je nedaleč od Pacifika podil
po belih vršacih Divjega
zahoda, svetovljanka Jakica
Jesih je v Alicanteju pospre-
mila start edinstvenega Volvo
Ocean Racea, varuh Narave
Brane T. Červek je imel v
gosteh legendarnega Dava
Karničarja ... Vse to in ne
samo to najdete v tej dvojni
številki Playboya.
096
062 Gostilna Javornik: Krušne dobrote
114 068 V divjini s S.S.F.N.: Davo Karničar
na Branetovih plečih

Enkratni 074
090
Allie Leggett: Ogenj in Islandija
20V: Dr. Andrej Perko
Magnifico 096 Gredič: Popoln hedonizem v
osrčju Goriških brd
Če se ne motimo, je edini, ki je pri nas v Playboyu drugič
ovekovečen z velikim intervjujem, intervjuvan pa je zdaj celo
v tretje. Model pač ima nekaj v sebi. Nekaj pristno šarlatanske-
102 Sodobne lepotice in starodobniki
ga, sicer ne bi osvojil Slovenije in preostalega Balkana. Tako
kot naš drugi intervjuvanec, dr. Andrej Perko, nima dlake na
106 #Vztrajam: Gregor Selak
jeziku, ko ga človek kaj direktno vpraša. Pa ne praska se tam,
kjer ga ne srbi, sploh pa ne po politiki. Ni perfekten pevec,
108 Volvo Ocean Race
ni perfekten glasbenik, a tisto, kar igra, ima srce, ima šarm.
Je popoln muzkontar. Človek s karizmo. Človek, ki bo napolnil
114 Smučanje na Divjem zahodu
Stožice. Pa zelo vešč nam je to, po čem ocenjuje razvitost
civilizacije. Hir on kam, hir hi go! 120 Obdarovanje
8 JANUAR-FEBRUAR 2018
 TOP TVITI

#Playboyev izbor
V Playboyu sledimo najboljšim tvitom po absolutno subjektivem
uredniškem izboru. Da pa bi subjektivnost še povečali, vabimo vas,
bralci in bralke, da nam namignete, kateri sveže pečeni tvit si po
vašem mnenju zasluži objavo v tej rubriki.
To nam sporočite na e-naslov: playboy@adriamedia.si.
Ima pa, seveda, tudi slovenski Playboy svoj tviterski naslov –
smelo nam sledite na: twitter.com/playboysi.

10 JANUAR-FEBRUAR 2018
 Dekleta
iz STCFOTO ALEŠ BRAVNIČAR TEKST DARJO HRIB

Tokrat vam na sanjskih straneh ekskluzivno

predstavljamo jagodni izbor štirih nadvse različnih,
a vsekakor čudovitih brhkih deklet, ki so s svojimi
čari oplemenitile zdaj že tradicionalno jesensko
azijsko delavnico Shoot The Centerfold in med
Aleševim mojstrskim vihtenjem objektiva pokazale,
da je dobra fotografija sestavljena iz veliko več kot
le lepe svetlobe, oblin in simpatičnega nasmeška.
Tri izmed štirih razgaljenih lepotic smo na naših
straneh na celostranskih fotografijah že gostili.
Uganete, katere so to bile?*
* Alenka (april 2011), Serliana (september 2017), Noemi (oktober 2017)

SERLIANA ROSIDA
ALENKA BIRK
NOEMI KAPPEL
Asistenti fotografa: Daniel Warbrick,
Reggie Blatter, Ruzdi Ekenheim,
Dennis Bemmann, Chris Sariego.
Fotografije iz zraka: SkyCrew.org.
Koordinacija delavnice STC: Jarmo Pohjaniemi.
Ličenje in stiliranje: Mary Alejo.
Studijske bliskavice HENSEL-Visit GmbH,
odbojniki CALIFORNIA SUNBOUNCE,
torbe THINKTANK, kopalke Bikini Crush.
Za ljubeče in nesebično gostoljubje se
zahvaljujemo Andreju Zorko in Idi iz Coconut
Garden Beach Resorta na otoku Flores,
Indonezija (coconutgardenbeachresort.com).
Delavnica STC je tam potekala jeseni 2017
(shootthecenterfold.com).

JULIA LOGACHEVA
 MAGNET TEKST REBECCA HAITHCOAT FOTO FELISHA TOLENTINO

www.playboy.si

Rainsford
Q Rainey Qualley je zelo zadržana –
toda ko se odpre, je ne ustaviš. »Plesati
sem začela, ko sem bila stara dve leti,«
pravi 27-letnica, ki kot glasbenica
ustvarja pod imenom Rainsford.
»Sem introvertirana, toda kadar plešeš,
moraš to izkusiti, moraš biti v glasbi,
namesto da jo samo poslušaš.«
Njena dejanja so vsekakor glasna.
V kultni nanizanki Mad Man o newyor-
ški oglaševalski agenciji v šestdesetih
letih prejšnjega stoletja je leta 2015
skoraj samo v krznenem plašču uročila
mačošarmerja Dona Draperja. Samo
z nekaj besedami je v tem prizoru zača-
rala tudi gledalce, da so začeli guglati,
kdo je to dekle. Pred dvema letoma pa
je ugotovila, da neuporaba lastnega
glasu pravzaprav onemogoča njen
lastni glas. »Moja sramežljivost me je
ovirala pri izražanju tega, kar mislim,«
pravi Qualley, ki je odraščala v Montani
in Severni Karolini, samo eno zvezno
državo proč od Južne Karoline,
od koder je doma njena mati Andie
MacDowell. »Nisem želela užaliti ljudi.
In to je neumno.« Začela je z ničle,
se preizkusila z različnimi glasbenimi
producenti in pisci besedil, dokler ni
postavila tima, ki je okrepil njeno samo-
zavest in z njo delil njeno vizijo. Skupaj
so naredili nekaj 'čudnih seksi pesmi',
kot sta vedra in spogledujoča Too Clo-
se ter zapeljiva, elektropop Rendez-
vous. Njen sladki glas nas tako vabi
k poslušanju njenega debitantskega
albuma, zbirke živahnega, sodobnega
popa, kjer so sladkobne melodije zdru-
žene s presenetljivo kompleksnimi
besedili. »Skušam se naučiti ne zavirati
same sebe,« pravi. Sama ušesa so nas.

18 JANUAR-FEBRUAR 2018
 TEKST DARJO HRIB, PETER KAVČIČ, BORUT OMERZEL, PLAYBOY FOTO PROMOCIJSKE FOTOGRAFIJE

PROMOCIJSKO SPOROČILO

Popolno darilo za dobro

počutje in želeni videz
Še en Q Vsak moški je edinstven po svojem

ELANOV
smislu za humor, konjičkih, interesih,
ambicijah in po lastnem slogu. Naj prise-
ga na klasično gladko britje ali pa ima

presežek
brado, ki jo oblikuje, vrhunski Braunovi
www.elanskis.com brivniki ali urejevalniki so pravo darilo
zanj – popolno orodje za ustvarjanje
Q Na ljubljanskem Mesecu oblikovanja so nagrado za oblikova- videza, kakršnega si želi. Izbira številnih
izdelkov Braun je tudi nakup brez
nje leta prejele zložljive smuči IBEX 84 TACTIX, ki jih je naredil
tveganja, saj do 31. januarja 2018 velja
Elan v sodelovanju z Gigodesignom, zato ker »pomenijo inova-
100-dnevno jamstvo za vračilo kupnine,
tiven, tehnološko in oblikovalsko dovršen ter uporabniku prija-
če z nakupom ne bi bili zadovoljni.
zen izdelek«. Gre za zložljive smuči, ki jih bodo veseli tako turni
smučarji kot gorski reševalci in vojaki. Pri razvoju teh dilc je od
samega začetka sodeloval tudi Davo Karničar in ki jih je že pre-
izkusil na nekaj šesttisočakih: »Poslanstvo zložljivih smuči je
dvojno. Pri zahtevnejših vzponih, kjer imamo smuči pripete na
nahrbtnik, smo z zložljivimi smučmi bolj okretni. Poleg tega nam
zložljive smuči olajšajo tudi vzpone, pri katerih potrebujemo
cepin. Pri samem smučanju pa se odlično odrežejo. Izpostavil
bi podložno ploščo pod smučarskim čevljem, ki smuči dodatno
FOTO ALEX ŠTOKELJ

učvrsti, predvsem pa po njeni zaslugi postanejo bolj aktivne.

Zaradi tega se na teh smučeh počutim bolj varnega.« Smuči so
na voljo v rekreativni in vojaški različici. Opremljene so s ploščo,
ki se obrača za 180 stopinj, sestavijo se v približno 20 sekun-
dah. Raztegnjene so dolge 163 in zložene 90 centimetrov. (P. B.)
 MAGNET
www.playboy.si

PROMOCIJSKO SPOROČILO

Tradicija zdrave mediteranske,

grške prehrane
Q Grške paprike in feferoni, blago pikantne ter gobice
na žaru, vse polnjeno z mešanico čudovitega ovčjega in
kozjega sira iz osrčja Grčije samo za vas. Sodelujemo z

Rubinasti
grškimi kmetijami, ki izpolnjujejo standarde Dobre agri-
kulturne prakse in zagotavljajo najvišjo možno kakovost
pridelane zelenjave in sira. Pričarajte si grško vzdušje na
praznični mizi ali enostavno ob narezku, sendviču ali
solati. V decembru 2017 v akciji v vseh trgovinah Spar

nektar
in Interspar po Sloveniji. www.almifoods.gr

Vino NERO MONTEPULCIANO D`ABRUZZO

prebudi brbončice v ustih s svojo globoko
rubinasto barvo, intenzivno sadnim vonjem
z notami višnje in gozdnih sadežev, v ustih pa
nato deluje sveže in elegantno, srednjega telesa,
z lepim zaključkom. Harmonija nežnih taninov
in prijetne kisline dela vino zelo pitno in mu daje

FOTO DEAN DUBOKOVIČ

potencial za hrambo. Priporoča se ga uživati
ob rdečem mesu, plavi ribi in srednje začinjenih
jedeh. Trte so grozdje za ta vinski opoj obrodile
v neposredni bližini golf igrišča Golf Adriatic in
www.razerzone.com Kempinski Hotel Adriatic. (P. B.)

Mobilec za igre Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«

Q Pri Razerju so pred časom oznanili,

da bodo ponudili nekaj največjega v zgodo-
vini svojega obstoja, pa je svet pričakoval Inženirska KAMERA
revolucionarno tipkovnico ali miško za lju- Q 360-stopinjsko kamero RYLO (435 evrov) je izdelala ekipa inženirjev, ki so prej delali pri
bitelje videoiger. Vendarle gre za podjetje, Applu in Instagramu. Že ime pove, da je kamera zmožna snemati v vse smeri, a to niti ni njena
ki izdeluje vrhunske igračarske dodatke, zato ključna lastnost. Bolj zanimivo je namreč, da kamera lahko ureja 4K video posnetke naravnost
je njihova dejanska novost še kako presene- iz posnetega materiala z aplikacijo. Ta omogoča recimo to, da v posnetku izberete središčno
tila. Predstavili so namreč mobilni telefon. točko (avtomobil ali pa seksi dekle, na primer), program pa nato z interno stabilizacijo samo-
RAZER PHONE (okli 600 evrov) sledi eks- dejno ohrani to izbrano točko v središču posnetkov ne glede na to, kaj s kamero počnete. V pa-
tremnim tehnološkim tendencam podjetja, ketu dobite še priročno nosilno palico, ki se razpre v stojalo, da ne bo večina končnih posnetkov
ki želi z njim predstaviti najboljšo izbiro za imela v kadru še vašega nerodno postavljenega palca. Kamera je nadvse priročna, saj tehta le
tiste, ki na telefonu najraje igrajo igrice. 108 gramov in je dolga 72,5 milimetra. (D. H.) www.rylo.com
5,72-palčni zaslon omogoča 120-herčno
osvežitev za popolno grafično doživetje,
telefon poganja platforma snapdragon 835
z osmimi gigbajti spomina, prednji zvočniki
pa so podprti z ojačevalcem THX. Ohišje je
aluminijasto, iz katerega kuka 12-megapiksl-
ska kamera, 4000 mAH baterija pa omogo-
ča, da vaše igranje traja in traja. (D. H.)

20 JANUAR-FEBRUAR 2018
Pametni merilnik AKTIVNOSTI
Q Tako kot je vaš dan poln obveznosti, je tanek in lahek merilnik aktivnosti VÍVO-
SPORT poln uporabnih funkcij, ki vas bodo spodbudile h gibanju. Je tanjši od 11 mili-
metrov in na voljo v treh izvedbah z dvema barvnima odtenkoma. Brez težav ga imate
na roki tudi med prhanjem in plavanjem. Ima vgrajen GPS, ki omogoča natančno
merjenje dejavnosti na prostem, meri pa tudi številne dejavnosti v zaprtem prostoru. consumer.huawei.com
Zaradi zmogljive baterije ste lahko brez vmesnega polnjenja aktivni tudi sedem dni
zapored. Vedno vklopljen barvni zaslon na dotik garmin chroma display je odziven Novodobna lahkotnost
in dovolj svetel tudi pri neposredni sončni svetlobi. Na zapestju vam stalno meri srčni Kako lahka mora biti danes mobilna
utrip in z zbranimi podatki oceni najvišji VO2 in biološko starost telesa – indikatorja naprava, da ji lahko rečemo ultra lahka?
telesne pripravljenosti, ki ju z redno vadbo lahko sčasoma izboljšate. Meri tudi spre- Huaweijevemu MATEBOOK X zagotovo
menljivost srčnega utripa, ki se uporabi za izračun in prikaz ravni stresa. Merilnik lahko. Ko ga držite v rokah, je kakor da
lahko povežete s pametnim telefonom in tako dostopate do velikega števila funkcij. bi držali prestižno revijo. Ličen, a lahek,
Lahko prejemate besedilna in e-poštna sporočila, spremljate objave na družabnih zmogljiv, a tanek. Z dimenzijami 286 x
omrežjih, funkcija LiveTrack pa omogoča, da vaše športne aktivnosti spremljajo tudi 211 milimetrov je manjši od lista papirja,
vaši prijatelji. S samodejno sinhronizacijo se vaše zaključene dejavnosti samodejno debel pa je le 12,5 milimetra, kar ga po-
prenesejo v brezplačno storitev Garmin Connect, rastočo spletno skupnost, kjer se stavlja ob bok najtanjšim prenosnikom
uporabniki povežejo in tekmujejo v izzivih ter pohvalijo uspeh drug drugeg. (P. B.) na trgu, s tem da ima še vedno impresiv-
no osrčje. Poganja ga energetsko učin-
kovita Intelova sedma generacija proce-
sorjev i7, podatki pa drvijo na disku SSD,
velikem 256 ali 512 gigabajtov. Delovne-
ga pomnilnika je za osem gigabajtov, za-
slon pa je 13-palčni crystalclear z ločlji-
vostjo do 2160 x 1440 točk. S polno
baterijo vam služi kar deset ur. To je pač
elitna prenosna delovna postaja, težka
dober kilogramček. (D. H.)
 MAGNET
www.playboy.si

Digitalni lajež aibo.sony.jp

Q Imeti psa je sicer fino, ampak za številne je to obveznost, ki je preprosto predraga

ali pa zahteva preveč časa. Zato so Japonci, kdo pa drug, ponudili robotskega psa.
Sonyjev AIBO ENTERTAINMENT ROBOT ne potrebuje sprehodov in ne grize čev-
ljev. Gre sicer za nadgradnjo prejšnjega Aiba, ki pa je bil še precej omejen v tem, kaj
je lahko počel (pa še videti je bil bolj kot štirinožni terminator, in ne kot ljubek psiček).
Novi Aibo ima naprednejšo umetno inteligenco in zmogljivejši robotski okostnjak.
Po videzu je privlačnejši, premika se bolj tekoče (miga z ušesi, zadovoljno premika
glavo, se razteguje, da tačko …), najboljše pa je tisto, kar se skriva znotraj. Njegov pro-
gramski sistem je naravno radoveden in ustvarjen, da se uči. Sčasoma se vam Aibo
prilagodi, nauči se ureditve vaših prostorov in tako postane edinstven spremljevalec.
Skorajda kot pravi pes. Še stane toliko: 1510 evrov. (D. H.)

Gurmanski PRELIVI

Q Trije podjetni fantje so v okviru projekta Štartaj Slovenija na naš trg lansi-
rali štiri eksotične vinaigre prelive, tiste vrste solatno-desertnih prelivov, ki jih
že dobro poznajo francoske, nemške, belgijske in nizozemske domače kuhi-
nje. Gregor Bulc, Andrej Kunej in Andrej Remškar so na police Intersparov
po Sloveniji postavili štiri Viny&Greta 100-odstotno naravne gurmanske
vinaigre prelive, ki so pripravljeni na osnovi izbranega sadja in domačega
kisa – naravna sladkoba svežega sadja in kislost izbranega domačega kisa
pričarata edinstven harmoničen okus z uravnoteženo sadno noto. Uporablja
se jih pri pripravi solat in sestavljenih solatnih krožnikov, odlični so kot doda-
tek pečenemu mesu, belim ribam ali marinadam in so pika na i sladicam.
Pri pripravi solate ne potrebujete dodatnega olja, kisa in soli. Poskusili smo
vse štiri. Sadna mango in malina sta božanska in se lepo podata tako na
solato kot na sladoled, prav tako tudi božansko nežna hruška-vanilja, para-
dižnik-čili pa je za Playboy premalo pekoč in malce preveč sladek. Toda trije
podjetneži itak pravijo, da so šele krepko začeli svoj posel, zato si kdaj v
prihodnosti obetamo tudi kaj vroče pekočega. (P. B.)

22 JANUAR-FEBRUAR 2018
 Tukaj se na
Slovenskem najbolje jé
www.the-slovenia.com

Q Pri THE Slove-

nia so s strokovno
komisijo, Akademi-
jo Chefs&Foodies
ter javnostjo izbrali
najboljše restavra-
cije v Sloveniji
in jih predstavili
v knjigi THE Slovenia Restaurants.
Strokovna komisija je Slovenijo so
razdelila na pet regij: sever, jug, vzhod,
zahod in Ljubljano z osrednjo Slovenijo,
restavracije pa so bile ocenjene po
skrbno pripravljenih kriterijih, glavno
vodilo pa je bilo le eno – to ni bila cena
jedi, velikost restavracije ali dostopnost
lokacije, temveč splošno zadovoljstvo
z obiskom restavracije. Knjiga je zaradi
številnega obiska tujih turistov v sloven-
ščini in angleščini, vsebina je razdelje-
Suunto.com/spartan na po omenjenih regijah, pri čemer je
regionalni zmagovalec predstavljen

Multišportnik
prvi, finalisti si sledijo po abecednem
vrstnem redu, za njimi pa tudi priporo-
čene restavracije. V knjigi so tudi izpo-
stavljene teme, kot so najboljše slo-
Q Radi tečete? Za konec tedna skočite zaidete v hribe ali sedete na kolo? Mogoče v sla- venske jedi, vinarji, Slovenščina v
bem vremenu za svoj trening uporabite telovadnico ali pokriti bazen? Potem je Suuntov restavracijah in intervjuji s člani komisije
SPARTAN TRAINER WRIST HR za vas. Novi spartan je občutno manjši in lažji od pred- in dobitnico izbora TSRA ter najboljšo
hodnikov, občutek na zapestju pa je zaradi silikonskega paščka izvrsten. Ima integrirano kuharsko mojstrico na svetu za leto
merjenje utripa na zapestju. Podatke o vaših gibih in srčnem utripu sprejema prek optič- 2017, Ano Roš. Knjigo je možno naročiti
nih senzorjev, lahko pa tudi s klasičnim pasom za merjenje utripa. GPS za natančno mer- v spletni trgovini The Slovenia (www.
jenje hitrosti, razdalje, tempa in višine vam bo prišel prav pri vseh športih. In da boste laž- the-slovenia.com/shop), najdete pa jo
je ostali aktivni in formi, ura spremlja 24/7 aktivnosti korakov, kalorij in spanca. Zaslone si tudi v trgovini The Slovenia shop na
prilagodite po svojih željah, prav tako funkcije, ki jih želite meriti pri posameznem športu. Slovenski cesti v Ljubljani, trgovinah
Ura ima 80 prednastavljenih športnih načinov. Navigacija poti vam bo omogočila brez- Mladinske knjige, Ika in Sloveniki. (P. B.)
skrbno raziskovanje v naravi in varno pot nazaj domov. (P. B.)
 MAGNET
www.playboy.si
Druga PROMOCIJSKO

realnost SPOROČILO

Adrenalinska
doživetja
Q Paket Adrenalinska
doživetja ponuja več kot
90 možnosti za ekstremno
doživetje po vaši izbiri.
Vključuje aktivnosti v nara-
vi za pogumne, kot so skok
in polet s padalom, skok z
elastiko ali popularen polet
na jeklenici Zipline, šolo
plezanja, vožnjo s kajaki
in kanuji ter številne druge
zimske in poletne izzive.
Q Sistemi za navidezno resničnost so v porastu, toda kakšne optimalne rešitve še ni na voljo. Lahko se
Vožnjo s štirikolesniki,
odločite za bolj cenene različice, ki delujejo z integracijo pametnega telefona, ali pa izberete kakovo-
gokarti, dirkalnimi in teren-
stnejšo, vendar precej dražjo, ki se poveže z osebnim računalnikom ali igralno konzolo. Najnovejša in skimi vozili, med katerimi
precej priročna rešitev je Oculusov GO VR HEADSET (180 evrov), ki pa dejansko ni nič od naštetega. je tudi vožnja s ferrarijem
Je ena naprava, ki vsebuje vse – visokoločljivostni zaslon LCD, novo generacijo leč in integriran zvočni ali lamborghinijem.
sistem. Je torej virtualna realnost brez potrebe po fizičnem priklopu na zunanje vire. Ja pa oculus go
medna je udoben in nemoteč, ko počiva na obrazu, uporablja pa lahko tako aplikacije Oculus Go kot
tudi Gear VR, ki jih je nekaj že na voljo v interni knjižnici, pripravljenih na takojšen skok v drugo real-
nost. Izdelek bo na voljo na začetku leta 2018. (D. H.)

PROMOCIJSKO SPOROČILO

Najraje piješ točeno?

Q Potem smo tudi zaradi tebe k nam
pripeljali svetovno novost. Hitro jo boš
prepoznal po dizajnerski kupoli, ob prvem
požirku pa boš zaznal svežino in prepoz-
naven okus piva. O čem govorimo? Kult-
nim zelenim stekleničkam se pridružuje
majhna revolucionarna naprava blade za
točenje piva Heineken. V izbranih lokalih
www.oculus.com
te čaka vrhunsko točeno pivo Heineken.
Povprašaj zanj in uživaj odgovorno.
Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«

Sveže točeno pivo Heineken trenutno

strežejo v spodnjih lokalih, kmalu pa bo
na voljo po vsej Sloveniji.
Umetnost DOBREGA ŽIVLJENJA po dansko
O Ljubljana: Playa BTC, Soba 102 center, Q Zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih? Danci veljajo za
Zajček bar Rudnik najsrečnejši narodna svetu. Glavni razlog je njihov način življe-
O Maribor: Rožmarin
nja oziroma hygge. Hygge lahko začutite in takoj prepoznate.
O Celje: Cafe Gala City Center
Gre za tisti prijetni občutek, ko se na kavču stiskate s svojimi
O Vransko: Grof
najbližjimi ali za mizo jeste kaj dobrega z najtesnejšimi prijate-
O Koper: Snack bar
lji. Skriva se v svežih jasnih jutrih, ko skozi okno prihaja ravno
O Postojna: hotel Jama
prava svetloba. A ni omejen samo na bivanje v počitniški hiši-
ci, srkanje irske kave na jadrnici in posedanje pred toplim
ognjiščem. Lahko ga imamo in smemo ga imeti tudi na de-
lovnem mestu. Najboljši čas za izražanje sloga hygge pa je
ravno praznični predbožični in božični čas. Na slog hygge
pa se nihče ne spozna bolje kot Meik Wiking, direktor
Inštituta za srečo v Kobenhavnu, ki že dolga leta proučuje
umetnost življenja in uživanja po dansko, svoja spoznanja
pa je strnil na 288 straneh knjige, ki je pri nas izšla pri
Učilih. Štiri osnovna pravila hygge so 1. VZDUŠJE Pridušite svetlobo.
2. PRISOTNOST Bodite prisotni tukaj in zdaj. Ugasnite telefon! 3. UŽITEK Kava, čokola-
da, piškoti, kolači, sladkarije – privoščite si te pregrehe! 4. ENAKOST ‘Mi’ namesto ‘jaz’.
Delite si naloge in pustite vsem do besede. (P. B.)

24 JANUAR-FEBRUAR 2018

Začetek novega obdobja:
S HUAWEIJEM MATE 10 PRO postane umetna inteligenca mobilna
Umetna inteligenca ni več zaprta v super računalnikih – po zaslugi Huaweija je zdaj na voljo vsem, povsod.
Glede na novo poročilo organizacije International Data Corporation (IDC) bo nov razred pametnih telefonov
prinesel umetno inteligenco v vsake roke.
Q Predstavljajte si, da pametni telefon z umet-
no inteligenco razume, kaj je na fotografiji,
in poišče, v katerih kinematografih se predvaja
film, poišče prosto mesto v vašem koledarju in
rezervira karto za vas, doda zaznamek v kole-
dar in pripravi opomnik za pravočasen odhod
v kino. To je zgolj primer novih možnosti, ki jih
omogoča umetna inteligenca v mobilnih nap-
ravah. Z novimi napravami z umetno inteligen-
co, kot je HUAWEI MATE 10 PRO, je mobilna
industrija na začetku novega obdobja, ko bo
umetna inteligenca preobrazila naše interakcije
z mobilno tehnologijo.
»Mobilna umetna inteligenca bo prihodnost
pametnih telefonov obrnila na glavo. Kmalu
se bodo pojavili novi načini uporabe, ki bodo
ustvarili nove vrste aplikacij in storitev.
Z namenskimi čipi za umetno inteligenco v mo-
bilnih napravah bodo te imele bolj poglobljeno
znanje o uporabniku in s tem bodo zagotav-
ljale avtomatizirane personalizirane storitve
in izkušnje,« je komentiral Wang Yanmin,
predsednik in izvršni direktor Nordijske regije
za Huawei Consumer Business Group.
Raziskave IDC-ja kažejo, da bodo pametni
telefoni postali inteligentne naprave, ki bodo
ponujale vseprisotne izkušnje s predvide-
vanjem uporabniških dejanj in ukrepanjem
uporabniku v prid. Zato algoritmi za umetno
inteligenco potrebujejo ogromne količine
podatkov za učenje, vadbo modelov.
V nasprotju s pristopom z oblakom v ospredju,
ki je prevladovala v IT-industriji zadnje
desetletje, bodo telefoni na osnovi umetne
inteligence lahko obdelovali podatke lokalno,
v napravi. In prav Huawei Mate 10 Pro je prvi
telefon, ki ima umetno inteligenco že vgrajeno
v samem telefonu.
Prvi telefoni na osnovi umetne
inteligence so že tukaj
HUAWEI MATE 10 PRO je prvi telefon na
osnovi umetne inteligence, ki je na voljo
v osrednji in vzhodni Evropi. Ponaša se s
Huaweijevo mobilno platformo za umetno
inteligenco Kirin 970 z nevronsko procesno
enoto (NPU), ki vsebuje osemjedrni glavni
procesor in 12-jedrni grafični čip. Prinaša
revolucionaren dvig učinkovitosti, ki omogoča
telefonu, da obdeluje naloge, povezane z
PROMO
umetno inteligenco. Zmogljivost je 25-krat
hitrejša in 50-krat bolj učinkovita kot štrijedrni
procesor s Cortex A73.
»Zasnova čipa, ki prinaša zmogljivosti, ki jih
potrebujejo zelo zahtevni algoritmi umetne
inteligence, z omejitvami, kot so velikost
pametnih telefonov, zagotavljanje zadostne
količine energije in poraba energije, je velik
izziv. Premaknili smo meje Huaweijevega
oddelka za razvoj in raziskave, da smo lahko
pripeljali ta prebojni izdelek na trg,« je dodal
Wang Yanmin.
Umetna inteligenca stoji na
previsu pred naslednjo veliko
tehnološko revolucijo, ki bo
temeljito spremenila družbo
na bolje. Algoritmi umetne inte-
ligence se že aplicirajo na
malodane vse, kar ljudje
počnemo – od nakupovanja
izdelkov do gledanja filmov,
interakcij z virtualnimi asistenti
v pametnih telefonih, progra-
mov za trgovanje, avtonomnih
avtomobilov ali pa medicinskih
in zdravstvenih diagnoz.
JANUAR-FEBRUAR 2018 25
 MAGNET TEKST BORUT OMERZEL FOTO TAG HEUER

www.playboy.si

Tole
o
carrer AG
di T
nosi tu v amba-
je
Heuer r Tony
sado ki.
Cetins

SKELETONIZIRANA legenda
Q TAG Heuer sodi med vodilne po pro- safirno steklo na dnu ure. Vse štoparske
izvodnji prestižnih športnih ur in krono- funkcije so prepoznavne po rdeči barvi,
grafov, znamka je dejavna v številnih namigujoč na dirkaški svet. Urni in minut-
športih kot uradni časomerilec. Njen iz- ni kazalec ter urne oznake so rodizirani
vršilni direktor je od decembra 2014 Je- in prevlečeni s superlumi-novo, safirno
an-Claude Biver, veliki mag švicarske steklo je na obeh straneh zaščiteno
urarske industrije. Poprej je že povsem pred bleščanjem. Pas je modre ali rjave
prerodil znamki Omega in Hublot, tako barve iz reptilovega usnja ali iz črne
da lahko pričakujemo, da se bo TAG gume oziroma iz jekla ali mat črne kera-
Heuer pod njegovim vodstvom samo še mike z jekleno ali titanovo preklopno za-
vzpenjal nad oblake urarskega sveta. ponko s črnim PVD in logotipom TAG
Slavne kolekcije znamke so Aquara- Heuer. Carrero vam bodo z veseljem
cer, Carrera, Connected Modular 45, pokazali in tudi prodali v Slowatchevem
Heuer Heritage, Monaco, TAG Heuer butiku 1991 na Čopovi 1 v Ljubljani.
Formula 1 in Link, nam pa je posebno
všeč kronograf CARRERA HEUER-01. www.tagheuer.com
Prvič so ga predstavili na urarskem salo- www.slowatch.si
nu Baselworld 2015 s športnim skeleto-
niziranim ohišjem premera 45 milimet-
rov, od leta 2017 pa je na voljo tale s
premerom ohišja 43 milimetrov. Vodo-
tesno ohišje je lahko iz brušenega jekla
ali iz mat keramike s črno, modro in rja-
vo številčnico z ujemajočo se keramično
luneto s tahimetrsko skalo. Lepota hiš-
nega mehanizma, kalibra HEUER-01,
ki ima za 50 ur rezerve navitja, je vidna
skozi skeletonizirano številčnico in skozi
 »Veš, zdi se mi, da imaš prav.
»Vsak dan je novo leto, če si le s pravo osebo.« Tole niso oprijete hlače v kožni barvi.«
 MAGNET
www.playboy.si

FOTO ALEŠ BRAVNIČAR/WWW.BRAVNICAR.COM TEKST DARJO HRIB

V zakulisju naše naslovnice

Q Da je Aleš posnel tokratno naslovnico in fotografije, ki se dičijo na straneh 40 do 49, je z Marjanco in
stilistko Injo prepotoval kar dva tisoč kilometrov, po vseh straneh Irske, tudi tja, na britanski severni del so
skočili, kjer so nastale še zadnje podobe, preden se dvignejo od brexita zahtevane meje. Marjanca se
spominja: »Potovanje je bilo razburljivo, a tudi precej naporno, in sicer predvsem zaradi neprijaznega vre-
mena na Irskem. Dežju in vetru se tam pač ni mogoče ogniti. Je pa narava zato čudovita. Na otoku kralju-
je zelena barva, vmes pa so na eni strani božanski klifi in peščene obale, na drugi strani pa zgodovinska
dediščina, gradovi, ruševine, ostanki preteklosti. Dežela je neverjetno zanimiva, polna presenečenj.«
In presenečenj res ni manjkalo. Vsaka od fotografij, ki jih občudujemo v tej številki, ima za seboj kak-
šno zgodbo ali anekdoto. Ko so slikali na najvišjem klifu, je močan veter skorajda pometel z vso opremo,
a je na koncu s seboj odnesel zgolj Marjančine nogavice, ki so zdaj za vselej integrirane v irski okoliš.
Na drugi lokaciji je lepotica na močvirnatih tleh padla v črno blato. »To je bilo najbolj črno blato, kar sem
ga kdaj videla,« se v smehu spominja Marjanca.
Aleš je vrhunske fotografije naredil tudi s svojim dronom. A brez zapletov v turbulentni irski atmosferi ni
šlo. Letečega robotka je nenadni sunek vetra odpihnil skoraj kilometer daleč, da je končal na osamelem
močvirskem pašniku in so ga iskali dve uri.
Smo pa Marjanco mimogrede vprašali tudi, kaj meni, da je tisto, kar žensko naredi privlačno. »Seveda
te najprej pritegne videz, če je ženska lepa in postavna. Ampak bolj ko spoznavam ljudi okoli sebe, se mi
zdi, da žensko naredi lepo predvsem njena pozitivna osebnost, njen nasmeh, neodvisno od njene celo-
stne podobe. V ozadju je potem seveda samozavest. Ženska se mora počutiti lepo v sebi. Ne smemo se
ves čas primerjati z drugimi, ker je vsaka nekaj posebnega in lahko ponudi nekaj privlačnega.«

28 JANUAR-FEBRUAR 2018
MAGNET
www.playboy.si
Absintno zelena zver
Singerju in Williamsu je pri predelavi porscheja 911, lažjega od tone in 500
'konji', pomagalo več slovitih podjetij in osebnosti iz sveta avtomobilizma.
Pri Singerju, južnokalifornijskem predelo-
valcu avtomobilov, so za svojo redno stran-
ko Scotta Blattnerja, ki so mu poprej že iz-
delali tri vozila, od katerih vsako stane vsaj
pol milijona dolarjev, v sodelovanju v Willi-
amsom predelali 27 let starega porscheja
911 s tovarniško oznako 964. Williamsovi
inženirji so Porschejev klasični 3,6-litrski
zračno hlajeni motor prečarali v v štirilitrske-
ga, tako da brez prisilnega polnjenja daje
od sebe 500 'konj', v roke pa so pljunili
tudi pri aerodinamični optimizaciji pod-
vozja in karoserije. BBS je priskrbel komplet
18-palčnih platišč iz magnezija, na katere
so nameščene Michelinove pnevmatike.
Pri optimizaciji podvozja in vodljivosti so
sodelovali še Brembo, ki je priskrbel lažje
TEKST JURE ŠUJICA FOTO SINGER
zavorne čeljusti in diske iz ogljikovih vlaken,
EXE-TC z unikatno izdelanimi blažilniki in
Hewland s peststopenjskim menjalnikom iz
magnezija. Z uporabo lahkih materialov jim
je uspelo skupno težo vozila zmanjšati na
zgolj 990 kilogramov. Pri projektu je v vlogi
svetovalca sodeloval tudi angleški novinar
in avtomobilski navdušenec Chris Harris,
ki je dokumentiral celoten proces predelave
od začetka do konca, pomagal pa je tudi
kot testni voznik. Po besedah Roba Dickin-
sona, ustanovitelja in kreativnega direktorja
podjetja Singer, so unikatnega porscheja
v unikatni zeleni barvi absinta z notranjostjo
v krvavo oranžnem usnju snovali dve leti,
nad končnim izdelkom pa je navdušen tudi
naročnik in lastnik avtomobila.
 MAGNET
www.playboy.si
Ameriške SANJE
Q HONDA GOLDWING, ki že leta kraljuje
med luksuznimi potovalniki, je na voljo v
dveh novih izvedbah. Osnovna ima dva boč-
na kovčka, tretjega za sopotnikovim hrbtom
dobite pri modelu stopničko više (Tour editi-
on). V primerjavi s prejšnjo generacijo je mo-
tocikel lažji za 40 do 48 kilogramov. Moč in
navor sta nespremenjena, sodoben šestvalj-
ni bokser pa na željo voznika spreminja zna-
čaj od športnega do nežnega v dežju. Serij-
sko ima še s sistem proti zdrsu, kombiniran
32 JANUAR-FEBRUAR 2018
protiblokirni zavorni sistem, sistem hill start
assist za lažje speljevanje v klanec in novost
v motociklizmu, sistem start & stop za učin-
kovitejšo porabo goriva. Nekaj živahnosti
prinese dodatna šesta prestava pri klasič-
nem menjalniku, na voljo pa je tudi sedem-
stopenjski samodejni DCT. Dobrodošli v pri-
hodnosti, ki je tu in zdaj!
Povsem nov je tudi BMW K 1600 GT
GRAND AMERICA. Zaradi nizkega težišča
je vožnja zelo lahkotna, baggerju pa so do-
TEKST PETER KAVČIČ FOTO BMW MOTORRAD, HONDA
dali še velik 'top case' za popoln luksuzen
potep. Super udoben sedež je za kar sedem
centimetrov nižji kot pri bolj športnem K1600
GT. Novi težkokategornik je prepoznaven po
dvojni prednji luči in zelo aerodinamičnih li-
nijah. Ves komfort je seveda že del osnovne-
ga paketa: elektronsko vzmetenje, 'dinamič-
na ESA', vzvratna prestava za lažje
obračanje ... Poganja ga šestvaljni vrstni
160-'konjski' motor. Največjo hitrost so
omejili na 162 km/h.
 MAGNET TEKST DARJO HRIB FOTO ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK, GORAN ANTLEY, K4, PRIMOŽ PREDALIČ, PROMOCIJSKE FOTOGRAFIJE
napovednik
Akustično in
električno
Kdo: TONY CETINSKI – ACCOUSTIC ELECTRIC
Kdaj: 18. DECEMBRA
Kje: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA
Q Navkljub tragični nesreči v Rovi-
nju Cetinski ni odpovedal decem-
brskih koncertov. Tako se še vedno
nadejamo njegovega obiska na
ljubljanskem odru, kjer bo izvedel
svoj železni repertoar znamenitih
skladb, na čelu z obveznim zim-
zelenim Blago onom tko te ima,
pa seveda vsem poznanim Od
trnja do zvijezda. Hrvaški pop,
ki vedno deluje.
Gibonni na obali
Kdo: GIBONNI Kdaj: 22. DECEMBRA
Kje: ARENA BONIFIKA, KOPER
Q Koncertna turne-
ja Familija je bila
F o tr
uspešna. Z Oliver-
v r n i
jem Dragojevićem se je nam
je Gibonni osvojil
ko re ni
vse največje kon- h i n
certne točke bivše in t u d
a r c a !
federacije, na koncu d
pa razprodal še are- Gospo
no v Zagrebu. Ker po
kotlinah zdaj benti megla
in grozi sneg, je čas, da rokerski melos odmeva v pri-
mernejši atmosferi. V Kopru bodo mraz preganjali s prepe-
vanjem vseh nujnih in tudi novejših Gibonnijevih hitov.
Zlatkovih deset let
Kdo: ZLATKO Kdaj: 22. DECEMBRA Kje: KINO ŠIŠKA, LJUBLJANA
Q Zlatko še naprej trdi, da je svet lep. Deset let je že minilo,
odkar je t. i. fužinski princ predstavil svoj prvi album in nemu-
doma našel svoje mesto na slovenski raperski sceni. S pol-
nim zagonom še vedno opozarja na aktualne razmere v druž-
bi, kritizira, kar je treba kritizirati, in se navdušuje nad vsem,
kar je v življenju lepega. Okroglo obletnico bo slavil na veli-
kem koncertu v praznično obarvani Šiški.
34 JANUAR-FEBRUAR 2018
Kdo: UMEK @ KURZSCHLUSS Kdaj: 22. DECEMBRA
Kje: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA
Predani Umeku
Q Uroš Umek je vse od leta 1993 žanrski raziskovalec, ki mu je
uspelo prispevati k svetovni evoluciji tehna in ga z zvočnimi fuzija-
mi peljati skozi kozmos elektronike, da je postal odmev tudi tistih,
ki tega žanra sprva niso registrirali. Zato mnogo let ni bilo večjega
dogodka elektronske glasbe pri nas, ki ne bi gostil našega najbrž
najbolj esencialnega elektronskega stvaritelja, danes mnogim
poslušalcem še vedno poznanega predvsem pod vzdev-
kom Fotr. Skozi svoja ustvarjalna leta si je Umek tlakoval
l
svojo pot do slave z remiksi, lastnimi seti, nastopi in na-
gradami, pred dvema letoma pa se je v njegovi karieri
pripetila še ena prelomnica. To zanj pomembno leto je
a
označevalo vrnitev h koreninam, vrnitev k temačnejšim
tehno zvokom, ki so svoj čas tresli temelje domače in
tuje elektronske underground scene. S tem zvočnim pre-
obratom je Umek primerno priredil tudi svoj imidž, svojo
vizualno identiteto, s katero zdaj v celoti odraža svoj novi te-
mačni glasbeni slog. Danes 41-letni didžej, producent in ikona ne
samo slovenske elektronske glasbe le par dni pred božičnim veče-
rom vabi na nepozabno druženje v Ljubljani. Mojster gramofonov, ki
ob lansiranju start up podjetja Viberate za analizo in sortiranje didže-
jev po popularnosti preživi še manj časa v rodni domovini kot sicer,
je z vsakim nastopom pri nas že dragocena redkost, ki je nikakor ne
smemo zamuditi. Tokratni nastop sodi v sklop zabav Kurzschluss in
napoveduje ne le divje plesno popotovanje po novi Umekovi kreativ-
nosti, ampak tudi kar nekaj prijetnih presenečenj.
Didžej, producent in
… učitelj
Q Umek ogromno potuje (upamo, da v prvem razredu, ker mu z
njegovima dvema metroma višine v ekonomskem razredu ne more
biti ravno udobno). Več kot 100 potovanj na leto zahtevajo njegovi
redni nastopi po vseh koncih sveta, od Berlina do Las Vegasa.
Zato veliko glasbe ustvari kar na letalu, potem pa jo ob pristanku
pošlje svojim krovnim založbam ali pa pusti za objavo znotraj la-
stne založbe 1605. Umek je tudi del ekipe FaderPro, ki skupaj z
uveljavljenimi elektronskimi glasbeniki ponuja lekcije o snovanju
tovrstne glasbe. Umek, kakopak, uči mojstrski tehno razred.
 MAGNET
glasba
»Ne kopiramo TRENDOV«
Q KiNG FOO združuje kopica Člani zasedbe imate različna
glasbenih izkušenj in ljubezen glasbena izhodišča – kako ste
do vseh zvrsti glasbe. Na bob- skupaj odkrili svoj nekoliko
nih je Rok Golob, Peter Hudnik nekonvencionalen zvok?
je na kitari, Matej Sušnik na Mi smo igrali in zvok je prišel sam
bas kitari in Aleksandra Josić od sebe. Najbolj ga zaznamuje
pred mikrofonom. Pobliže ste seveda slog Roka Goloba, ki je
jih spoznali na letošnji EMI, avtor večine komadov. Nikoli se
zdaj pa ponujajo svoj debitant- nismo hoteli omejiti s kakšnim
ski album GalaXie. Z Matejem žanrom, saj nas vse zanima zelo
Sušnikom smo pogledali v širok spekter glasbene izraznosti.
ozadje skupine, ki je gotovo Trudimo se, da nismo na prvo
ne bomo preslišali. žogo in da ne kopiramo trenutnih
trendov, vendar glasbo še vedno
Od kod ime KiNG FOO? zapakiramo v sodoben slog.
Naš Rok ima tendenco, da vča-
sih kaj počne brez konkretnega Urško Majdič je zamenjala
ali vsaj drugim znanega razloga. Aleksandra Josić, sicer srbsko
Tako je vsak mejl končal s kung vokalistko. Kako
foo namesto z lep pozdrav ste začeli
I
ali čim podobnim. Mi Na EM ld sodelovati
smo potem le u spre- i W i z njo?
menili v i in tako dobili so pel ostali Aleksan-
p
KiNG FOO. Še na- Ride in rni. Zdaj dro je
mig: hitro ponavljajte o po zo av- prek
king foo. [smeh] sm
o p r edst prijateljice
King Fo
oj prvi
ljajo sv m.
albu
odkril Peter Hudnik. Takrat je ži-
vela še v Trstu in sprva je kazalo,
da bo sodelovanje zelo težavno,
če ne celo nemogoče. Aleksan-
dra namreč ni znala niti besedice
slovensko. Poleg logistike nam
je na začetku največji izziv pred-
stavljala prav dikcija v slovenskih
besedilih. S skupnimi močmi
smo jo tako spilili, da nihče ne
ugotovi, da komadov ne odpoje
Slovenka. Zdaj teh težav ni več,
saj Aleksandra živi v Sloveniji in
se je že navzela našega naglasa.
Včasih vrže ven še kakšno
ljubljansko in se vsi smejimo.
Glasba res ne pozna meja.
Kakšni so vaši načrti za dodat-
ne nastope v tujini?
Za enkrat nam je prioriteta sloven-
ski trg. Sam imam veliko izkušenj
z igranjem v tujini in vem, da se
tam ne cedita le med in mleko.
Publika nas povsod sprejme
z navdušenjem in dobivamo
Prvi album KiNG FOO
GalaXie prinaša žanrsko
fuzijo, ki je postala podpi-
sni zvok te energične in
vedno glasnejše zasedbe.
Od pop rokerskih balad
in poskočnega plesnega
popa do nežnega bluza
in celo skladb, ki so bolj
pankerskega značaja.
povabila tudi iz Belgije, vendar je
treba iti lepo po vrsti. Tudi Rim ni
bil zgrajen v enem dnevu.
Štirimesečna turneja pred
izidom albuma GalaXie vas je
peljala po slovenski klubih in
festivalih. Kako se spominjate
odzivov domače publike?
Vtisi so bili odlični. Predvsem smo
band, ki največ stavi na svojo
odrsko energijo. Ko se Aleksandri
strga, se ji strga in z gotovostjo
povem, da nobena slovenska
pevka še ni tako nastopila. Drugi
člani jo pri tem podpiramo, da vse
teče tako, kot mora.
Se boste še kdaj preizkusili
na EMI?
Mogoče se pa bomo.
Na katero skladbo s prvega
albuma GalaXie ste najbolj
navezani?
Verjetno imamo vsi v bandu
komada Začaraj me in Galaxije
bežijo na posebnem mestu v svo-
jih srcih. Bila sta prva komada,
ki smo ju posneli z Aleksandro.
Doživela sta tudi odlične uspehe
na festivalskem in medijskem po-
dročju ter tudi med občinstvom.
Zanju smo posneli še dva meni
zelo ljuba videospota in takrat
smo začutili, da je edina smer za
band navzgor. f
 TEKST DARJO HRIB FOTO GORAN ANTLEY, MARKO DELBELLO OCEPEK, PROFIMEDIA, PROMOCIJSKE FOTOGRAFIJE
Notne IZKUŠNJE
Q Bilo je septembra 2014, ko smo vsi, ki smo imeli iPhone, brez-
plačno prejeli 13. album irskih rokerskih legend U2. Songs of Inno-
cence, ki je po besedah vodje in prvega grla zasedbe Bona njihov
najbolj osebnoizpovedni album. Album je čustveno nabit, v njem
razkrivajo svoje odraščanje sredi politično vroče Irske. A resnici na
ljubo smo poslušalci dejansko dobili nepričakovan junk mail. Takoj
po oznanitvi, da vsi uporabniki iTunes prejmemo album, se je ta za-
čel nalagati v našo glasbeno bazo. Prejelo ga je 500 milijonov ljudi,
to je bil največji izid albuma vseh časov. Seveda, saj U2 ničesar ne
počnejo na majhno. Zdaj, po malce več kot treh letih, ko je negodo-
vanje zaradi tovrstnega posiljevanja, pardon, plasiranja glasbenih
izdelkov potihnilo, je čas za album
Songs of Experience. Gre za nadalje-
vanje predhodnika, spisan je v obliki
Bonovih pisem ljudem, ki so mu naj-
bliže. Tega se je Bon lotil med okre-
vanjem po hudi kolesarski nesreči,
snemanje pa je potekalo celo med
turnejo Innocence + Experience v
priročnem mobilnem studiu. Album
naj bi sicer izšel že konec lanskega
leta, a so izid prestavili. Bojda zaradi
sprememb v globalni politiki, ki se je takrat obrnila v precej bolj kon-
servativno smer, z Brexitom in ameriškimi volitvami na čelu. Ton
albuma naj ne bi bil primeren za ta čas, zato je Bono dodatno leto
izkoristil za predelavo nekaterih besedil, tako da so politična, bolj
kritična, bolj polemična. U2 so nekje globoko v sebi pač še vedno
tisti uporniški irski dečki. Ali je kje omenil tudi svoj skrivni lastniški
delež nakupovalnega središča v Litvi in domnevno izogibanje plači-
lom davkom, kakor so razkrili rajski dokumenti, pa ne vemo.
Prdec, ki je končal kot del studijskega posnetka
QVeliko je šal na račun glasbene
kakovosti skupine Backstreet
Boys, a nobena ni tako avtentič-
na kot dejstvo, da je na albumu
Black & Blue iz leta 2001 del
komada The Call čisto pravi
prdec. Med snemanjem je
Howie Dorough izpustil glasen zadnjični pozdrav in producent
Max Martin je ob poslušanju posnetka odkril, da je popolnoma
sinhroniziran z vokalnimi medmeti 'dun dun dun', tako da je za
vselej ostal zapečen v glasbeno zgodovino. Backstreet Boys so
sicer še vedno dejavni, morda se celo obeta sodelovanje s house
didžejem Stevom Aokijem.
RUDI BUČAR & LEA SIRK DDDD SIA DDD
Ostala bova tu Under The Mistletoe
Rudi Bučar je to skladbo spisal že pred časom, a je Na svetovne plejliste so se spet vrinile adventne
sprva ni nameraval posneti in odpeti sam. K sreči se je pop skladbe raznih onih izvajalcev, ki želijo izkoristiti
nato zgodilo, da jo je, in to v prepričljivem duetu z Leo predbožično evforijo za malce dodatnih novcev.
Sirk, ki sicer te dni odlično nastopa v šovu Znan obraz Tovrstnim skladbam ni mogoče uiti, lahko pa vplivate
ima svoj glas. Ostala bova tu je krhka, akustična folk vsaj na to, katera vam bo praznični čas obarvala v
balada, v kateri Rudi sprva pusti, da je Lea vokalno ustrezne barve slavja in osebnega bankrota. Pred-
v ospredju, dokler se oba ne združita v glasovni lagamo, da izberete Underneath the Mistletoe, ki ima
preplet, ki poslušalca sune v najgloblje čutenje. pocukranemu izvirniku navkljub v sebi nedotaknjeno
To je skladba, s katero nas je Rudi Bučar popeljal na esenco Sie, tako da se niti ne sliši kot božični napev,
prag svojega novega albuma Šentiment, ki je nov ampak le nadaljevanje njene unikatne pop interpre-
mejnik v njegovem že skoraj 20-letnem ohranjanju tacije. Vokal, ki ga prepozna vsakdo, tokrat z malce
glasbenega spomina na istrsko kulturno dediščino svetlejšimi, bolj prazničnimi toni v podlagi. Skladba je
s presežno glasbo. del tematskega albuma Everyday is Christmas.
Dvajset let FLIRRTOV
Q Flirrt so že skoraj enoletno traja praznovanje svoje 20-letnice
nedavno okronali z novim studijskim albumom. Za ta projekt so
imeli pripravljenih več kot 50 skladb in po skrbem premisleku in
strogi selekciji se je rodil Jekyll & Hyde CD1, torej prvi od dveh.
Drugi bo izšel 8. februarja 2018, na 21. rojstni dan skupine.
Album je večplasten, saj so Flirrt v dveh desetletjih razviti svoj
zvok in ga prepletli z zunajžanrskimi elementi, ki kažejo njihovo
širino duha in silo ustvarjalnega zagona. Na novem albumu pa
stavijo predvsem na vsebino. Dvojnost že na naslovnici sporoča
brsteče drevo, ki ga napajajo krva-
ve korenine, v glasbenem izboru
pa se drugačnost čuti tako v zgod-
bah, ki jih skladbe pripovedujejo,
kot tudi v zvoku, s katerim odme-
vajo. Na eni strani so tipično flirrto-
vski komadi, kar pomeni, da so
pop energični, brezčasni. Na drugi
strani so skladbe za dušo, nabite
s čustvi, z razmišljanji. O nostalgi-
ji, o obstoju in tudi o minevanju.
Večino skladb je spisal Rok Luna-
ček, ki je ob izidu albuma povedal: »Zadnja leta so zame avtor-
sko zelo plodna. Očitno sta srce in glava na pravem mestu. Manj
sem jezen, v sebi nosim manj očitkov. Pomirjen sem. In ker sem
bolj srečen in miren, lažje ustvarjam.«
JANUAR-FEBRUAR 2018 37
 MAGNET
film

JEDI za nove generacije

delata prav. Nova trilogija torej
ustreza novi generaciji filmskih
odjemalcev, toda čar originala
(še) ni oživljen. Lucasova stvaritev
je bila na ravni mitološkega –
zdelan, zaprašen vizualen pristop,
improvizirane makete, reciklirani
kostumi iz pozabljenih grozljivk,
pod tem pa simbolična obravnava
družine, prijateljstva in vojne,
mešane s spiritualnim vodstvom
uravnoteženega Yode, tistega,
ki je bil zdaj degradiran v le smeš-
najtemačnejših kotičkih Vojna
zvezd je veliko materiala za še
kako impresivno zgodbo. Kom-
pleksno, s sporočili in simboliko,
čemur prikimavajo različne
generacije. Kot je to nekoč počel
Yoda. Če jim bo uspe doseči to,
da Vojna zvezd ne bo imela le
vau efekta, ampak bo segla tudi
v človekovo notranjost, potem
bo tudi George Lucas končno
spal mirno, vedoč, da so njegovi
otroci v dobrih rokah. f

Q Leta 1977, ko je originalna

Vojna zvezd doživela izjemen
uspeh, se je v Hollywoodu nekaj
premaknilo. Nenadoma, čez
noč, je vsakdo želel imeti svojo
franšizo z vesoljskimi ladjami. Kar
je razumljivo, saj vsi želijo kopirati
uspeh. A vesoljske ladje v filmu so
problematične, saj jih je zelo težko
vstaviti v zgodbo, ki bo pritegnila
dovolj občinstva, da lahko govori-
mo o zaslužku. Kajti same po sebi
so vesoljske ladje sila specifične,
privlačijo zelo marginalen del pub-
like. Zakaj je Vojni zvezd potem
uspelo? George Lucas pravi,
da zato, ker so bile leta 1977 ve-
soljske ladje v filmu nekaj novega.
Nekaj, česar prej ni naredil nihče
drug. Danes zgodovinska saga je
tedaj ponudila preplet legende o
kralju Arturju, vzhodnjaških filozofij
in budizma, medplanetarnega
multikulturalizma in hollywoodske
znanstvene fantastike. Leta 1977
je bil to popoln unikat. A zdaj
smo leta 2017 in v filmih je nebroj
vesoljskih ladij. Tega se zaveda
tudi Lucas, ki že leta dvomi o tem,
kam je Disney zapeljal novo trilo-
gijo. Zato je po tem, ko so studii
zavrnili njegov scenarij za novo
trilogijo, le skomignil in pustil,
da se ta odvije, kot se bo pač od-
vila. Prepričan, da gre za popolno
popularizacijo franšize, ki želi na
vsakem koraku biti ustrežljiva do
dolgoletnih oboževalcev, pri tem
pa pozablja narediti nekaj novega,
je stopil korak nazaj.
Jasno, da Lucas na originalne
Vojne zvezde gleda drugače kot
nega zelenega možica, ki ne po-
zna osnovnih stavčnih struktur. Je
J. J. Abrams zgolj dojel, da nek-
danji nauki danes ne bi delovali,
zato je bolje, da Vojna zvezd med
novodobno publiko raje sproža le
plastične debate o poimenovanju
likov, presežnih efektih in obliki ter
barvi jedijevskih mečev?
Prihajajoči osmi del sicer oblju-
blja korak naprej.
V primerjavi s šaljivim
o rg e scenarijem sed-
Ge n i
s mega dela, kjer
J. J. Abrams. Luca nad je čisto vsaka
še n
Prvinska trilo- navdu r Disney akcija in čisto
gija je njegov , ka vsaka tragedija
otrok in tako jo
tem z njegovi- zaznamovana
tudi imenuje v počne mskimi z dovtipom, bo
vsakem intervjuju. mi fil ki. osma nastavitev
»Svoje otroke sem otro Vojna zvezd: Je Mark Hamill kot Luke
prodal v suženjstvo,« Poslednji Jedi (Star Skywalker zrel za oskar-
se je Lucas na pol v šali Wars: The Last Jedi) odkri- jevsko nominacijo? Tako je
pomuzal leta 2015, tik pred vala mračnejšo stran te zgodbe. vsaj prepričan režiser nove
premiero prvega dela nove trilo- Kako globoko mora po umoru trilogije J. J. Abrams, ki ne
gije. Ko si ga je ogledal, svojega očeta še ponikniti Kylo Ren, da more prehvaliti Hamillove-
mnenja ni želel podati. In ga tudi lahko povsem prevzame temno ga nastopa v osmem delu
ni vse do danes. stran in sledi poti dedka Vaderja? Vojne zvezd. »Je izjemen
Prejšnji, sedmi del, se sicer In kako lahko simpatično ostareli, človek – lahko dela kar-
lahko pohvali z izjemno visokimi a nikakor ne onemogli Luke Sky- koli,« je povedal Abrams.
ocenami. Tudi publika je bila walker priuči silo, da bo posku- Ali bo padla nominacija,
na splošno navdušena. Zdi se, sila v nastalem kaosu vzpostaviti bomo izvedeli januarja.
da Disney in J. J. Abrams vse vedno nujno ravnotežje? Kajti v

38 JANUAR-FEBRUAR 2018

MADAME
R: Amanda Sthers
I: Tony Collette, Harvey Keitel,
Michael Smiley
Njun zakon začne nekoliko peha-
ti, zato se ga Anne in Bob odlo-
čita začiniti z nabavo graščine v
romantičnem Parizu. Novo bajto
se odločita krstiti s pretirano
luksuzno večerjo za svoje ultra
sofisticirane prijatelje mednaro-
dnega značaja. A tik pred začet-
kom večerje Anne ugotovi, da je
prijavljenih 13 gostov. Nesrečna
številka! Katastrofa. Da se na
tako izjemnem dogodku ne bi
pripetilo kaj neprijetnega, Anne
angažira svojo zvesto služkinjo
Mario, da se za en večer zakrin-
ka v skrivnostno špansko plemki-
njo. A glej ga zlomka, zakrinkana
Maria se med večerjo zaplete
z britanskim dilerjem umetnin
in se z njim poda v uživanje
romantičnega Pariza. A Anne ima
drugačne načrte. Svojo zvesto
služkinjo si želi nazaj – in edini
način je, da uniči to brstečo, a
tako nadležno romantično zvezo.
Komična drama z elitno igralsko
zasedbo, ki za nameček še
ponudi za tovrstno sorto filmov
precej nekonvencionalen konec.
Ocena: DDD
Izvirni naslov: Madame
KRALJICA POKRA
R: Thomas Alfredson
I: Jessica Chastain, Idris Elba,
Kevin Costner
To je resnična zgodba o Molly
Bloom. Molly je bila smučarka.
Olimpijska tekmovalka. Lepa,
sloka, uspešna. A to je bila
njena dnevna služba. Njen po-
poldanski biznis pa je bil poker.
Vodila je igre najbogatejših v
skriti igralnici, a ko jo je vodja
želel izriniti s plače, se je Molly
odločila organizirati lastne igre
z velikim denarnim tveganjem.
LJUBEZEN NA PRVO
BOLEZEN
R: Michael Showalter
I: Kumail Nanjiani, Zoe Kazan,
Ray Romano
Kako narediš avtentično roman-
tično komedijo? Tako, da jo
oblikuješ po resničnih dogod-
kih. Po osebni izkušnji. Tako
sta komik Kumail Nanjiani in
njegova žena, sicer scenaristka
in producentka, Emily Gordon
svoj začetek skupne romantične
poti spremenila v film. Vsakomur
seveda to ne bi uspelo, ker se
večina tovrstnih poti začne
nekje za točilnim pultom,
Vstopno plačilo: četrt milijona
dolarjev. Vsi želijo biti tam.
Igralci, poslovneži, politiki.
Živine. V desetih letih postane
kraljica pokra, dokler neke noči
v njeno stanovanje ne plane
17 oboroženih agentov FBI in
jo aretira. Poleg hollywoodskih
veljakov, športnikov in tajkunov
so za njeno mizo namreč sedeli
tudi ruski mafijci. FBI zato hoče
vse informacije, a te bi poleg
mafijcev razkrinkale tudi kopico
drugih ljudi, katerih življenja bi
bila uničena. Pod tnalom zakona
ima Molly le še enega zaveznika
– odvetnika Charlesa Jaffeja,
toda njuna zgodba je bila
nekoliko drugačna. Po seksu
za eno noč se je med njima
spletlo nekaj pristnega. A ker je
on Pakistanec iz tradicionalne
muslimanske družine, ona pa
bela Američanka z etnično
nerodnimi starši, je ta stik ne-
mudoma postal vir številnih ko-
mičnih neprijetnosti z dodatnim
zapletom, ko je ona zbolela in
pristala v umetni komi. Ta medi-
cinska kriza je Kumaila povezala
z njenimi starši in skupaj pod pri-
tiskom okoliščin so razvili odnos,
ki se na vsakem koraku zdi ravno
toliko simpatičen in ravno toliko
štorast, da ga znamo enačiti z
marsikatero podobno situacijo
TEKST DARJO HRIB FOTO PROFIMEDIA
ki ugotovi, da za Molly morda
obstaja alternativna pot. Divja
zgodba po resničnih dogodkih,
ki na vsakem koraku spodbu-
di navijanje za to neverjetno
žensko, ki je v ekskluzivnem
moškem klubu vse paradigme
postavila na glavo.
Ocena: DDDD
Izvirni naslov: Molly's Game
Kdo bi si mislil, da se
lahko v Hollywoodu
rodi romantična
komedija, ki ima
pravi stik z realnostjo.
iz svojih življenj. Kot preslikava
neke dejanskosti je zato ta ko-
medija, ki se gleda kot duhovita
pripoved nekega bizarnega spo-
mina, vsekakor nepričakovano
všečna filmska vsebina, v kateri
lahko uživata oba.
Ocena: DDDD
Izvirni naslov: The Big Sick
JANUAR-FEBRUAR 2018 39
MARJANCA POLUTNIK

Smaragdni

otok
FOTO ALEŠ BRAVNIČAR/
WWW.BRAVNICAR.COM

TEKST DARJO HRIB

STILIRANJE INJA SAVSKI

Le nekaj dni po izidu te številke

Playboya bo lepotica Marjanca
Polutnik, ki je nedavno že
prepričala kot sanjsko dekle,
praznovala rosnih 22 let. Z lepo
Celjanko se je ekipa Playboya
pod fotografsko režijo Aleša
Bravničarja napotila na
Smaragdni otok, kot tudi
rečemo Irski, kjer so na najvišjih
klifih Evrope kljubovali orkanske-
mu vetru in nič kaj sezonskim
temperaturam. Nastala je živo-
pisna zgodba o lepem dekletu
sredi čudovite narave, ki jih je
popeljala tudi na lokacije, kjer so
nastajali nepozabni kadri v seriji
Igra prestolov. Vse najboljše,
Marjanca! f
Hlačne nogavice
Transparenze,
top Primark, plašč
iz umetnega krzna
Guerilla Pop-Up SZ,
pletene nogavice
Shamrock Knitwear,
Kapa O'Reillys,
škornji Crocs.
Posneto v Veliki
Britaniji (Ulster) in
Republiki Irski jeseni
2017 za Playboy
Slovenija.
 INTERVJU
TEKST DARJO HRIB FOTO GORAN ANTLEY, TOMO BREJC

Magnifico
Slovenske glasbene scene si brez Magnifica niti ne znamo predstavljati.
Je unikat v podobi in zvoku, glasbenik, ki ima že od nekaj le eno poslanstvo
– da poslušalce zabava. In to mu uspeva zdaj že več kot dve desetletji.
Ob izteku še enega, za Magnifica zelo delovnega in tudi uspešnega leta smo
z njim poklepetali o glasbi danes in nekoč, o velikem koncertu, o novi plošči,
o tem, zakaj nekoč ni prišel na koncert, zakaj ne hodi na volitve, in tudi o tem,
da ima že od nekdaj rad Pankrte, čeprav panka nikoli ni razumel.

L e še nekaj tednov nas loči od

Magnificovega največjega koncertne-
ga podviga doslej, velikega božične-
ga koncerta v ljubljanskih Stožicah,
na zelo hladen poznojesenski dan
postane zatočišče za deljenje besed.

PB: Kot slišim, ste se ravno te dni vrnili

kjer nas bo 25. decembra – kot že kar
nekaj božičev prej – zazibal s svojimi
znamenitimi, duhovitimi, porednimi in
igrivimi napevi. Še vedno je aktualen
njegov album Charlatan de Balkan,
prav v teh dneh pa je postregel z no-
vim best of izborom na dveh zgoščen-
Narodnozabavna glasba je bolj kakovostna od roken-
rola, unikatnejša je. To je v Sloveniji zagotovo najbolj
originalen izraz.
kah z naslovom Komplet II. Za pogovor
se dobiva v njegovem studiu v Tivoliju,
kjer vsak dan nekje okoli poldneva
spokojnost ustvarjalne mirnosti zmoti
vrvež ljudi, ko se za Roberta Pešuta ali-
as Magnifica in glasbenike v njego-
vem bendu začnejo vsakodnevne
obveznosti na poti do naslednjega
nastopa, do naslednjega posnetka,
do naslednjega albuma. Njegova
osebna pisarna, zapolnjena s spomin-
ki, priznanji, albumi, polaroidnimi foto-
grafijami, računalnikom in kitaro, tako
tik pred začetkom te delovne evforije
s še enega obiska Srbije?
M: Ja, v Srbiji sem bil, ker smo imeli z
enoletnim zamikom izid albuma Charlatan
de Balkan. Spomladi je album izšel na
Hrvaškem, zdaj pa še v Srbiji.
PB: Aha. Torej niste šli tja zaradi sodelo-
vanja pri seriji Senke nad Balkanom.
M: Tudi to je bilo na sporedu. V bistvu
smo vse združili v en obisk, da smo pred-
stavili naslovno temo serije, album in imeli
smo tiskovno konferenco.
PB: Ustvarjati glasbo za tako odmevno
serijo verjetno ni enostavno?
M: Je velik zalogaj. Vzeli smo še dodatne-
ga komponista, ker je pri produkciji teh
nadaljevank nonstop glasba. Skoraj v
vsakem prizoru je kakšen glasbeni su-
spenz, tako da sem se jaz lotil glavnih
glasbenih tematik, ob tem pa je še kup
druge glasbe, nekaj kupljene, nekaj na
novo narejene.
PB: To je verjetno zelo specifična
oblika glasbenega ustvarjanja, ki zah-
teva veliko sodelovanja z režiserjem,
Draganom Bjelogrlićem? Dobivate od
njega konkretne usmeritve?
M: Jasno. Jaz sicer nimam veliko izku-
šenj z raznoraznimi režiserji. V Sloveniji
sem delal z Damjanom Kozoletom in zdaj
v Srbiji z Bjelogrlićem. Naprej pri dveh
njegovih filmih Montevideo in potem še
pri dveh serijah. On je poseben režiser,
glasba mu veliko pomeni, zato se pogo-
sto vtika v samo nastajanje. Rad se pogo-
varja z mano, mi predstavi, kako jo on
sliši v kakšnem kadru, in nato preveri,
ali se tudi meni to zdi smiselna smer.
Veliko se torej meniva o tem, kako se
lotiti glasbe.
PB: Zakaj pa je Charlatan de Balkan
v Srbiji izšel s tolikšnim časovnim
zamikom?
M: Zaradi dogovarjanja. Gre za fizične
izdaje, s katerimi se danes – sploh tu pri
nas – ne ukvarja več veliko ljudi. Ta založ-
niški posel je postal nekoliko brezsmiseln,
je kot nekakšen atavizem. Malo jih je, ki se
s tem še ukvarjajo. To so običajno tisti,
ki so kasneje postali založniki in so se znali
prilagoditi internetu. Stvari se zadnja leta
počasi popravljajo. Mi smo šli na koncu
z Dallasom v sodelovanje za balkanski trg,
razen Slovenije. Fizično izdajo tega albuma

JANUAR-FEBRUAR 2018 51
 INTERVJU
Danes lahko imaš izvajalca, ki ga nihče niti ne
pozna, s 50 milijoni ogledov in ta izvajalec ne more
sestaviti enega koncerta v živo. Kar pomeni, da teh
njegovih 50 milijonov klikov ni prenosljivih v realnost.
smo imeli še v Franciji in Španiji, vse drugo
pokrivamo z internetom.
PB: Ni torej čudno, da se danes
pogosto debatira o tem, ali je sploh
še smiselno, da glasbeniki naredijo
tradicionalni format albuma.
M: Mislim, da je to tako kot pri celovečer-
nem filmu, kjer ne glede na to, ali ljudje
hodijo v kino ali ne, na koncu narediš
zgodbo, ki traja vsaj eno uro in pol. Zdaj,
ko se stvari selijo na Youtube, se seveda
ta forma po potrebi spreminja. Zasledil
sem recimo nekaj krajših, od 15 do 20-mi-
nutnih filmov studia OATS, južnoafriške
produkcijske skupine, ki snema eksperi-
mentalne znanstvenofantastične kratke
filme za na splet. Ti filmi so sicer krasni,
52 JANUAR-FEBRUAR 2018
a je to popolnoma drugačen pristop kot
pri filmih za kino. Podobno je pri glasbi,
kjer se odločiš, ali želiš izdati singel ali
opus. In plošča je tako kot celovečerni film,
ima zgodbo. Vsaj pri kantavtorjih to še ve-
dno velja. Tu večjih sprememb ni bilo in jih
verjetno tudi ne bo. Bolj se je spremenil
način konzumacije glasbe. Ni več tradici-
onalnih oboževalcev, predanih izvajalcu,
ker je glasba postala potrošna roba, tako
kot vse drugo okoli nas.
PB: Da, ljudje smo včasih drugače
pristopali do glasbe. Kot oboževalci
kakšnega izvajalca smo se pogovarjali,
kateri album nam je najboljši, zdaj pa
je verjetno bolj vprašanje, kateri komad
ti je najboljši v tem trenutku od kogar-
koli pač že. Ljudje sploh še znajo doje-
mati glasbo prek albumov?
M: Nekateri zagotovo še vedno, masovno
pa danes ljudje bolj naključno na Youtubu
najdejo kakšen komad, ki jim je všeč in
si ga morda potem celo kupijo. Ni nujno,
da sploh vedo, kdo ga izvaja, ker jih to niti
ne briga. Dostopnost do vsebin se je vse-
kakor spremenila. So pa hipsterji s svojo
kulturo vsaj v neki meri prinesli nazaj od-
nos do albuma. Zdaj so spet bolj popular-
ne vinilne plošče in gramofoni. Kar je bila
sprva fora, je zdaj postalo že kar gibanje.
PB: Je to po vašem mnenju le modna
muha ali mogoče res vrnitev odpisane-
ga formata?
M: Deloma se vrnitev k ploščam dogaja tudi
zato, ker so ljudje leta 2015 nenadoma ugo-
tovili, da poslušajo slabšo reprodukcijo glas-
be, kot pa so jo leta 1975. Da je zvok prepro-
sto slabši, ko prek slabih zvočnikov poslušaš
digitalni zapis nekih MP3-komadov. Temu
primerno se je prilagodila tudi produkcija.
Ni nobene širine, ostajajo samo močni nizki
in močni visoki toni, ker se iz slabih zvočni-
kov samo to sliši, vmes pa ni važno, kaj je.
Je pa vrnitev plošč seveda malce tudi modni
trend. Ampak bistveno je, da so ljudje začu-
tili, da z analognim zapisom dobijo neko
kakovost – da se muzika lepše posluša,
da se lepše prenaša, da je prijetnejša za
uho. In, jebiga, potrošnik hoče na koncu
dneva vseeno imeti dober zvok.
PB: Ali vi zaradi digitalizacije in novega
načina potrošnje kako drugače pristo-
pate k snovanju glasbe?
M: Ne, drugače je le to, da album objavimo
tudi v digitalni obliki za USB-ključ, ker avto-
mobili nimajo več predvajalnikov za cede-
je, ampak imajo USB-vhode, kar se mi zdi
primerno. Pa izdali smo tudi LP-je, ravno
zato, ker je zdaj spet povpraševanje po
tem. Smo celo prodali naklado 300 kosov,
kar se mogoče zdi smešna številka, ampak
pred petimi leti verjetno ne bi prodali niti
enega.
PB: Vam kaj pomeni to, da imate na
svojem uradnem kanalu na Youtubu
več kot 755 tisoč ogledov videospota
Tivoli?
M: Seveda mi pomeni, pa tudi če so poslu-
šali cel komad ali zgolj kliknili za pet se-
kund. Zdaj se sicer daje preveč pozornosti
tem klikom. Danes imaš lahko izvajalca,
ki ga nihče niti ne pozna, s 50 milijoni ogle-
dov in ta izvajalec ne more sestaviti enega
koncerta v živo. Kar pomeni, da teh njego-
vih 50 milijonov klikov ni prenosljivih v real-
nost. Tako imamo zdaj kup izvajalcev z mi-
lijonskimi kliki, ki v realnosti ne morejo
prodati niti ene karte za dejanski koncert.
Živijo samo tam, na Youtubu.
PB: Se s temi ogledi na Youtubu lahko
kaj zasluži?

M: [smeh] Jaz tega denarja še nisem videl.
PB: Pridi nocoj, v Tivoli, bova plesala,
pojete v skladbi Tivoli na albumu Charla-
tan de Balkan. To vabilo verjetno velja za
legendarni klub Tivoli, ki je bil svoj čas le
nekaj metrov stran vašega studia?
M: Recimo, ja. [smeh]
PB: Kje pa ste včasih žurali? Kje se je
krojila vaša ljubezen do glasbe in
zabavljaštva?
M: Pravzaprav nikoli nisem bil blazen žurer.
Kam pa smo hodili? V Turista! Pa ker sem
bil na šentviški gimnaziji, smo se potikali
po Šentvidu, kjer smo ob petkih in sobotah
hodili v kulturni dom.
PB: Glasbeno ste odraščali na križišču
med britanskim novim valom in pan-
kom. Vas je bolj pritegnil ta novi val?
M: Britanski novi val mi je bil sicer všeč,
ampak me je bolj pritegnil jugoslovanski
novi val, ker je bil zelo zeitgeist. Kreativno
je bil po mojem mnenju še celo močnejši
od anglosaksonskega. Dogajala sta se si-
cer v istem času, a so se nekatere stvari tu
zgodile celo prej. Jugoslovanski novi val je
naletel na plodna tla in kreativnost v muziki
je bila takrat blazna. Mislim sicer, da je kre-
ativnost na balkanskem območju še vedno
zelo močna, ampak danes ni odjemalcev.
Takrat smo bili ena cela generacija tudi
odjemalci te ustvarjene glasbe. Ogromno
odlične glasbe se je tistikrat ustvarilo. Če
naredim presek sodobne kulture, so bila
osemdeseta mogoče res najbolj kreativno
obdobje do sedaj.
PB: Panka pa niste marali.
M: Ne, ni mi bil blizu.
PB: Nekoč ste duhovito omenili, da vam
pankerska dekleta niso bila privlačna.
M: Včasih marsikaj poenostavim, ampak
takrat res nisem razmišljal kaj več kot to,
kje so luštne punce. [smeh] V bistvu takrat
nisem razumel poze pankerjev. Nisem ra-
zumel njihove jeze, nisem občutil te togote,
ki so jo oni nosili s seboj, in tega zatiranja,
ki so ga oni občutili. Vse mi je bila bolj le
nekakšna poza. Niso mi bili blizu, ker sem
bil šminker. Tako kot sem še sedaj. [smeh]
PB: Kaj ste takrat poslušali, kar je v vas
zaiskrilo željo po tem, da želite tudi
sami ustvarjati glasbo?
M: Poleg Pankrtov – kar je mogoče smeš-
no, glede na to, kar sem rekel prej, ampak
Pankrti so se mi vedno zdeli nekaj poseb-
nega – predvsem omenjeni jugoslovanski
novi val, tisti odmevni beograjski Paket
aranžman, kompilacija, na kateri so bili
Idoli, Električni orgazam in Šarlo Akrobata.
To je bila plošča in to so bili bendi, ki so
me resnično zaznamovali, mi dali veselje
do glasbe. Takrat sem imel občutek, da
sem na pravem kraju ob pravem času.
Da mogoče ni treba, da greš v Ameriko,
če hočeš doživeti nekaj hudega. Ta jugo-
slovanski novi val se mi je zdel moderen,
dal mi je vse, kar sem želel videti in slišati.
In to v domačem jeziku.
PB: Kdaj ste dojeli, da želite tudi sami
delati glasbo?
M: Glasbo sem vzljubil že zelo zgodaj.
Ko sem bil v osmem razredu, sem imel
že narejenih kakšnih 20 ali 30 komadov.
Prvič, ko mi je uspelo s kitaro odigrati ko-
mad, ki mi je bil všeč na radiu, je bil to ne-
verjetno vznemirljiv, izjemen občutek. Kot
da me je nekaj presvetlilo. En blazen užitek
Moj organizem ne prenaša surovega opijanja do
jutranjih ur, tega nikakor ne bi zmogel. Sem bolj
zmatrane sorte.
je v tem, ko zadeneš ritem komada, ki si ga
slišal. Tako me je že od nekdaj vleklo v ide-
jo, da bi sam delal glasbo, ampak si sprva
nisem upal misliti, da bi lahko bil muzikant.
Govoril sem si, da to pač ni rezervirano za-
me, ker nisem iz takšne familije.
PB: Glasbe ste se potemtakem lotili kot
samouk. Prijeli ste kitaro in igrali.
M: Tako nekako, ja. Saj če imaš karkoli v
življenju rad, lahko hitro padeš not, hitro
ti zleze pod kožo. Sicer mi je žal, da nikoli
nisem opravil glasbenega šolanja, da ni-
sem šel na akademijo, ker sem zaradi tega
ostal glasbeno nepismen. Ne znam brati
not in ne znam jih zapisati. Vse moram
snemati, razlagati in kazati. [smeh]
PB: Se mi zdi, da vas to ni ravno oviralo
na poti do želenega cilja.
M: Ni me oviralo, ampak to znanje, če ga
imaš, se lahko super izkorišča. Velikokrat
bi si lahko poenostavil kakšne stvari, pred-
vsem pa bi jih lahko zapisal.
PB: Kaj pa preostali del famoznega
rokenrol življenja z divjimi zabavami?
M: Jaz imam rad svoje prijatelje, rad imam
alkohol, rad imam to zamaknjenost duha,
ki vodi v odlične debate. Moj organizem
ne prenaša surovega opijanja do jutranjih
ur, tega nikakor ne bi zmogel. Sem bolj
zmatrane sorte. Včasih sem bil mogoče
malce bolj aktiven, party animal pa nisem
bil nikoli.
PB: Po koncertu v Stožicah vas torej ne
bomo srečali na pokoncertni noriji?
M: Vsi moji dobro vedo, da po polnoči iz-
ginem nekam ležkat. [smeh]
PB: Ta veliki koncert v Stožicah, ki bo 25.
decembra, je nedvomno zajeten pod-
vig. Kaj to pomeni za vas glede priprav?
M: Pri takšnem koncertu je tisto, kar je za-
jetno, predvsem logistika. Vsebina se ne
bo kaj dosti razlikovala od drugih koncer-
tov. Bolj bodo spremembe pri formi – oder,
lučke in to, ker je vse večje. Je spektakel z
vsemi avdio-vizualnimi pripomočki. Na od-
MAGNIFICO
ru pa smo še vedno jaz in bend takšni,
kot nas poznate.
PB: Na Stožice se gleda kot na pomem-
ben koncertnih mejnik, sploh pri
domačih ustvarjalcih.
M: Koncert na takšnem nivoju je prven-
stveno komercialen izziv. To je vendarle
športna dvorana, to ni koncertna dvorana,
zato je problem že v tem, kako iz športne
dvorane narediti primeren prostor za kon-
cert, da se bo lepo slišalo. Tako je pri tem
največji zalogaj v bistvu sama dvorana.
Najlepši koncerti so običajno v ambientu,
kjer je od tisoč do ali maksimalno pet tisoč
ljudi. To je najlepši občutek. Ima pa nivo
večjih koncertov poleg drugih izzivov seve-
da tudi edinstvene privlačnosti. Lahko na-
rediš nekaj, česar drugje nikoli ne moreš.
PB: Vam je kakšen vaš koncert ostal
zapisan kot najbolj nepozaben?
M: Kaj pa vem, vsak koncert je močno emo-
cionalno doživetje, ker če ne bi bil, se niti ne
bi s tem ukvarjal. To je itak bistvo tega, kar
počnem. Ne morem se spomniti kakšnega
posebnega, ker imam tudi hudo slab spo-
min, če pa se že kaj spomnim, se največkrat
spomnim kakšnih neumnih stvari.
PB: Pa nam zaupajte kakšno neumno
stvar.
M: Recimo to, da nekoč sploh nisem prišel
na koncert. To se je zgodilo, ko sem bil
mlajši, seveda. Takšen sem bil nadrkan tip,
ki se mu je zdelo, da lahko naredi, kar mu
paše. In takrat se mi recimo ni dalo na kon-
cert, ker sem hotel na pivo. Ta odločitev se
mi je zdela popolnoma legitimna – da pre-
prosto ne pridem, čeprav sem sicer rekel,
da bom prišel.
PB: Petindvajsetega decembra boste
zagotovo na odru, četudi bo božič.
Vam prazniki kaj pomenijo?
M: Vse te stvari, ki so bolj masovne, od pr-
vega novembra do zapovedanih letnih in
zimskih počitnic, vse to, ko se začne ne-
kaj masovno dogajati, me malce odbija.
Ampak ne zato, ker bi se mi gnusilo,
ampak zato, ker me začne ob teh praznikih
preplavljati neka tesnobnost. Vsi se začne-
jo vesti, kot da so hipnotizirani, vsa ta ma-
sa ljudi začne drveti k istemu cilju, v neko
gužvo. Ali pa vsi izginejo, ker so kje drugje.
Nisem ravno fen teh praznikov, mi je čisto
okej, če sem takrat na odru.
PB: Kako se je porodila ideja, da bi imeli
koncerte za božič?
M: Tega se niti nisem jaz spomnil. Začelo
se je v Mariboru, ko je pokojni Smiljan Kre-
JANUAR-FEBRUAR 2018 53
 INTERVJU
že nekoč prišel na idejo, da bi v Mariboru,
v Festivalni dvorani na Lentu, naredili bo-
žični koncert na 25. december. In odziv je
bil super, zato me je naslednje leto še en-
krat poklical in sem mu takrat rekel: »Piz-
da, pa saj sem bil že lani.« In on je rekel,
da ravno zato. Šele kasneje sem zaštekal,
da imajo ljudje v Sloveniji radi tradicijo, da
je nekaj vedno na isti dan in z istim izvajal-
cem, pa naj to traja sto let, če je treba. Jaz
to počnem zdaj že, če se ne motim, sedmo
ali osmo leto. Mogoče celo deseto.
»Pizda, pa saj sem bil že lani.« In on je rekel, da ravno
zato. Šele kasneje sem zaštekal, da imajo ljudje v
Sloveniji radi tradicijo ...
PB: Priznam, nisem vedel, da že tako
dolgo gojite božično koncertno
tradicijo.
M: Ja, neprekinjeno. Ko sem se odločil,
da je konec teh koncertov v Mariboru,
so rekli, da naj zdaj nadaljujem v Ljubljani.
In tako sem imel nastop v Cvetličarni. Tam
sem potem imel božične koncerte štiri leta
zapored. Ko sem tudi tu rekel, da ne bom
več, se je javil Kurzschluss. In tako sem bil
tri leta zapored vsak božič na Kurzschlus-
su. To so bili veliki dogodki, vedno razpro-
dani in vedno je bilo več ljudi. Jaz pa že
dolgo nisem imel solističnega koncerta,
tudi albuma že nekaj časa nisem izdal,
zato se je zdaj zdel nekako pravi čas,
da naredim svoj koncert. In ker je v vseh
teh letih ta datum postal nekako moj in
tudi časovno so se stvari super razpletle,
smo koncert ponovno nastavili na božič.
PB: Kaj pa rojstni dnevi, jih praznujete?
Prvega decembra, že po izidu te
številke Playboya, imate rojstni dan.
Bo fešta?
M: Mah, ne! Zdi se mi, da so rojstni dnevi
za ženske in otroke. Ne vem, zakaj bi to
proslavljal moški mojih let. Dam za pivo,
ampak za pivo lahko najdem razlog čisto
vsak dan.
PB: Kako se je v vseh teh letih razvijal
vaš odnos do glasbe? Kaj se je pri vas
kot izvajalcu spremenilo od leta 1993,
ko ste prvič nastopili kot Magnifico,
pa do danes, ko ste tik pred tem velikim
koncertom?
M: Profesionalec sem postal. Pred kakšni-
mi 17 ali 18 leti sem se odločil, da bom
očitno muzikant, in sem začel razmišljati o
prostoru, kamor bom hodil na dnevni bazi
in se ne zgolj ravnal po inspiraciji. Odločil
sem se, da je to moj poklic, in sem se za-
čel temu primerno vesti. Da pa lahko to
prakticiraš, moraš imeti prostor, kamor ho-
diš opravljat svoj poklic. Kot slikar, ki ima
svoj atelje, mora muzikant imeti svoj pro-
54 JANUAR-FEBRUAR 2018
stor. Jaz sem imel atelje, ki se je spremenil
v studio, pisarna pa se je spremenila v za-
ložbo. In to je to.
PB: Kakšen je vaš pristop do glasbe?
M: Trudim se vedno najti kaj novega. Glas-
ba je kot vesolje, je prostrana in široka,
zato me še vedno vznemirja biti avtor.
Uživam, ko komponiram, bodisi zase bodi-
si recimo za film. Glasba mi daje strast in
užitek zase.
PB: Užitek in seveda tudi biznis.
M: Glasba je poklic kot vsak drug poklic.
Vsi smo na prostem, neoliberalnem trgu,
kjer iščemo svoj prostor pod soncem. Ali
na koncertih ali pa kot avtor s ploščami.
PB: Pri samostojnih glasbenikih se
pogosto pozablja, da za njimi stoji tudi
bend. Kako ste vi v teh letih formirali
ekipo, s katero delujete danes?
M: Zame, ki delam glasbo, kakršno delam,
je bend izredno pomemben. Za hiphoper-
je, recimo, bend ni tako pomemben, za di-
džeje je biti še z nekom v živo bolj ali ne
le eksperiment. Pri zelo veliko muzikantih
bend morda ni tako nujen, v mojem pri-
meru pa je še kako pomemben, zato sem
glasbenike, s katerimi delam, izbiral zelo
previdno in na dolgi rok. Da bend enotno
zadiha, mora biti ekipa skupaj vsaj dve leti.
Potem to počasi postane dober bend. Ve-
dno sem pazil na to, da je bil ob meni naj-
boljši možen bend, kar sem ga lahko imel.
PB: V bendu je tudi vaš brat, Aleksander
Pešut – Schatzi. Kdaj se vam je pridružil?
M: Ah, on je z menoj že od nekdaj. Obča-
sno je imel svoje bende, ampak v svojo
ekipo sem ga povabil že zelo zgodaj, ko še
nisva niti vedela, kaj bi on delal. Pri sedem-
najstih je bil z mano prvič na odru. Na za-
četku je imel čez tolkala, zatem klarinet in
saksofon. Ustrezalo mi je njegovo muzici-
ranje, njegovo mnenje, njegov uhelj, ker
ima blazen posluh. To je bilo na začetku,
potem je hitro postal producent, v bendu
je pa zdaj bobnar.
PB: Kako se spominjate svojega čisto
prvega koncerta kot Magnifico?
M: To je bilo v času, ko smo v Tivoliju ravno
posneli Bači. Komad še niti ni bil zmiskan.
Takrat je bila v kinu ravno premiera filma
Bram Stokerjeve Drakule. To je bilo pozimi
leta 1993, mislim, da januarja. Ti, ki so imeli
premiero, so me povabili, da bi jaz tam imel
neko točko, ker se jim je zdelo, da sem zelo
podoben Garyju Oldmanu, ki je nastopal v
filmu. Zato so me našemili v Garyja Oldma-
na in sem zapel Bači. To je bil moj prvi solo
nastop. Meni se je zdelo čisto glupo,
ampak v bistvu je dobro izpadlo. Takrat
so bili v dvorani pomembni ljudje iz sveta
glasbe, veliko je bilo radijskih urednikov
in komad se jim je dopadel. Bači je potem
zelo hitro, dejansko čez noč, postal hit.
PB: Je bil prvi album za vas najbolj ključen
ali morda kateri naslednji pomeni večji
mejnik na vaši solo poti?
M: Vsak album je imel svojo zgodbo.
PB: Vsi pa so bili precej uspešni.
M: Kurac moj so bili uspešni. Prvi album
Od srca do srca, na katerem so bili recimo
komadi Zeleni Jure, Bači (24.000 polju-
bov), Revolution is my solution, Pastirče
mlado, je bil blazno uspešen. Drugi album
Kdo je čefur pa je bil komercialni flop,
naredil sem resen minus. Kdo je čefur
je bil komad, ki so ga sicer vsi poznali,
vsi so vedeli, da je moj, ampak slišati ga
pa ni bilo takrat nikjer. Na radiu ne.
V tistem času, ko je prišel ven, sem naletel
na veliko rezerviranost, če ne celo na jezo,
ampak mi smo se le želeli zabavati. Bilo je,
kot da ni bilo nikomur drugemu smešno,
razen nam.
PB: Se je nekaj podobnega pripetilo z
albumom Sexy Boy, ki ga je leta 1998
vodil singel Magnifico je peder?
M: Odziv je bil podoben. Jaz sicer vedno
iščem nekaj, kar me vznemirja, ko to iz-
dam, pa moram vse, kar dam ven, nositi
s seboj. Moram to zagovarjati. S tem sem
vedno imel problem. Takrat so me tudi
spraševali, ali sem hotel biti družbeno
aktiven. In sem jim neuspešno odgovarjal,
da ne, da sem samo iskal zabavo zase.
Saj ne, da nismo vedeli, kam rinemo s temi
provokacijami in da zna to koga zmotiti,
ampak na koncu je bilo to edino zanimivo,
kar sem naredil. Poleg tega sem imel še
kup nekih komadov, ampak se je ta zdel
najbolj zabaven. Tekst mi je nekako uspel,
pa še dober ritem ima. Ta verz Magnifico
je peder, majke mi, majke mi, majke mi,
peder dobro zveni, ima dober ritem, dober
bit [ga tapka po mizi]. Velikokrat vzamem
kakšen stavek ali kakšno besedo samo
zato, ker se dobro sliši.
PB: Po dosegu pa je bil verjetno naj-
uspešnejši album Export Import leta
2005, ki ga je vodil super hit Hir aj kam,
hir aj go?
M: Export Import je bil komercialno naj-
uspešnejši, ker je šel vsepovsod, po vsej
Evropi in še po delu Azije. Pri nas, v Slove-
niji, je postal uspešen naknadno. Spomnim
se, da prvih par mesecev po izidu plošče
ni bilo posebnega odziva, šele potem, ko
je v Italiji postal hit, je odreagirala še cela
Juga s Slovenijo.
PB: Pri tem albumu ste tudi v sodelovali
z mega založbo Sony, ampak dolgoroč-
no se z njimi niste želeli vezati. Zakaj ne?
 MAGNIFICO
M: Oni so takrat želeli podpisati pogodbo PB: Ogromno novejših komadov pojete njo. Ima svojo logiko, svoj ritem, dopušča
še za dva albuma oziroma za deset let. v angleščini s čisto svojo, prepoznavno mojo izgovarjavo, mojo interpretacijo.
Jaz se nisem upal spustiti v to sodelovanje, izgovarjavo. Je angleščina primernejša PB: Ta duhovitost me je še posebno
ker bi bilo preveč obvezujoče. Rad imam za vaš šlagerski slog? nasmejala v skladbi Cici Mici na albu-
možnost, da jutri rečem, da se mi tega ne M: Logična poteza mi je bila, ker smo šli mu Charlatan de Balkan, ker je provo-
da več delati, in lahko neham. Če bi bil takrat v EU. Angleščina mi je zato postala kativno poredna. V skladbi vlogo Cici
mlajši, bi verjetno vse podpisal. Ker pa zanimiva, kot neka lingua franca Evropske in Mici odpoje Marija Mirković iz skupine
sem do takrat že prav lepo živel brez njih, unije, in se mi je zdelo primerno, da se kot The Frajle. Kako ste se združili za ta
mi ni čisto nič manjkalo. Čutil sem, da če novi Evropejec vključim v debato. predrzni projekt?
bi podpisal, bi jih verjetno nekje sredi poti PB: Na šaljiv način, seveda. M: Frajle so mi zelo všeč. Opazil sem jih
razočaral. [smeh] M: V muziki imam rad duhovitost, šaljivost pred kakšnima dvema letoma, niti ne vem
PB: Vonj po mastnih denarcih in svetovni in angleščina je ravno prava, ker je svobo- kje, morda v Beogradu, morda celo na
slavi vas torej ni premamil. den, nezahteven jezik. Dopušča raznora- Youtubu. So super bend, njihova poseb-
M: Za to tako ali tako ni garancije. Niso zne interpretacije jezika, nihče se ne raz- nost je, da so štiri ženske, ki odlično pojejo
mi ponudili kupa denarja in mi rekli, naj burja, če jo zapelješ po svoje. Enostavno je in špilajo kitare. Pri snemanju albuma
za to nekaj naredim, ampak so mi ponudili primerna za tekste, veliko se da povedati z Charlatan de Balkan sem potreboval žen-
zgolj delo. In pogoje. Zato sem se jim za-
hvalil in rekel, da bomo to ploščo naredili
kot dogovorjeno, če pa bomo hoteli še,
bomo pa še. In če ne, pač ne. Naslednji
založniki, s katerimi sem delal zatem,
so bile nemške založbe, na primer Piran-
ha Records. To so založbe, usmerjene
v svetovno glasbo, ki so neodvisne in
z njimi mi je lažje sodelovati.
PB: Vseeno me zanima, kakšni so bili
recimo ti pogoji, ki jih postavi ena
takšna založba, kot je Sony.
M: Izključno delo. V pogodbi je določeno
toliko in toliko albumov za toliko in toliko
let. Ki jih moraš narediti, pa če si ali pa če
nisi pri volji. Jaz pa tako ne znam delati.
Zato se moji založbi reče Dom Svobode.
Ne morem se vezati na nikogar, razen na
ženo, na družino. Razumem, da bi se vezal
na delo za nekoga za eno leto, a če rečeš
za deset let, pa tega ne razumem več.
PB: Kljub temu je pogodba s Sonyjem
omogočila, da je Hir aj kam, hir aj go
eksplodiral po vsem svetu.
M: Ja, oni so ga potem izdali po vsem sve-
tu, v 65 državah, celo na Japonskem.
PB: V teh dneh se pripravlja še nekaj
velikega – izid vašega novega best of
albuma, ki bo dopolnil zadnjo takšno
zbirko hitov, izdano pred kar 17 leti.
M: Ja, albumu je zelo enostavno naslov
Komplet 2. Prvi Komplet, torej tisti prvi
best of album, sem izdal leta 2000 in zdaj
se mi je zdel primeren trenutek za novo
takšno zbirko z dvema cedejema.
PB: V teh 17 letih ste ustvarili ogromno
prepoznavnih skladb. Kako ste pripravili
izbor za best of – po občutku ali po
kakšni preverjeni matrici?
M: Gre za nekakšen uredniški izbor. Po-
skusili smo združiti to, kar se je največkrat
predvajalo, kar so imeli ljudje najraje, en Rad imam možnost, da jutri rečem, da se mi tega ne
takšen Magnifico za splošni okus. Resni da več delati, in lahko neham. Če bi bil mlajši, bi ver-
zbiratelji bi bili verjetno bolj navdušeni nad
B-stran komadi, tako kot jaz sam. [smeh] jetno vse podpisal. Ker pa sem do takrat že prav lepo
Če pa hočeš samo izvedeti, kdo je Magnifi- živel brez njih, mi ni čisto nič manjkalo.
co, si lahko zavrtiš ta best of in dobiš neko
sliko avtorja.

JANUAR-FEBRUAR 2018 55
 INTERVJU
ske vokale in so se mi zdele primerne, tako
da sem jih povabil v Ljubljano, kjer smo za
ploščo skupaj posneli kar nekaj ženskih
vokalov.
PB: V videospotu za Cici Mici so animi-
rane lutke. Od kod ideja za takšen
video?
M: Nekega dne sem dobil fotografijo lutke
Magnifica, ki je bila ročno izdelana po na-
ročilu. Poslali so mi jo, češ, poglej kaj zna
narediti lutkarica Tina. Ko sem videl to lut-
ko, sem takoj dobil idejo za spot. Kmalu
sem se dobil s Tino in ji povedal, da bi rad
naredil animiran film za glasbeni video-
spot. Ona je potem naredila še lutki za Cici
in Mici, mi pa smo napisali malo scenarija.
Režiral in animiral je Jaka Kramberger.
PB: Rezultat je duhovit in za mnoge
precej provokativen video.
M: Ja, je didaktičen. Soft erotika za naj-
mlajše.
PB: V spotu za skladbo Kuku Lele se
prav tako pojavi nekaj posebnega –
ovca, ki ste ji baje dali ime Silvija.
V spomin na vaš evrovizijski komad ali
na Sylvio Kristel iz Emmanuele?
M: Meni je bilo samo smešno, da daš ovci
ime Silvija. Ime Silvija ima takšen nostal-
gičen prizvok, je ime iz sedemdesetih,
kolje, da vidimo, koliko časa ovce sploh
živijo. Ker mogoče živijo 50 let, pa tega
niti ne vemo, ker jih v Beli krajini prehitro
potamanijo. [smeh]
PB: Kako ste izbrali to ovco?
M: Moja mama je iz Bele krajine, kjer se
počutim zelo domače. Poznam vaščane in
tam imajo vsi veliko ovc. Prijatelju sosedu
sem rekel, da potrebujem kakšno luštno,
fotogenično ovco, in jo je on izbral. Jaz sem
ji dal ime in jo poslal snemat spot za Kuku
Lele, potem pa kupil rejništvo zanjo. To je
bilo pred kakšnim letom in pol. Redkokate-
ra ovca v Beli krajini dočaka leto in pol.
PB: Res me zanima, kako je videti
vaš kreativni proces, ko nastaja nekaj
tako šaljivega, kot sta Cici Mici ali pa
Kuku Lele.
M: Ne vem, saj to je zame mora. Pisanje
tekstov je zame mora.
PB: Zakaj?
M: Težko naredim tekst, da mi je okej.
Z blazno muko pišem tekste in vedno
potrebujem ogromno časa.
PB: Kje pa se vse skupaj začne?
M: Včasih imam tudi po dve leti v glavi ne-
ko besedo, neki stavek. V glavo mi je padel
recimo stavek Hir aj kam, hir aj go. Nato pa
vprašanje, kaj naj zdaj naredim s tem. Meni
se nekaj dobro sliši ali pa ima dober ritem
in poskusim okoli tega zgraditi več.
PB: Vrniva se malce dlje v preteklost.
Vam je kdaj žal, da niste nadaljevali
študija ekonomije?
M: Mah, kje. Jaz bi bil najslabši ekonomist
na svetu, če bi končal faks. Tega sem se
tudi najbolj ustrašil, da bom ekonomist,
in to slab. V prvem letniku sem bil ene dve
leti, potem sem ugotovil, da to ni zame.
PB: Študijske klopi ste menjali za mesto
v narodnozabavnem ansamblu. Kako
ste se znašli na tej sceni?
M: Moji kolegi so me poklicali, ali bi z njimi
igral. Vprašal sem jih, kaj igrajo, in so rekli,
da špilajo vse, šlagerje in narodnozabav-
ne, da nastopajo na porokah, veselicah,
v hotelih. Denar je bil boljši, kot če bi šlja-
kal prek študentskega servisa. Ampak
me ta način dela v glasbi ni veselil, to sem
počel le kakšni dve leti.
PB: Kakšno vlogo ste imeli v ansamblu?
M: Bil sem kitarist, basist, trobentač. Kar je
pač bilo treba. Naučil sem se dva komada
na trobento, da sem svingiral, kot da znam,
pa trobente v bistvu ne znam špilat. Spom-
nim se sicer, da sem takrat veliko vadil.
Potem sem postal basist, zato ker je origi-
nalni basist pogosto manjkal.

saj verjetno ne poznaš nobene Silvije, ki bi

se rodila po letu 1980. Pa veliko samogla-
snikov ima, zato se lepo poje. Ovca Silvija Ah, on je z menoj že od nekdaj. Občasno je imel svo-
resnično živi, jaz sem njej kupil življenje. je bende, ampak v svojo ekipo sem ga povabil že
PB: Se kar bojim vprašati, kaj s tem
mislite? zelo zgodaj, ko še nisva niti vedela, kaj bi on delal.
M: Kmetu sem dal 200 evrov, da ona zdaj Pri sedemnajstih je bil z mano prvič na odru.
živi v Adlešičih v svoji štali. Eksperiment je
bil, da ovci kupim življenje, da se je ne za-

56 JANUAR-FEBRUAR 2018

PB: Koliko inštrumentov igrate?
M: Špilam kitaro, bas, tudi klavir malo,
ravno toliko, da si znam malo harmonije
polagat. Ampak če se z glasbo ukvarjaš,
je to precej logično. Ničesar ne znam
orenk špilat, najbolje verjetno kitaro, pa še
tukaj čutim svojo omejenost. Kot avtor sem
še najboljši. Kot kitarist sem neuporaben,
razen sam zase. Za basista sem mogoče
bolj uporaben.
PB: Kakšne nauke ste pobrali iz let v
narodnozabavnem bendu?
M: Vzljubil sem narodnjake. Vzljubil sem
glasbo, ki je šla prej mimo mene, ta nedelj-
ska, narodnozabavna glasba. Včasih sem
to glasbo dojemal kot nekaj, kar pač je,
kot sneg, ki pade in je potem belo. Ko sem
jo začel izvajati, sem pa v tem našel neko
lepoto, in zdaj narodnjake obožujem. Ne
vseh, seveda, ker je produkcija prevelika,
ampak načeloma mislim, da je to nekaj
najboljšega, kar se od glasbe počne v
Sloveniji. Stoodstotno.
PB: Nekaj najboljšega? Tega pa ne
slišim pogosto.
M: Narodnozabavna glasba je bolj kakovo-
stna od rokenrola, unikatnejša je. To je v
Sloveniji zagotovo najbolj originalen izraz.
In Slovenec si je izmislil to glasbo. Avsenik
si je izmislil, da gre v tej postavitvi za kvin-
tet z baritonom, kitaro in harmoniko. Ves
alpski svet to oponaša, a nihče drug, razen
Slovencev, ne zna na takšen način špilati,
ker slovenski muzikantje imajo za narodno-
zabavno glasbo neverjeten občutek. Sving,
ki ga harmonika abglajta, je neverjetna
glasbena finesa, ki je tu ne samo obvlada-
jo, ampak že kar naravno tako igrajo.
PB: Kako ste vi doživljali to glasbo?
M: Skozi to muziko sem spoznal nekakšen
slovenski sentiment. Ob narodnjakih ti ta-
koj postane jasno, kakšen je slovenski člo-
vek. On čustvuje tako, kot slišiš v narodno-
zabavnih pesmih. Rad se igra s pomanjše-
valnicami – srček, ljubica, tega je v
slovenščini ogromno – in v sebi drži prikri-
ta čustva. V narodnozabavni glasbi je pra-
viloma malo tragičnih besedil, če pa so že,
so v duru, da se vse skupaj malce omeh-
ča. Ta muzika ni v molu, vsa je v duru. Mol
bi preveč zabolel. In potem imaš tragične
tekste, narejene na valček v duru. Če bi jih
dal v mol, jebote, jokal bi kamen.
PB: Sodelovali ste tudi na EMI, enkrat kot
nastopajoči s skladbo Silvija, dvakrat
kot avtor pesmi za Sestre in dvojčici.
Kaj vas je premamilo, da se preizkusite
na EMI in potencialno na Evroviziji?
M: Z Eurosongom resda nimam kaj veliko
skupnega, ampak sta me norost in bizar-
nost tega festivala vznemirjala. V tem sem
videl izziv, spraševal sem se, kako bi jaz
naredil Eurosong štiklc. Tako sem naredil
Silvijo in z veliko muko šel na to tekmova-
nje, ker mi je bilo nerodno. Končalo se je
tako, kot se je, bil sem odlični peti ali šesti
od osmih, zmagal je, mislim da, Vili Resnik.
Ljudstvo je glasovalo in jasno, da v tak-
šnem formatu nimam šans.
PB: Kako ne, Silvija je fantastičen
komad. Mislim, da v času študija nisem
bil na niti enem študentskem žuru,
na katerem ne bi vrteli tega komada.
M: Ja, je. Ampak ljudje so ga sprejeli kas-
neje. Čez ene dva meseca. [smeh] Saj
jaz ga imam za enega boljših komadov,
kar sem jih naredil. Rad ga izvajam.
Ob narodnjakih ti takoj postane jasno, kakšen je slo-
venski človek. On čustvuje tako, kot slišiš v narodno-
zabavnih pesmih.
PB: Ste imeli na ta podvig s Silvijo
kakšne prav posebne priprave?
M: Sprva sem hotel samo narediti evrovi-
zijski štiklc, saj se s tem komadom niti
nisem imel namena pojaviti na tekmova-
nju. Bilo je le vznemirjenje v glavi. Šele
kasneje sem pomisli, kaj pa, če bi res šel
na izbor, in smo rekli okej, gremo, se bo-
mo zabavali. Pa se nismo zabavali, samo
razpizdili so me.
PB: Zakaj?
M: Ja, zato, ker nisem zmagal. [smeh]
PB: Boste še sodelovali, mogoče le
avtorsko, iz ozadja, kot takrat, ko ste
napisali skladbo za Sestre?
M: Ne vem. Ko smo šli s Sestrami na Euro-
song, je bila to njihova ideja, jaz sem jim
samo komad naredil. Najprej sem sicer re-
kel, da se mi jebe za ta Eurosong, ampak
ko sem poštekal, da bi Sestre lahko bile
hude, sem se zagrel. Pa one so seveda
nosile cel nastop, ni mi bilo treba stati na
odru in se s tem zajebavati. Ali bi še kdaj,
ne vem. Odvisno od izvajalca. Včasih me
kaj premami.
PB: Kaj po vašem mnenju delamo naro-
be pri Eurosongu?
M: Pri nas ni producenta, ki bi resno raz-
mišljal, kaj bi tja poslali. Televizija Slovenija
naredi razpis, vendar brez jasne usmeritve,
ker se na koncu itak ljudje odločijo. Euro-
song pa je kljub vsemu festival z nekimi
lastnimi zakonitostmi. Jaz mislim, da če ho-
češ pristopiti resno, moraš imeti uredniški
in producentski pristop. Za začetek bi bilo
dobro, da bi na televiziji jasno vedeli, kaj bi
radi tja poslali, potem pa se najame ljudi,
urednike in producente, ki uredniško izbe-
rejo avtorje. Ali pa enega avtorja. Za enkrat
pa je to bolj televizijski šov, kjer je vključe-
no glasovanje ljudstva in naključni izbrani
zmaga, lahko je to kdaj narodnjak, spet
drugič nekaj popolnoma nasprotnega.
Tisti, ki na Eurosongu zmagujejo, so obi-
MAGNIFICO
čajno specifično pripravljeni na ta dogo-
dek. Najprej so dobri izvajalci, imajo pa še
komad, ki je spisan kot posledica ocenje-
vanja in predvidevanja trendov.
PB: S Patrikom Greblom še govorita?
M: Govoriva, jasno. Takrat sva imela … ah,
brez veze, to je bilo takrat neko petelinje-
nje, ki je vodilo do pretepa. Jaz sem se mu
naknadno opravičil, on je opravičilo za mo-
jo pretirano reakcijo džentlemansko spre-
jel, mogoče pa ne bi rabil toliko gofljat,
da me je tako znerviral. [smeh] Ampak
sicer nasilja ne maram.
PB: Dotakniva se še vaših izkušenj v
filmskem svetu. Vas je kdaj zamikalo,
da bi vzporedno furali še igralsko kariero?
M: To je tako kot z rokenrolom – vsak v živ-
ljenju lahko posname en komad ali pa eno
ploščo, če le ima dovolj volje. Tako lahko
posnameš tudi eno rolo filma. Nekaj druge-
ga je, če se potem s tem tudi dolgoročno
ukvarjaš. Jaz sem dobil še veliko vabil za
nastope v filmih, ampak to je poklic, ki zah-
teva drugačno rutino, kakršne jaz nisem
vajen. Mene je zelo utrudila. Profesional-
nim glumcem je mogoče enostavno po-
sneti film, meni ne. Mi kar vzame čas in
energijo. Sicer uživam v dobri igri. Ni bilo
muka nastopati v filmu, bilo je zanimivo.
PB: Brez vaje ni lahko kar stopiti pred
kamero in postati igralec. Ste dobili
kakšne dobre usmeritve?
M: Sem se kar ukvarjal s tem, da bi izpadlo
tako, da se ne vidi, da je igra. Mnogi so mi
rekli, da se ne vidi, da igram, pa jim ne
znam dopovedati, da se potreboval veliko
časa in energije, da je tako izpadlo. Opazo-
val sem dobre igralce, poslušal sem nasve-
te starih mačkov. Ker se recimo niti ne za-
vedaš, da bo na koncu v kinu tvoja glava
na platnu velika tri metre, mi je Đuro sveto-
val: »Pazi na izraz, ne pretirano igrat, ne
mahaj preveč z roko, še tako minimalna
mimika se na filmu vidi zelo izrazito. Če ho-
češ recimo na filmu izpasti nerodno, delaj
z levo roko to, kar sicer počneš z desno.«
In si že smotan, ni se ti treba matrat. So
tehnike, ki so mi bile zanimive in zabavne,
in sem se poigraval s tem, kako na kameri
pričarati sproščenost, jezo in druga čustva.
PB: Ste kakšen podobno nepozaben
nasvet kdaj dobili tudi na glasbenem
področju?
M: Precej, največ od moje generacije. Veči-
noma sem se družil z Rambom, z Lošićem,
od domačih s Klinarjem, Zmazkom, Izto-
kom Turkom. Z njimi sem se ves čas pogo-
JANUAR-FEBRUAR 2018 57
 INTERVJU
Jaz razvitost civilizacije ocenjujem po stopnji ležer-
nosti. Kdo ti daje več prostega časa, kdo ti omogoča
več lufta za tvojo ležernost, za tvojo lenost, za tvoje
brezdelje in užitek, kar tako, brez vsakega razloga.
varjal samo o glasbi. To so vsi strašno pa-
metni muzikanti, ki zelo dobro razumejo
glasbo. Ker ima moj glas omejene zmožno-
sti in slabo zvenim v zgornjih legah, mi je
recimo Rambo na začetku solo kariere
rekel: »Ti samo ostani v spodnjih legah,
tistih osem tonov si sestavi in se ne sekiraj,
če ne boš pel gor in dol.«
PB: Z novim predsednikom ste zadovoljni?
M: Še s starim nisem. [smeh]
PB: Na volitve verjetno niste šli? Je plebiscit
o samostojnosti Slovenije še vedno vaš
zadnji obisk volišča?
M: Takrat, ko se je odločalo za osamosvoji-
tev, sem šel in zelo falil. Kaj naj zdaj povem?
PB: Bili ste v tistih petih odstotkih, ki niso
bili za osamosvojitev? Kako to?
58 JANUAR-FEBRUAR 2018
M: Mislil sem, da je preprosto bolje. Meni
se je Jugoslavija zdela odlična forma, zelo
moderna, nadnacionalna tvorba, ki je prina-
šala živopisnost. Ljudje danes, ko pomislijo
na Jugoslavijo, vidijo samo neki komuni-
zem, ampak to je stvar ureditve. Jugoslavijo
je razbil nacionalizem, nekaj, kar sem mislil,
da je stvar 19. stoletja, pa se je ta duh ta-
krat očitno vrnil. Koncept nacionalnih držav
je namreč stvar zgodnjega kapitalizma in v
tem smislu je bila Jugoslavija moderna, saj
Slovenci v Jugoslaviji nismo bili nič manj
Slovenci. Si lahko bil Slovenec v Jugoslavi-
ji? Seveda si lahko bil. Slovenija je bila tudi
v Jugoslaviji praktično država, s svojim par-
lamentom, s svojo policijo, s svojo vojsko,
četudi je ta bila teritorialna obramba.
PB: Kaj je tisto, kar morda še danes
pogrešate iz časov Jugoslavije?
M: Socializem je zagotavljal neko ležer-
nost. Resda ni bilo toliko denarja, pa ven-
darle je bila ležernost. Jaz razvitost civiliza-
cije ocenjujem po stopnji ležernosti. Kdo ti
daje več prostega časa, kdo ti omogoča
več lufta za tvojo ležernost, za tvojo lenost,
za tvoje brezdelje in užitek, kar tako, brez
vsakega razloga. Jugoslaviji nismo niti dali
veliko časa, obstajala je le 70 let. Živopi-
snost, ležernost in utopija – to mi je bilo ze-
lo blizu. Mislim, da nismo bili dovolj zreli za
Jugoslavijo, da je nismo štekali. Znotraj
Jugoslavije so Hrvati razmišljali o samo-
stojni državi, pa Slovenci o samostojni
državi, Srbi so hoteli ostati skupaj, vsak je
imel svoj razlog. Ampak glej, če mora stvar
razpasti, naj razpade.
PB: Ste torej jugonostalgik.
M: Ne, že nostalgik nisem. Jugonostalgik
je postala beseda, s katero se ljudje ob-
metavajo in nič več ne pomeni.
PB: Preden ste postali Magnifico, ste z
ženo načrtovali, da bi živeli v Sarajevu.
Bojda vam je to takrat preprečila vojna.
M: V Sarajevu sem startal kariero, tam
smo začeli z bendom U'redu, posneli spot
in dobili veliko več podpore kot v Ljubljani.
V začetku devetdesetih sem zato razmi-
šljal, da bi nekaj let živel v Sarajevu. Z že-
no sva imela že ugledano stanovanje. In
prav ona mi je potem rekla: »Kaj pa, če bo
vojna?« Jaz pa sem rekel: »Pa kakšna voj-
na, kdo pa hoče vojno.« [smeh] Niti v naj-
hujših nočnih morah si nisem mogel pred-
stavljati, da bi se kaj takšnega lahko zgo-
dilo. To je bila zame popolnoma nora
ideja, ampak se mi zdi, da je bilo vsem
jasno, da nekaj bo, jaz pa si tega nisem
mogel misliti.
PB: Imate danes kaj stika s politiki in
politiko nasploh?
M: Ne, nimam volje za velike teme. Včasih
sem mogoče malce več razmišljal o politič-
nih zadevah, zdaj pa izkoriščam moč ig-
norance, ker mislim, da je zanemarjena.
Ampak vidim, da jo ljudje zdaj že vestno
uporabljajo, kar je bilo videti na teh zadnjih
predsedniških volitvah. Tudi na parlamen-
tarnih ne bo veliko bolje. To, da ti pride na
volitve 30 ali 40 odstotkov volivcev, to ne-
kaj pomeni. To pomeni, da jih 60 odstotkov
z razlogom ni šlo na volitve, in ta del publi-
ke je namenoma zanemarjen. Celo zmer-
jan. Nisi šel volit, nisi šel volit. Pravico imaš
ne volit. Ignoranca je tvoja pravica, s tem
izkažeš njihovo brezzveznost in poveš,
da se niti z izbiro ne strinjaš. Jaz bi se za-
misli, če bi bil v politiki. Postal sem lokal
patriot. Zanima me Ljubljana. Zanima me
Šiška, moja neposredna okolica. Z župa-
nom sem okej, on se mi dopade, ker je
veliko naredil za okolico. f
 CAN-AM ADVENTURE 2017

Marko Jager je poskrbel za adrenalin s svojim maverickom X3 turbo.

AVANTURA, POLNA
Najbolj drzni so zapeljali v veliko blatno lužo.

ZABAVE IN ADRENALINA
TEKST & FOTO PETER KAVČIČ

Tradicionalni Can-Am Adventure je dogodek za ljubitelje terenske

vožnje s štirikolesniki in vozili SSV, v ospredju pa sta druženje in
adrenalinska zabava. Tokratno srečanje je potekalo v motokros
parku v Šentvidu pri Stični, kjer se je zbralo več kot sto ljubiteljev
blata in adrenalina.

abavali so se na odlično priprav- v reliju in seveda na dirkah s štirikolesniki

Z
Kdor zna, lahko s štirikolesnikom visoko skoči.

ljeni stezi v dveh zahtevnostnih v ZDA ter Evropi, so s sovozniškega sede-

stopnjah. Težja je bila izziv za naj-
bolj izkušene, na lažjo in varnejšo
pa so se podali tisti, ki se na te-
rensko vožnjo šele privajajo. Vrhunec je
bila vožnja dirkača Marka Jagra z njegovim
can-amom maverickom X3 turbo, ki ima
172 'konjev'. Savinjski hrust, kot tudi pravi-
jo Jagru, je namreč na sovozniškem sede-
žu po stezi zapeljal srečne nagrajence in
pri tem ni bil prav nič nežen. Toda ker gre
za mojstra volana, ki se je kalil z dirkalnimi
Zabavni trial je zahteval predvsem spretnost.
avtomobili tako na krožnih dirkah kot tudi
ža vsi prišli nasmejani in polni adrenalina.
Marko Jager je po dogodku priznal, da je
tudi sam neizmerno užival: »Steza je bila
odlično pripravljena, dopuščala je dolga
drsenja skozi ovinke, na nekaterih delih
pa se je dalo tudi prav lepo skočiti. Zelo
sem se zabaval, ko sem na polno tiščal
plin po razgibani stezi. Všeč mi je bilo, ker
je bil dogodek zasnovan tako, da je bila
varnost na prvem mestu in je vsakdo lah-
ko varno preizkusil svoje meje.« Marko Ja-
ger je poleg demonstracije, kaj zmore ulti-

60 JANUAR-FEBRUAR 2018
 Can-am mavericka
X3 turbo so zasnovali
za najzahtevnejše
voznike z namenom,
da vas popelje dlje,
da se povzpne više
in da preseže vsa
vaša pričakovanja.
Poganja ga vrstni
trivaljni turbo motor,
ki zmore 172 'konjev'.
Njegova posebnost
je tudi vzmetenje,
ki je zasnovano,
da ublaži pristanke
največjih skokov in
vas udobno zapelje
prek grbin. Udeleženci so lahko preizkusili najnovejša vozila Can-Am.

Všeč mi je bilo, ker je bil dogodek zasnovan

tako, da je bila varnost na prvem mestu in je
vsakdo lahko varno preizkusil svoje meje.

mativni dirkalnik can-am maverick X3
turbo v rokah profesionalca, pokazal tudi,
kako leti po zraku njegov dirkalni štiri-
kolesnik can-am renegade.
V boksih je podelil tudi nekaj nasvetov
najbolj radovednim in navdušenim udele-
žencem, ki so lahko svoje meje preizkusili
na stezi, ki je dopuščala dinamično vožnjo.
Najspretnejši so se udeležili posebnega
trial tekmovanja, kjer hitrost ni bila najpo-
membnejša, temveč je bilo treba vijugast
poligon prevoziti znotraj začrtane poti brez
dotika. Vsak dotik zaščitne ograje, količka
ali traku, ki je označeval progo, je pomenil
dodatno kazensko sekundo. Kljub temu da
imamo v Sloveniji veliko dobrih voznikov
štirikolesnikov, so šla vsa prva tri mesta v Tomaž Sorčan, lastnik podjetja Ski & Sea,
in adrenalinski novinar David Stropnik.
roke kolegov iz Srbije.
Tomaž Sorčan in Ksenija Povše, ki uspeš-
no vodita podjetje Ski&Sea in kot pred-
stavnika BRP-ja v Sloveniji in celotni regiji
bivše Jugoslavije skrbita za pristen odnos
s strankami, sta bila nad družabnim do-
godkom navdušena: »Nam je pomembno,

Del pestrega voznega parka za zabavo v blatu.

Kar nekaj sodelujočih je prišlo iz nekdanjih bratskih republik.

da tak dogodek naredimo na vseh naših

trgih, saj se lahko tako ljubitelji štirikolesni-
kov in vozil SSV družijo ter si izmenjujejo
izkušnje. Želiva si, da tak dogodek postane
tradicionalen.«
Na dogodku Can-Am Adventure 2017 je
bilo prijavljenih kar 180 udeležencev, a jih je
nekaj prestrašil napovedani dež, kar pa blat-
ne zabave v dolini pod Kalom nikakor ni
preprečilo. Fotoutrinke si lahko ogledate na
Facebook strani Ski & Sea. f

JANUAR-FEBRUAR 2018 61
 GOSTILNA JAVORNIK
TEKST BORUT OMERZEL FOTO GOJKO ZRIMŠEK

Krušne dobrote
Playboyevi jedci smo Javornikove jedi že snedli, saj chefa Jan Pevec in Aljoša Bohte prideta tudi v prestolnico
na Odprto kuhno. Poleg tega smo že okusili tudi njihov katering, ki ga delajo po principu 4P – pridemo/
pripravimo/presenetimo/pospravimo. Nam so takrat najbolj dišale jedi iz njihove prenosne krušne peči,
zato smo si rekli, da moramo še k njim domov. Na degustacijski meni z jedmi iz krušne peči!

Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«

K o smo vstopili, je tam nekje od točilnega pulta privel iz otroštva znani vonj
po krušni peči, v kateri smo že videli slastne jedi, s katerimi nas bodo raz-
vajali. A so nas gostitelji opozorili, da so postopki tako pripravljenih jedi
dolgotrajnejši, zato naj se nam ne mudi. Nam se seveda ni mudilo, ker kot
smo pozneje izkusili, se zaradi tako dobljenih edinstvenih okusov splača
pripeljati k njim iz Ljubljane. Od tam je le 58 kilometrov ali slabo uro prijet-
ne vožnje. Da pa nam Novomeščani ne bi zamerili, povejmo, da je iz do-
lenjske prestolnice še bliže, le pičlih 30 kilometrov. Če pa bo morebiti kdo
rad ali nerad obiskal dobsko letovišče tistih, ki sežejo v tuji lonec z marme-
lado in jih pri tem celo dobijo ter jim to povrhu še dokažejo in sodba ljud-
stva zatem ne zastara, bo pri Javorniku v pičlih 18 minutah meditativnega
hoda. Pa točno 64 kilometrov je od Rakovnika pri Šentrupertu 6 do Krma-
čine 6, kjer so doma Prusovi, katerih odprtega belokranjskega repičana
strežejo pri Javorniku. K jedem pa poleg Prusa ponudijo še najmanj enega
s seznama top desetih slovenskih vinarjev po izboru The Slovenia Restau-
rants, Edija Simčiča. A nič slabši niso Ščurek, Sirk in Kobal, ki jih tudi ima-
jo. Pa posebno ponosni so na Brcarjev cviček, ki je izjemno svež in za ka-
terega pravijo, da zagotovo sodi v sam vrh dolenjskih vin.
A nismo prišli (samo) pit, temveč (predvsem) jest. Da se tukaj ne bi do-
dobra okrepčali, nas ni bilo strah, saj Javornik ni daleč naokrog znan
samo po okusnih in tudi domiselnih jedeh iz krušne peči, ampak tudi po
tolikšnih porcijah, da greš iz te dolenjske oštarije, kjer gostilniško izročilo

62 JANUAR-FEBRUAR 2018
Predjed: domač kruh iz krušne peči, domača piščančja pašteta z
zeliščnim maslom, dimljene račje prsi, mousse gosjih jetr s tartufi
in dimljena rdeča pesa. S Frelihovim suhim penečim vinom.
 Glavna jed, pripravljena v krušni
peči: srnin hrbet s krompirjem,
jurčki in šalotko.

Posebno so ponosni
na Brcarjev cviček,
ki je izjemno svež in
za katerega pravijo,
da zagotovo sodi v sam
vrh dolenjskih vin.

neguje že četrti rod in kamor lahko sede od 130 do 140 lju-

di, lepo sit. Da pa sitost vendarle ni v prvem planu, pove tudi
to, da je Gostilna Javornik v nedavno izšlem, že omenjenem
vodniku The Slovenia Restaurants uvrščena med 140 naj-
boljših v vsej Sloveniji in da sodi med priporočene restavra-
cije južne Slovenije.
Njihove specialitete iz krušne peči so sezamov hlebček,
ramstek, zapečen s hrenom, puran s paradižnikom in papri-
ko, teletina v prekajeni omaki, hobotnica z blitvo, lignji s

Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«

krompirjem in paradižnikom, filirana orada in še kaj. Da,
dobro ste prebrali, sredi Dolenjske se da dobiti obilo mor-
skih jedi, pri čemer pa vas moramo opozoriti, da je za ribje
jedi potrebno prednaročilo, kajti vrle prebivalke morja adri-
janskega dobivajo sveže direktno z otoka Hvara.
Mi pa smo, kot se nam je zapisalo že v uvodu, prišli na
degustacijski meni, ki ga pripravijo za najmanj dve osebi in
ki je sestavljen iz štirih hodov, v glavnem z jedmi iz krušne
peči. Gre za hišne posebnosti, ki od gurmanskih jedcev
zahtevajo vsaj uro in pol do dve uri časa.
Nam so za prvo predjed postregli domač kruh iz krušne
peči (pečejo ga trikrat do štirikrat na dan), domačo piščan-
čjo pašteto z zeliščnim maslom, dimljene račje prsi, mousse
gosjih jeter s tartufi in dimljeno rdečo peso, nazdravili pa
smo s Frelihovim suhim penečim vinom.
Sledila je hladna predjed z rdečo postrvjo iz lokalne
ribogojnice, ozaljšana s peteršiljevo kremo, rdečim kavi-
arjem in mariniranim koromačem. K njej se je odlično pri-
legel Kobalov sauvignon.
Po hladni se je spodobila še topla predjed: ocvrta
krvavica z matevžem in zeljem z ocvirki. Poleg pa Mihael
rdeče 2012.
Glavna jed je bila seveda pripravljena v krušni peči: srnin
hrbet s krompirjem, jurčki in šalotko, posebej pa so nam po-

64 JANUAR-FEBRUAR 2018
 Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«
Sladica iz železnega Javornikovega repertoarja: palačinke, gratinirane v
krušni peči z orehi. Poleg se odlično poda Prusov renski rizling pozne trgatve.

stregli domače sirove raviole. K mojstrsko pečenemu in začinjenemu mesu je teknilo

vino Teresa Rosso Valterja Sirka.
Ker smo sladkosnedi, se kot sladice nismo branili dobrote iz železnega Javornikove-
ga repertoarja, četudi je bila to po našem štetju že peta jed. Bile so to slastne palačinke,
gratinirane v krušni peči z orehi. Piko na i je dal Prusov renski rizling pozne trgatve.
Časa, ki smo ga ob vsem prebili, kakopak nismo merili, kar se ob tako dobro priprav-
ljenih jedeh tudi spodobi. Ne gre za slow food, česar v gostilni, ki ima na meniju tudi
odlične pice, seveda iz krušne peči (da so odlične vemo, ker smo picoljubci in smo zato,
kakopak samo za pokušino, snedli tudi malo te jedi), ne pričakuješ in tudi ne greš zato
vanjo. Greš zato, da se imaš lepo in da se vrhunsko naješ. Pa da še prideš.
Lahko tudi na poroko, ki je pri njih slovensko obarvana tudi zato, ker poteka tudi v ko-
zolcu poleg gostilne. Ali imajo v njem seno za ženina in nevesto, da se malce umakneta
v intimo, nismo videli, je bila že jesen. V poletnih mesecih pa vam v kozolcu radi pripravi-
jo še vse najboljše za rojstni dan in piknike za podjetja. Če pa res nimate časa, pridejo
tudi na vaš dom in vam uprizorijo show cooking. Po naročilu tudi z brezglutenskimi jed-
mi. Ker pri njih ni da ni. In več kot očitno nekaj delajo zelo prav, saj nameravajo v poslop-
ju zraven gostilne narediti tudi hišo druženja, kjer bodo majhna trgovina z domačimi in
lokalnimi dobrotami, vinoteka in sobe za prenočitev. Očitno se bomo morali na naslovu
Rakovnik pri Šentrupertu 6 še oglasiti. f
 V DIVJINI S.S.F.N.

TEKST BRANE T. ČERVEK & DAVO KARNIČAR FOTO LJUBO VUKELIČ

CLOVEK, KI ZA ZAJTRK POJE KONICO

Preden sem Dava Karničarja povabil k projektu, sem vedel, da je to človek, ki za zajtrk poje konico Mount Everesta in se
EVERESTA
Branetova zgodba
Medtem ko se je moj prejšnji gost Filip Fli-
sar rodil, ko je v goro udarila strela, bi lahko
rekel, da je Davo, ponižen, skromen in sr-
čen velikan, skoval strelo z lastnimi rokami.
Davo, velik ljubitelj narave, je kratek preiz-
kus preživetja v divjini v okviru mojega pro-
po njem s smučmi spusti za kosilo. Človek, ki živi za svoje sanje.
jekta V divjini s S.S.F.N. sprejel z odprtim sr-
cem in spoznal, kako mogočni so bili naši
predniki iz pradavnine in kako nevedni živi-
mo v sedanjosti. Pa ni nujno, da je tako.
Prišel je nasmejan in dobre volje. Takoj ko
se je preoblekel, sva preverila opremo, se
pogovorila o tem, kaj od njega pričakujem.
Že po nekaj minutah me je prešinilo, da je
podoben nekomu znanemu, a se nisem mo-
gel spomniti komu. Imel sem občutek, da
sem tokrat v divjini z zelo znano osebnostjo.
No, saj Davo to je, toda vseeno. Nenadoma
me je kot strela z jasnega udaril odgovor:
»Tvoj obraz, tvoja koščenost, tvoja drža in s
tem trakom okoli glave si kot legendarni Wil-
lem Dafoe iz filma Vod smrti, le da on najbrž
ne loči trobentice od regrata, kaj šele, da bi
počel kaj takega kot ti.« V smehu sva nada-
ljevala lahkotno hojo po gozdnati preprogi z
željo, da čim prej prideva do cilja na sončno
stran Javornikov, kjer se bo najina dogodiv-
ščina na prav poseben način končala. Tam
naju je namreč čakal ford ranger, s katerim
se bova, če nama bo do tja uspelo priti brez
zapletov, odpeljala domov. A Davo tega se-
veda ni vedel. Vedel je le, da lahko zaradi
prenatrpanega urnika ostane z menoj le en
dan. Kar pa je dovolj, da mu pokažem nekaj
skrivnosti narave, ki jih imamo pred nosom,
a se zanje večinoma sploh ne zmenimo.
To bi mu pri njegovih podvigih lahko še kdaj
prišlo prav, človek pač nikoli ne ve.
Radovednost in adaptiranje sta Davovi
veliki odliki in stvari, ki jih ne pozna, ne pri-
kriva z lažnim prikimavanjem, ampak se jih
želi naučiti in z lastnim trudom doživeti. To je
recept pametnega človeka! Davo ima rad
red in disciplino ter še kako ve, kaj pomeni
vztrajnost. Ve, kaj pomenita srčnost in pre-
danost delu. Prevzela ga je intenzivnost mo-
jega poznavanja narave in ga tako premami-
la, da je z vsakim novim vprašanjem padal
globlje in globlje v moj svet. Popolnoma
se je prepustil mojemu vodenju in učenju,
vsako temo pa sva argumentirala.
V mokrem in svežem gozdu se je že zelo
poznalo, da se je jesen že skoraj poslovila.
Kamorkoli sva se obrnila, karkoli pogledala,
česarkoli dotaknila, kamorkoli stopila, vse-
povsod je bilo slišati čedalje bolj glasno še-
petanje matere narave. Šepetanje, ki gre na-
ravnost do kosti: »Otroci moji, vse, kar sem
vam hotela dati, sem vam dala, vse, česar si
niste vzeli, bom vzela nazaj. Kdor se ni pri-
pravil na počitek v beli odeji, zanj je bolje,
da odide. Tistim, ki nameravate ostati na

JANUAR-FEBRUAR 2018 69
 V DIVJINI S.S.F.N.
moji beli odeji, bom pustila le še vodo in ne-
kaj malega rastlin, da boste lahko preživeli,
a povem vam, da ne bo lahko! Tistim, ki pa
si morate hrano ujeti in pojesti koga druge-
ga, pa želim, da to počnete tako, kot pravi
moje pravilo: naj preživijo le najbolj zdravi
in najboljši!« Nagovor matere narave je
enak, kot je bil v pradavnini, prav nič se ni
spremenil, še vedno je srhljiv in resničen.
Prav tak, kot mora biti.
Kaj sploh lahko še najdeva, da si bo Davo
pripravil kaj za pod zob? Nobena grmovnica
ni imela več ploda, nobeno drevo ni imelo
več sadeža, nikjer ni bilo več niti ene same
zdrave gobe, vse je bilo ožgano od mraza in
večina rastlin je že olesenela. Lahko bi si le
skuhala veliko čajev, a želel sem, da Davo
okusi nekaj bolj nenavadnega. Rešitev je
bila ves čas pod najinimi nogami.
V nekem lepem trenutku sva iz objema
čudovitega bukovega gozda prišla na od-
prto travnato površino, kjer sem nekaj za-
gledal. Bil sem prepričan, da sva bila v ti-
stem trenutku obdarjena in zato na varni
strani – vsaj kar se tiče prehrane. Davo je
vedel, da si bova morala v divjini hrano naj-
ti, vendar se mu niti sanjalo ni, da kaj take-
ga pri nas sploh obstaja, še zlasti ne v tem
zaključnem času rastlin. Če rastlino po-
znaš od samega njenega nastanka do nje-
nega konca, če spremljaš njeno življenjsko
okolje, kako cveti, kaj ti v določenem ob-
dobju ponuja, kakšna je takrat, potem si
jo je smiselno zapomniti ter se ji kdaj pa
kdaj tudi zahvaliti za vse, kar ti daje. Veliko
rastlin konec leta oleseni in za nekatere
rastline to pomeni preživetje strah vzbuja-
joče zime, a dokaj globoko v objemu tople
zemlje njihov srce še vedno upočasnjeno
bije in čaka na pomlad, da zopet zaživijo.
Dava vprašam, ali ve, da prav tu obstaja
rastlina, katere gomolji imajo čudovit, krom-
pirju podoben okus? Ali bi mu dišala juha s
krompirčkom? Bi, seveda bi! No, potem pa
koplji okoli te stare olesenele rastline, pred
katero stojiš. Takoj pljune v roke, vzame
lopatko in začne kopati. Ni bilo tako težko,
ker je prejšnji dan deževje zmehčalo zemljo.
A gomoljčki so vendarle globoko in imeti
moraš srečo, da ne naletiš na kamnita tla,
saj je takrat sanj o pojedini konec, ker jih
je nemogoče izkopati. Davo presenečen
zagleda šop gomoljčkov, jih z nasmeškom
zmagovalno dvigne z iztegnjeno roko in
zakriči: »Lačen ne bom!« Toda to je bil šele
začetek, do zaužitja poznojesenskih goz-
dnih daril je bila še dolga pot.
Dava sem moral naučiti primitivne tehnike
netenja ognja, ki pa še zdaleč ni tako primi-
tivna, saj ima veliko prednosti pred vsemi
modernimi pripomočki. Po nekaj poizkusih
mu je to kljub mokroti in dokaj zapletenem
postopku uspelo. Do solz sva se nasmejala,
ko je nekajkrat vase potegnil dim iz žgoče-
ga travnatega netiva in izjavil, da tako hudih
cigaret že dolgo ni kadil.
Tako, ogenj se je naučil zanetiti, zdaj je
bil čas, da si naredi pravo podzemno peč,
ki je nadvse uporabna. Lahko jo imaš v bi-
vaku in te greje, poleg tega si lahko kuhaš
ali pečeš kruh ali meso, na odprtini za dim
pa lahko tudi kuhaš, ne da bi ti ogenj ož-
gal roke. In že je kopal v zemljo kot krt in
izdelal peč, kakor mu je bilo naročeno.
Zdaj si je lahko skuhal juho iz gomoljčkov.
Toda kje je voda? Najdi jo! Davo je vedel,
da mora raziskati okolico in spoznati svoj
trenutni bivalni prostor. Osnovno pravilo je,
da spoznaš, kaj vse je v tvojem parametru,
se pravi v bližnji okolici.
Odšla sva skupaj. In nisva samo našla
vodo v veliki gozdni luži, ampak sva med
potjo nabirala tudi drevesno smolo, da si bo
Davo iz nje naredil cementno lepilo in z njim
izdelal kopje. Našla sva tudi poganjke leske,
iz katerih si lahko skupaj z jedrci iz hrastovih
želodov pripraviš celo kruh. To je bil tudi
moj plan, da Davo spozna najokusnejši
kruh v gozdu.
Ko sva se vrnila k pečici, se je Davo lotil
kuhanje juhe. Toda v čem, saj ni imel poso-
de, v katero bi vlil vodo in vanjo dal gomolj-
čke? Pokazal mu bom, kako se jo naredi.
Spet odrineva v goščavo, kjer jo narediva iz
drevesnega lubja. »Toda ali se nama poso-
da ne bo vžgala?« vpraša Davo. Brez skrbi,
kuhala bova na vročem zraku iz dimnika
najine podzemne peči. »Neverjetno, kako je
vse preprosto, ko začneš misliti logično in
skromno,« izjavi Davo. In že se je kuhalo
nekaj gomoljev v njegovi prvi posodici iz
lubja, v katero sva dodala še nekaj timijana
s travniške ravnice, da bo okus še boljši.
Ker je postopek priprave moke iz hrasto-
vih želodov malce dolgotrajnejši, saj je tre-
ba želodova jedrca namakati v vodi, da iz
njih izločimo tinin oziroma grenkobo, mu
jih iz nahrbtnika dam že zmlete v moko in
pripravljene za uporabo. Leskove mačice
zmelje v prah, doda želodovo moko, doli-
je vodo in tako pripravi zmes za divji kruh
ter jo vrže v pečico, direktno na žerjavico,
in počaka, da se speče. Čakanje se izpla-
ča. Z velikim tekom poje okusne gomolj-
čke, poleg pa še sveže pečen kruh, ki nanj
naredi velik vtis.
Davo je bil zdaj podprt, tako da sva lahko
odšla naprej in tik pred sončnim zahodom
prispela na sončno stran Javornikov. Tam
sva našla presenečenje. Čakal naju je ford
ranger, s katerim sva se vesela in zadovolj-
na kot na leteči preprogi odpeljala domov.
Davo je dejal, da mu je zdaj žal, ker ni ostal
dlje, vsaj čez noč, saj je imel pred nosom
človeka, ki nosi znanje, ki je že skorajda
izginilo s površja zemlje, ter ima neprecenlji-
vo vrednost tako za sedanje kot za prihaja-
joče generacije, saj česa takšnega ne doži-
viš skoraj nikjer več. Moj gozdni brat Davo,
lepo te je poznati in hvala ti!
Davova zgodba
Z Branetom sva se srečala v Centru varne
vožnje na Vranskem. Na kratko mi je pred-
stavil svoje dejavnosti in hitro mi je postalo
jasno, zakaj seva nekaj povsem drugega
kot vsi drugi v množici. Sporočilo prednikov,
znanje, po katerem tolikokrat hrepenimo,
pa se zdi nedosegljivo. Njegov iskrivi duh in
globok pogled sta me zbegala, začutil sem
negotovost zavoljo svoje šibkosti. Nemalo-
krat sem doživel stisko v 'neusmiljeni nara-
vi', pa moje znanje ne sega dlje od tega, kot
kako za vsako ceno ohranjati telesno tem-
peraturo, hraniti energijo in varčno uporab-
ljati, kar nosim s seboj v nahrbtniku.
Kot obliž na rano je bilo njegovo vpraša-
nje, ko sva se odpravljala na pot: »Davo,
kako pa si ti z gozdom?« Povem, da ga ču-
tim kot območje topline, doma, življenja.
Da mi je najljubši, kjer se le še s posamični-
mi drevesi, mahovi in lišaji umakne golim
goram. Ko sem visoko nad njim, hrepenim
po njegovem zavetju. Torej, nekaj malega
mi je znano o preživetju tam zgoraj, zdaj pa
sem na poti do novih znanj. Radovednega
in nebogljenega sem se počutil, zavedajoč,
da je moje življenje povsem odvisno od iz-
bire prave trgovine in vnaprej pripravljenih
depojev hrane, čiste vode, gorljivih snovi.
Nahrbtnik in pot pod noge. Brane je zame
pripravil hlače iz izbranih materialov in kroja,
v katerih se počutim fantastično, še mnogo
bolj pa se izkažejo, ko se lotiva tisoč in ene-
ga opravila. Po njegovem zagotovilu, da bo
hrane dovolj, res nimam niti grižljaja hrane
s seboj, hoja pa poskrbi za lakoto. Kot bi sli-
šal moje misli, Brane počepne tik ob meni
in začne hvaliti olesenelo travno bilko. Saj ni
mogoče, po nekaj vbodljajih lopate in pre-
vidnem dvigu travne ruše imam v rokah go-
molje, ki obetajo zajeten obrok! A kje je moj
kuhalnik, kje so plinske bombice, posoda
za kuhanje? Ej, nebogljeni hribovec, zdaj se
začne veselica! Ogenj, da ga bom znal sam
narediti? Brane me prepriča, pa ne samo to,
nauči me nečesa, kar se mi zdi največje po
tistem, ko sem začel hoditi. Narediti ogenj
na prvinski način, zgolj z materiali, ki nam
jih je ljubi Bog v svoji radodarnosti v izobilju
ponudil, je izpolnitev otroških fantaziranj in
hrepenenja odraslega moža. Les lipe in bez-
ga, lok za vrtenje, snop suhe trave, previdno
razpihovanje. Zdaj sem za spoznanje več
moža, to znanje moram utrjevati!
Po predstavitvi izdelave peči v travnih tleh
izmenjujoč vihtiva lopato. Bolj kot zbiranje
smole me zaposli nabiranje dolgih 'prašni-
kov' na leski. Iz prvega izdelava lepilo, iz
drugega najin kruh. Ogenj v najini peči po-
plesava in skozi dimnik med dimom švigajo
plameni. Osupel sem, ko Brane pripravi po-
sodo iz drevesnega lubja in v njej začne ku-
hati najine gomolje. Ta prvinska rešitev je
tako logična, da mi je kar nerodno, da se je
sam ne bi nikoli domislil.
Nastajanje kruha – semena leske, drob-
ljenje jedrc hrastovih želodov , gnetenje, po-
laganje hlebca na umirjeno žerjavico. Zač-
nem uživati ob misli, da mi vse te rešitve
sploh niso tako zelo oddaljene, le vedeti jih
je treba. Zato postajam vse večji hvaležen
občudovalec mojega učitelja!
Izdelava vrvi iz lubja listavca s pletenjem
dvojne kite, ki sva jo uporabila za pričvrsti-
tev konice kopja, preden sva jo zalila z lepi-
lom, izdelanim iz smole, drobljenega oglja …
Dan mineva kot blisk! Kuhani gomolji,
pečen kruh, vonj po ognju in osrečujoč ob-
čutek, da v meni še ni povsem zamrlo spo-
ročilo prednikov. Iz Braneta znanje vre na
vsakem koraku, njegovo zaznavanje števil-
nih priložnosti mu enostavno zavidam!
Z menoj je bil pripravljen podeliti dva dni,
sam pa sem skrajšal učenje na enega.
Kakšna škoda! Vendar je upanje, z njim se
moram še srečati. Takšnih misli mu sledim
po prostranem jesenskem gozdu in za na-
slednjo vzpetino naju čaka vrnitev v sedanji
čas. Ko se usedem v forda rangerja, doži-
vim tisočletni preskok v času.
Brane, hvala in se priporočam. Občutek
nebogljenosti se v dneh po najinem druže-
nju povezuje s številnimi vprašanji. Vem,
ti poznaš odgovore! f
ALLIE LEGGETT

FOTO ALI MITTON

Ogenj
Sredi fjordov, ledenikov in gejzirjev magičnega otoka

in
je naše januarsko dekle meseca močna sila narave.

Islandija
»Bilo je kot v pravljici o Pepelki,« pravi
Allie Leggett. In tudi njena življenjska
pot se res bere kot otroška pravljica.
Rodila se je v majhnem mestu in v
njem odrasla ter se vpisala na Western
Kentucky University. Pri devetnajstih se
je prijavila na izbor za miss Kentuckyja,
upajoč, da bo tako prišla do nekaj denar-
ja, potrebnega za plačilo šolnine. Najbrž
ne boste presenečeni, če vam povemo,
da je zmagala. Toda Allie je bila prese-
nečena: »Nisem bila stereotipno dekle
za lepotno tekmovanje.« Morda se je
razlikovala zaradi svoje težnje po kozmo-
politskosti. Kmalu zatem jo je pod svoje
okrilje vzela modna agencija. »Čez dva
meseca sem se preselila v Los Angeles
in vse od takrat sem tukaj.« Danes se ta
njen korak zdi samoumeven, toda takrat
to ni bilo lahko. »Pravzaprav nihče ne
zapusti svojega malega mesta. Vse moje
srednješolske prijateljice imajo zdaj otro-
ke in so poročene. Takšno je pač življe-
nje v podeželskem mestecu. Dejansko
sem skočila iz kalupa. Res pa sem si od
nekdaj želela proč in imela sem srečo,
da se mi je ponudila priložnost za to.
Takoj sem jo izkoristila.« Ne glede na
svoje južnjaške korenine pa je Allie po-
osebljenje kalifornijskega dekleta.
Le poglejte njene od sonca pobeljene
lase. Prav tako ne morete mimo lahkot-
nosti, s katero uživa življenje. In tatu na
desni roki simbolizira njeno povezanost
z morjem. »Definitivno sem dekle s pla-
že.« Najmlajša od petih otrok si nikoli
ni mislila, da bo kdaj model, danes
pa uživa v nepredvidljivosti tega dela,
ki zahteva, da se lahko v naslednjem
trenutku že znajde na poti v oddaljen
kraj. »Najboljša stvar pri delu modela
je, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo v
naslednjem trenutku. Nekega dne sem
se zbudila in čakalo me je sporočilo:
'Hej, ali želiš, da to snemanje naredimo
na Islandiji?' To je bilo absolutno never-
jetno in nikoli ne bi imela te priložnosti,
če ne bi bila tega vajena. Seveda sem
takoj privolila. Včasih je najboljši načrt,
da ga sploh nimaš.« In kdaj se Allie po-
čuti seksi? »Seksi se počutim, ko sem
lepo porjavela, močna in dejavna – ko je
zunaj toplo in sončno in lahko skačem
v ocean. Nekaj je v tem, da imaš sol na
koži in slane lase.« Da, punca govori kot
prava kalifornijska deklina. f
 Miss januarja

Allie Leggett
 Starost: 23 Rojstni kraj: McCreary County, Kentucky Trenutno bivališče: Los Angeles, Kalifornija
JUŽNJAŠKI ŠARM
Zelo sem se trudila izgubiti ken-
tuckyjski govor, ki ni vedno slovnič-
no pravilen. Potem ko sem se pre-
selila iz Kentuckyja, sem se počutila
kot majhna podeželska buča in
ljudje me niso jemali resno. Slišali
so moje narečje in samodejno
name gledali zviška. No, nekateri
ljudje še kar ohranjajo ta stereotip.«
NAJBOLJŠE ZDRAVILO
Velika moč je v tem, da znaš dekle
spraviti v smeh. Obstaja pregovor,
da če znaš dekle spraviti s smeh,
jo lahko pripraviš do tega, da stori
karkoli. Ne vem, kaj pomeni ta
karkoli , toda to drži.
V LOVU ZA VINTIDŽEM
Sem vintidž nakupovalka. Morda
bom kdaj imela trgovinico, v kateri
bom prodajala vse nabrane stvari.
To bi me res veselilo. Slepo ne
sledim modi in nisem sužnja
materialnih stvari. Rada pa naj-
dem tisto, kar si zamislim.
BITI SAM SVOJ
Če delaš na sebi, bo uspeh prišel.
Osredotočiti se moraš na osebno-
stno rast in za to storiti sam, koli-
kor le lahko. Nato bodo prišli do-
bri posli in druge dobre stvari.
GURMANKA
Zapravljam za hrano, zabavo in
potovanja. Rada hodim na večer-
je, dogodke in festivale. Pomemb-
na je izkušnja – da poskušaš nove
stvari in raziskuješ različne okuse.
Včasih sem bila zelo izbirčna pri
hrani, zdaj pa poskusim prav vse.
SAMOSVOJA
Moraš iti med ljudi. Tvegati. Iti v
bar, četudi greš sama. Prevzeti ri-
ziko. Običajno se splača, pa tudi,
če se ne, si lahko ponosna nase,
da si to storila. Včasih moraš iti na
zabavo sama.
KAR PRIDE, TUDI GRE
Zabavna plat tega sveta je, da lju-
dje vstopajo v tvoje življenje in iz
njega izstopajo. Naučila sem se
na to gledati pozitivno. Od vsako-
gar se kaj naučiš. Tudi bivši me je
naučil, kako bolj nekoga ljubiti.
Saj štekate?
MOJ TIP MOŠKEGA
Sem bolj introvertirana. Rada sem
z nekom, ki mu lahko povsem zau-
pam. Všeč so mi brihtni in visoki
fantje. Kar pa ne pomeni, da nizki
nimajo nobene možnosti. Vseka-
kor jo imajo.
 Ugleden zdravnik je z ženo v gledališču. Med premorom
pijeta šampanjček, ko se mimo njiju sprehodi fantastično
dekle v tesni oblekici. Pogleda zdravnika in reče:
»Pozdravljeni, gospod zdravnik!«
Zdravnik v zadregi pogleda soprogo in se začne
opravičevati:
»Saj razumeš, draga, da v tem poklicu spoznaš veliko ljudi.«
Žena ognjevito:
»V čigavem poklicu? Tvojem ali njenem?«

Ribič ulovi zlato ribico in ta mu reče, da mu izpolni eno

željo, če jo izpusti. Ribič ribico izpusti in si zaželi, da bi lulal
šampanjec. Želja se mu uresniči, ves vesel pride domov
in ženi pove kaj se je zgodilo. Žena reče:
»Super, takoj grem po dva kozarca.«
Mož pa:
»Ne, samo enega prinesi, ti boš kar iz steklenice pila.«

Odrski igralec se pritožuje:

V znano restavracijo pride šarmanten gospod srednjih »Gospod režiser, zakaj moram piti na odru sadne čaje
let in se usede za mizo, ki je vedno rezervirana samo namesto vina ali šampanjca!? Če piše šampanjec,
zanj. V tej restavraciji je namreč stalni gost. Dve mizi hočem pravi šampanjec!«
proč od njega zagleda lepo dekle in takoj pokliče nata- Režiser mu odgovori:
karja. Natakar seveda takoj priteče, on pa mu naroči, »In tudi pravi strup v zadnjem dejanju?«
naj k mizi, za katero sedi lepa dama, odnese steklenico
najboljšega in seveda najdražjega šampanjca. Natakar
to takoj stori. Ko lepa dama dobi steklenico šampanjca
na mizo, šarmantnega gospoda zaničljivo pogleda,
natakarju pa reče, naj ji da list papirja, da gospodu
napiše sporočilo. Natakar sporočilo odnese gospodu, ki
ga z zanimanjem prebere. Na listu piše:
»Spoštovani gospod! Če bi želeli, da steklenico tega šam-
panjca spijeva skupaj, bi se morali v restavracijo pripe-
ljati najmanj z mercedesom, na bančnem računu bi mo-
rali imeti najmanj milijon evrov in v hlačah najmanj 24
centimetrov.«
Gospod, ne bodi ga len, takoj odpiše lepi dami
in natakarju naroči, naj ji odnese listek. Mlada dama z
zanimanjem odvije listek, na katerem piše:
»Spoštovana gospodična! Slučajno sem se res pripeljal
z najnovejšim in najdražjim mercedesom, ki trenutno ob-
staja, vendar imam doma v garaži še rdečega ferrarija, na
mojem bančnem računu lenari kakih sto milijonov evrov,
da bi ga pa zaradi vas skrajšal za šest centimetrov, pa
tudi slučajno ne pride v poštev. Šampanjec pa lahko spi-
jete kar sami.«

Na smrt obsojenemu rečejo, da lahko izrazi še zadnjo

željo, ki mu jo bodo izpolnili. In jo izreče:
»Rad bi popil kozarec šampanjca!«
»Kateri letnik pa želite?«
»2045!«
 20 V
DR. ANDREJ PERKO
TEKST KATJA GOLOB FOTO PRIMOŽ PREDALIČ

»Če želiš preživeti, moraš svoje

življenje osmisliti«
Dr. Andrej Perko je psiholog in psihoterapevt, ki nadaljuje terapevtsko prakso
znamenitega dr. Janeza Ruglja, katere prijemi še vedno dvigujejo veliko prahu
v slovenski javnosti. Ni pa mogoče spregledati številnih ljudi, ki so uspešno
prestali njegov program in ga kujejo v zvezde. Seveda ga medtem drugi srdito
pljuvajo, a dejstvo je, da so le redki tisti, ki si upajo potrkati na vrata njegove
pisarne in se z njim preizkusiti v teku na dolge proge.
Priznam, sama sem zmogla le kratek sprint.
1. Zakaj se ljudje omamljamo?
Nekateri ljudje s(m)o pač narkomanski tipi. Vedno je bil in vedno
bo določen odstotek ljudi, ki na ta način iščejo uteho, res pa je,
da je bilo omamljanje skozi zgodovino človeštva včasih tudi obre-
dno. Določeni ljudje so imeli pravico doživljati stanja zadetosti,
vrači, šamani, kar zanje ni bilo problematično, zame in za vas
pa je. Današnji človek kloni pod pritiskom družbe ali okoliščin,
ne zmore izziva težkega življenja predelati na normalen način in
potrebuje omamo. Sicer pa še nisem srečal alkoholika ali narko-
mana, ki bi hotel postati zasvojen. Vsak pravi, da ima kontrolo.
2. Zakaj menite, da je treba večino ljudi v zdravlje-
nje odvisnosti prisiliti?
So sicer izjeme, ki spoznajo, da tako ne gre več, in se odločijo
za zdravljenje, toda večino je treba pritisniti ob steno, jih spraviti
v še večjo stisko, da se bodo odločili, ali bodo delali hiter ali po-
časen samomor. Zdravstvo in sociala tem ljudem pomagata ta-
ko, da namesto njih rešujeta stiske in jim odnašata rit. To je tudi
naloga družbe, čeprav mora biti človek zrel za zdravljenje, sicer
mu ne bo uspelo in takšne-
ga tudi ne smeš sprejeti v
sistem zdravljenja. Sodelova-
ti mora tudi družina. Dr. Ru-
Če bi ženske znale z moškimi drugače
gelj je rekel, da samskih ravnati, bi bilo tri četrt manj nasilja.
alkoholikov ne znamo zdravi-
ti, saj če ni družine, otrok,
za koga pa naj ostane trezen? Smisel življenja lahko najdemo
samo tako, da živimo za nekoga, to je za otroke, ženo ali pa za
nekaj, na primer za ustvarjalno delo.
3. Torej so samski pri zdravljenju že vnaprej obsojeni
na propad?
Samski ljudje živijo svoje življenje, manjka jim nekdo, za kogar bi
živeli. Edina rešitev je, da se najdejo v kontekstu ustvarjalnosti,
da živijo še za nekaj. Morajo pa se vključiti v skupinsko terapijo.
Primeri individualnih obravnav alkoholikov so se praviloma slabo
končali.
4. Že več kot 20 let vodite terapevtske skupine
z ljudmi v težavah. Katero je vaše najpomembnejše
spoznanje o Slovenkah in Slovencih, ki ste ga v tem
času pridobili?
[smeh] Problem je v pomanjkanju moške moči, moškega princi-
pa ni več. Feministke lahko skačejo do stropa, ampak je tako.
Moški ima svojo vlogo in bi jo tudi moral imeti, prav tako pa žen-
ske globoko v sebi, četudi feministke, hrepenijo po moškem,
na katerega se lahko zanesejo, ki je pravičen, vzgaja otroke,
je v oporo ... V Sloveniji takšni moški izginevajo. Teorija Boštjana
M. Zupančiča, da naj bi pesticidi preprečevali maskulinizacijo
že v zarodku, je smiselna, čeprav se nad njo vsi zgražajo in pro-
blema zastrupljanja s pesticidi ne jemljejo resno. Anton Komat
o tem govori zelo koncizno in zelo prepričljivo. Dobro, pustimo
biologijo, pri nas gre tudi za premočne matere.
5. Po čem to sklepate?
Princip matere je v ospredju. Če bi ženske znale z moškimi dru-
gače ravnati, bi bilo tri četrt manj nasilja. Če bi bile pametne in
sposobne, ne bi jezikale, s čimer izzovejo agresivno reakcijo,
na koncu pa je vsega kriv mož. Normalen moški tega ne prene-
se. Ali odide ali se zapije in je posledično agresiven, lahko pa se
s tega sveta umakne tudi s samomorom. Od fantkov se v šolah
celo pričakuje, da bodo enaki deklicam, pridni in ubogljivi, kot
bitja brez testosterona. Vnaprej jih zatolčejo. Fant, ki je testoste-
ronsko bitje, mora biti 'problematičen'. V takšnih primerih se
otroku hitro postavi diagnoza motnje pozornosti, predpišejo se
mu zdravila, starši pa so negotovi in begajo, berejo eno vzgojno
knjigo za drugo in so vedno bolj zmedeni, saj je v praksi vse dru-
gače kot v knjigah. Tudi šolski sistem je feminiziran, uspešnost
otrok se točkuje. In kdo pride na pravo in medicino? Pridne pun-
ce, fantov je le za vzorec. In tako se vsi poklici, pomembni za
družbo, feminizirajo. Šolska politika bi morala biti takšna, da bi
se za poklic učitelja odločalo več moških. Ko sem pred leti pre-
daval v Kopru učiteljicam iz vse Slovenije, sem jih provokativno
izzval s trditvijo, da jih vsaj polovica ne bi smela vstopiti v raz-
red, ker so tako nevrotične, mnoge brez pedagoškega erosa,
kar otroci takoj začutijo. In trpijo one in mulci. Si predstavljate,
kakšna je bila reakcija?
6. Posledično verjetno trpijo tudi starši?
Vsi. Učiteljice, ki imajo težave same s seboj, kar je posledica,
na primer, težav v družini in odnosa z možem, zato ne zmorejo
obvladati učencev. To je v šolah velik problem. In tukaj bi moral
stati moški, saj moški že po logiki svoje vloge postavlja meje.
Tega ženska ne more, saj je že
v principu imela skozi vso zgo-
dovino drugačno vlogo kot
moški. Saj je moški zakuhal
tudi vojne in vse svinjarije,
vendar generalno gledano
še vedno živimo v moškem
svetu. Pa še nekaj je. V kritičnih situacijah se moški lahko odlo-
či, ženska pa se ne more. V skrbi za otroka se umakne, moški
pač ne. V kritičnih situacijah so moški bolj zanesljivi. Poglejte si
ženske in moške kolektive. Ženski kolektiv je en sam nenehen
špetir, moški pa delujejo drugače: se napijejo, lahko se stepejo
in potem pomirijo in delajo naprej, kot da se ni nič zgodilo.
Kar govorim, je politično nekorektno, vendar tako je.
7. Dr. Vlado Miheljak je zastavil vprašanje, citiram:
»Je lahko psihiater ali terapevt nekdo, ki ima do
svojih pacientov in večjega dela moške populacije
skrajno negativen odnos, poln stereotipov,
predsodkov, žaljivk?« Kako mu odgovarjate?
Gospodu Miheljaku sem svoje mnenje povedal že v Mladini
in se s tem ne bom več ukvarjal. Spada med tiste ljudi pri nas,
ki dr. Ruglja ne prenašajo, se z njim ne strinjajo. To ni nič naro-
be. Narobe je to, da kritizira in omalovažuje njegovo metodo ure-
janja alkoholikov in drugih ljudi v stiski, ki pa je dokazano zelo
učinkovita. Dr. Rugelj je bil v svojih izjavah res provokativen,
na prvi pogled tudi lahko žaljiv, vendar se je navadno izkazalo,
da je imel prav. Približno polovica Slovencev mu je pritrjevala,
tudi žensk, druga polovica ni hotela o njem niti slišati. V vsej nje-
govi praksi se je na primer ponovno zapilo samo nekaj zdravlje-
nih alkoholikov, kar kaže, da je njegova socialno-andragoška
metoda še kako učinkovita in ji ni primerjave na svetu.
8. Zato pravite, da imate kot terapevt poslanstvo,
da to ni le vaše delo? Kako je videti vaš dan?
Seveda, jaz tako živim. Ob sedmih zjutraj začnem, ob enih pono-
či neham, vsak dan. Zjutraj se z ženo posloviva in se spet sreča-
va ob desetih, ko pride iz službe. Že 20 let delam tudi v Centru
za socialno delo, kjer lahko določeno delo zaradi izkušenj hitre-
je opravim, ker vem, kaj je smiselno in kaj ne. Preostali del dne-
va in tudi noči se posvetim pacientom. Kakšne tri do štiri ure mi
vzame branje spisov, dnevnikov, knjig, ki mi jih pošiljajo. Zvečer
vodim sestanke skupin. Tako sem v vsakodnevnem stiku s člani
skupin, med nami je močna povezava. Vsak posameznik se mo-
ra počutiti v skupini varnega, da znotraj te skupnosti ne bo zlo-
JANUAR-FEBRUAR 2018 91
 rabljen. Vedeti morate, da ljudje, ki pridejo urejat svoje težave
k meni, govorijo o najbolj intimnih zadevah. O razvezah, fobijah,
strahu pred smrtjo ...
9. Kakšen je vaš pristop?
Pri svojem pristopu se ne ukvarjam direktno in samo z njihovo
težavo, stisko. Spremeniti morajo način, stil življenja. Težava ni
v prvem planu. Pomembno je zavedanje, kaj mora človek nare-
diti, kakšne naloge mu je življenje postavilo pred njegov prag,
naloge, ki jih mora opraviti. Če živi korektno in opravlja naloge,
ki so mu naložene v življenju, se bo hitro rešil. Hitro bo osmislil
življenje, težava pa bo izginila sama od sebe. Seveda mora
predelati tudi svojo zgodovino, iti skozi psihoterapevtski pro-
ces, ki pa je le del celotnega procesa urejanja. Ni najpomem-
bneje takoj prepoznati vzrokov težav. Mislimo, da bo težava,
ko bomo spoznali vzroke, izginila. Vendar ne izgine, ampak
takrat veš, zakaj trpiš, trpiš
pa še naprej. Moja preprosta
hipoteza je, da človek pride
v stisko zato, ker živi narobe.
Človek mora najti svoj smisel življenja. To po-
Razlogi so lahko različni. meni disciplino, odpovedovanje, trpljenje.
Lahko gre za nestimulativno
okolje, alkoholično okolje,
patološke starše in ne vem kaj še vse. V življenju je sprejemal
napačne odločitve, živel je narobe in ta narobe je treba spre-
meniti v prav.
10. Omenili ste strah pred smrtjo. Živimo v družbi,
v kateri se o tem ne govori veliko. Minljivost je posta-
la vprašljiva, večna mladost je pa na piedestalu.
Kakšen je izhod?
Moj program oziroma program dr. Ruglja je luč na koncu tunela.
Zahodni svet je bolan, saj vidite, kaj se dogaja. Posameznik mo-
ra reševati sebe. Sveta ne bomo spremenili, mikrokozmos druži-
ne in sebe pa lahko. S svojim življenjem, z zgledom lahko vpliva-
mo tudi na širše okolje. V svoji družini lahko vzpostavim sistem
vrednot, način življenja, v katerega verjamem, in se trudim za ka-
kovostno življenje. Človek mora najti svoj smisel življenja. To po-
meni disciplino, odpovedovanje, trpljenje, česar mlade generaci-
je niso navajene in mladina v težkih, ekstremnih življenjskih raz-
merah ne bo preživela. Starši niso več sposobni vzgajati, ker se
moški, očetje, umaknejo iz vzgojnega procesa, saj so ženske,
matere, premočne.
11. Omenili ste vpliv pesticidov na razvoj zarod-
ka, pa me zanima, ali menite, da se istospolni
ljudje rodijo ali to postanejo. Gre za genetiko
ali vzgojo?
Gre za oboje. Določen odstotek se nedvomno takšen rodi. V ve-
čini primerov pa ne, saj gre po mojem prepričanju za identitetno
zmedo, ki jo v najstniških letih vsi občutimo. Teorije spola, ko se
sami odločamo o svojem spolu, ko razlikujemo gender in sex,
so po mojem razmišljanju in vedenju protinaravne in protirazum-
ne. Otrok mora imeti trdne temelje, sedaj ga pa že v šoli pitajo
s tem, da se bo sam odločil o svojem spolu in da je vse sprejem-
ljivo. Vem, kaj je moj biološki spol, to, kako ga doživljam, pa je
druga stvar. Če imaš še spodbudo od zunaj in če gre še za oko-
liščine, ko ni trdnega očeta in matere, potem se ta zadeva lahko
hitro obrne v tako imenovano homoseksualnost. Človek misli,
da je homoseksualec, vendar gre za bolj za neko pridobljeno in
forsirano zmedo. To so podlimitna sporočila, ki počasi prodirajo
v mladostnika, ves čas so prisotna in identitetno zmeden mla-
dec, ki išče tudi svojo spolno identiteto, je lahko hitro na prepi-
hu. In tako se rekrutirajo novi geji.
92 JANUAR-FEBRUAR 2018
12. Postaja to družbeni problem?
To je predvsem težava fantov. Problem družbe je, kaj bomo nare-
dili z moškimi, in ne, kaj bomo naredili z ženskami. Kaj narediti
z moškimi, da bodo zopet moški? Ni več pravičnega očeta,
ki vzpostavlja vertikalno avtoriteto. Ne moremo se več orientirati,
kaj je prav in kaj ni. Zdaj je vse prav, ni več ločnice med patolo-
gijo in normalnostjo. Vse je sprejemljivo. Gejevski lobi je postal
izredno močan in prišlo je do tega, da homoseksualnost ni več
patologija. Kar ni nič narobe. Vendar je dejstvo, da je gejevski
lobi močan tudi v zdravniških in drugih krogih, kjer se odloča
o pomembnih družbenih vprašanjih. To, kar govorim, izpade po-
polnoma politično nekorektno in pričakujem, da se marsikdo z
menoj ne bo strinjal. Je pa res, da si, če razmišljaš drugače in
svoje mnenje tudi poveš, takoj homofob, nasilen in tako dalje.
Tako te diskvalificirajo, od medijev naprej. Problematičen si že,
če poskušaš stvari videti drugače. Zato obstajajo pri nas samo
'levi intelektualci', desnih se
sploh ne sliši. V naši vladi pre-
vladuje kader s FDV-jevsko
izobrazbo, ki ima specifičen
način razmišljanja. Oprostite,
to je ena od fakultet, kjer je
izobraževanje zelo enosmer-
no in ki dostikrat uporablja neki poseben jezik, kako z veliko
besedami povedati nič. Le kaj si mislijo o nas v deželah, kjer ima
demokracija dolgoletno tradicijo in pravna država ni vprašljiva?
13. Ko že govorite o tem, kako nas vidi svet –
kako pa vi vidite slovenskega predsednika Boruta
Pahorja?
Borut Pahor je simpatičen človek. Je sicer narcis, vendar ne
patološki. Zna nastopati, je uglajen, svetovljanski in se trudi,
da Slovenci ne poglabljamo delitev, ki so nas tako usodno za-
znamovale. Kljub vsem napakam, ki mu jih očitajo, si je privzgojil
neko samodisciplino, ki jo mora imeti vsak maratonec. Pahor
poskuša biti povezovalen in v tem je pozitiven.
14. Ne morem mimo slovenskega prepada, delitve
na leve in desne. Na površju se zdi, da je to stvar
preteklosti, vendar opažam, da se začnejo otroci
deliti na leve in desne že v osnovni šoli. Kam to
vodi?
Povsod je tako. Nemci so se pokesali, Italijani pa ne. Enako
kot mi tudi oni s tem niso razčistili. Povojni poboji so za narod
velika rana. To je zlo naroda, ki ga ni mogoče psihološko razlo-
žiti. Če bi dal Slovencem danes orožje v roke, se bojim, da bi se
med seboj pobili. Samo en korak bi bil dovolj in bi se zopet pobi-
jali, kot smo se nekoč. Nevarno je, ker na pomembne položaje
prihajajo psihopati. Motene osebnosti, ljudje, ki pridejo in se
prigrebejo do položajev, ki si jih ne zaslužijo. So brez občutka
krivde, brez vesti. So šarmantni, ampak moteni ljudje, ki gredo
prek trupel.
15. Pri ozdravitvi alkoholika zmeraj poudarjamo
vlogo žene. Je tudi pri drugih odvisnostih tako
pomembna ženska vloga? Kaj pa, kadar je obratno,
ko zabrede ženska?
Problem je, ker moški niso tako altruistični. Ženska je po naravi
mama, ima večji interes obdržati družino kot moški. Moški hor-
moni in način razmišljanja so drugačni. Vloga ženske je popol-
noma drugačna od moške, saj drugače čuti in vidi stvari kot
moški. Če njemu kaj ni všeč, spakira culo in gre. Dr. Rugelj je
še danes nerazumljen, ko je poudarjal, da mora ženska ustvariti
vzdušje v družini, saj ga moški ne bo. Bo pa ob takšni ženski z
 veseljem prihajal domov, imel jo bo rad in jo bo nosil po rokah. 19. Kako ob vsem tem sploh še vidite kaj pozitivnega
Moški in ženske nismo enaki in nikoli ne bomo. Moški se nikoli v tem svetu? Kaj vas dviguje nad to, kaj vas vleče
ni pripravljen tako altruistično žrtvovati za svojo ženo, kot se je naprej?
žena zanj. Če se žena zapije, je redek moški pripravljen z njo To so vsi tisti ljudje, ki pridejo k meni in ki jim je uspelo. Če želiš
stopiti v proces urejanja. Moški odide. Nekoč je k dr. Ruglju preživeti, moraš svoje življenje osmisliti. Brez hudih travm, nevroz,
prišel par, kjer je bila ona alkoholičarka. Mož je bil do nje grob da se ne iztrošiš, da ne izgoriš, opravljati moraš smiselno delo.
in napadalen, pa mu je dr. Rugelj svetoval, naj bo prijaznejši. Zaradi tega so v zdravniških krogih psihiatri najbolj rizična popula-
Odgovoril mu je, da očitno še ni videl pijane, pokozlane in po- cija, med njimi je veliko samomorov. Pogosto ni rezultatov in težko
srane babe. Rekel je, da se je niti dotakniti ne more več. Zagrav- je živeti v vzdušju neuspešnosti, kar človeka podre. Na ustvarjal-
žala se mu je. Dr. Rugelj je ti- nem področju moraš doživljati
sti hip utihnil. Povedati želim, uspehe, in če te možnosti ni-
da se moški niso pripravljeni maš v službi, moraš najti nišo,
žrtvovati toliko kot ženske in kjer boš uspešen, najti nekaj,
reševati partnerja. Moški žen- kar te dviguje. Star sem 65 let,
sko zapusti in si najde drugo. že 30 let delam intenzivno,
pa še nikoli nisem izgorel.
16. V svojih skupinah Se pravi, da ni količina dela
pa jih zagotovo imate. tista, ki te izčrpa, izčrpa te
V mojih skupinah je do zdaj nesmiselno delo. Imam veliko
iskalo pomoč samo nekaj uspešnih ljudi in sprejmem
alkoholičark. Skupaj z možmi, samo tiste, ki so pripravljeni
seveda. Ne jemljem samskih na trdo delo, druge zavrnem.
alkoholičark ali alkoholikov. Imam ta privilegij, da se ukvar-
Teh se ne da zdraviti. Priha- jam samo s tistimi, ki hočejo,
jajo pa samske nealkoholi- z drugimi se mi ni treba. Če pa
čarke, lepe, mlade, izobra- si v službi v bolnišnici ali kak-
žene. Takoj jih opozorim, šni drugi ustanovi, moraš spre-
da bodo pri iskanju korektnih jemati tudi primere, za katere
moških pri meni v skupnosti veš, da ne bo uspeha, vendar
imele velike težave. Kriterij, moraš kljub temu korektno
kaj je pravi moški, postane opraviti svoje delo.
s časom urejanja v skupnosti
zelo visok in niso pripravljene 20. Zakaj tako zelo
stopiti v zvezo za vsako ceno zagovarjate učinek
Zlasti ne s povprečnežem teka, zakaj ne hoje,
ali problematičnim tipom. na primer? Kako gleda-
Same ugotavljajo, da ni več te na nordijsko hojo?
pravih moških. Hočejo izdela- Tek je najbolj učinkovit in je
ne moške, ki jih pri teh letih najboljši antidepresiv. Hoja
ni več oziroma so zasedeni. je boljša kot nič, pomembno
Pogosto se šalim, da imajo je, da se dvigne srčni utrip,
čas do 34. leta, potem je da se telo prepoti. Nordijska
prepozno. hoja je biznis. Mar ni enostav-
neje hitro hoditi tudi brez pa-
17. Veliko jih tudi klecne lic, posebnih čevljev in po
zaradi strahu, da bodo možnosti posebne obleke?
ostale same. Kot pravijo Pomembno je, da smo eno
naše babice, ga ni huj- uro sami s seboj, s svojimi
šega, kot biti sam in star. mislimi in da je telo v dobri
Potem gredo z dežja pod kap. kondiciji. Le tako lahko na
Vzamejo nekoga, za katerega intelektualnem, duhovnem in
vedo, da z njim ne bo šlo. osebnostnem področju nare-
Seveda imajo te punce težavo Imam veliko uspešnih ljudi in sprejmem samo ti- dimo več. Deset kilometrov
dobiti moškega. Samo neka- teka je bolje od tablete anti-
tere so sposobne imeti vsaj
ste, ki so pripravljeni na trdo delo, druge zavrnem. depresiva. Tudi alkohol v
ljubimca, da potešijo svoje zmernih količinah je najboljši
seksualne potrebe. antidepresiv in odličen za ti-
ste, ki zmorejo piti zmerno, kakšen kozarček sem in tja. Družbo
18. Je za ženske rešitev seksualni turizem? in dogodke žal gledamo prek patologije in vse osebnostne teori-
Na seksualni turizem hodijo postarane, nad življenjem razoča- je so narejene na tem temelju. Prek nje sklepamo na normal-
rane ženske. Tudi moški. Na primer na Tajsko. Groza me je, nost, ne obratno. Ugotavlja se, da se približno 50 odstotkov
ko tam vidim te debele Nemce z lepimi mladimi Tajkami. Na Taj- otrok alkoholikov zapije. Pozabljamo pa, da se jih 50 odstotkov
skem in v podobnih deželah je raj za seksualni turizem, pedofili- ne. Kaj hočemo, za ljudi je očitno patologija bolj zanimiva kot
jo, homoseksualnost ... normalnost. To mediji izkoriščajo do skrajnih meja. f

94 JANUAR-FEBRUAR 2018
 GREDIČ

TEKST PLAYBOY
FOTO MANUEL KOVŠCA,
ČRT SLAVEC

Obiskovalcu Brd se bodo v spomin trdno

vtisnili dih jemajoči panoramski razgledi
na brezkončno gričevnato pokrajino,
posejano s trtami, med njimi pa pogled
na dvorec Gredič ponuja nepozaben
pravljičen prizor brezčasne lepote,
zato ne preseneča, da ga vedno znova
najdemo na seznamih najprivlačnejših
slovenskih znamenitosti.
96 JANUAR-FEBRUAR 2018
 eličastni Gredič je že skoraj polo-
vico tisočletja trdno zasidran v
življenja krajanov in obiskovalcev
v osrčju vinorodnih Goriških brd,
ki jim na italijanski strani rečejo
Collio – njegov pogled je usmerjen
proti morju na jugu, njegov hrbet
pa okrepljen z briškimi hribi in s
snegom pokritimi alpskimi vrhovi v daljavi.
Poseben pečat njegovi lepoti že od daleč
daje vabljiva toplina, ki jo izžareva elegantna
in udobna notranjost. Popolnoma prenovljen
je bil leta 2012 in gre za enega najboljših
butičnih hotelov v tem delu sveta, znan pa
je predvsem kot idilična lokacija zaobljube
večne ljubezni ali za prirejanje raznovrstnih
dogodkov, naj gre za pokušino vin, pomem-
bno obletnico ali poslovne dogodke.
O tem, da ni le čarobno lep, temveč izjem-
no prijazen hotel odprtih vrat za obiskovalce Gre za enega najboljših butičnih hotelov v tem delu sve-
restavracije in vinoteke, smo se prepričali
to jesen ob odprtju novega poglavja Grediča
ta, znan pa je predvsem kot idilična lokacija zaobljube
z novimi lastniki. večne ljubezni ali za prirejanje raznovrstnih dogodkov.
Nov veter v Grediču enolog in mednarodno spoštovani poznava-
Gredič je jeseni odprl novo poglavje, s tem lec vin, oče Igor Simčič pa je s poslovno žilico
ko je prišel v last družine Simčič z domačije in mednarodno vizijo prek odmevnih nasto-
Medot iz Goriških brd, znane po znamenitih pov ene najhitrejših enotrupnih jadrnic na sve-
slovenskih peninah z istim imenom – Medot. tu, Esimit Europa 2, ponesel ime briške vinske
Ime je domačija dobila po pradedu Metodu regije še dlje v svet in na domačijo v Brda pri-
Simčiču, vinarske korenine družine je do- peljal tudi najznamenitejše obiskovalce iz sve-
končno utrdil ded Zvonimir Simčič, ki je bil ta športa, diplomacije in gospodarstva. Gori-
dolgoletni direktor briške vinske kleti, znani ška brda danes postajajo mednarodno vedno
bolj uveljavljena vinska regija, ki se je letos
znašla tudi na CNN-ovem izboru še neodkri-
tih, a izjemnih vinskih regij. Tudi znamenita
briška avtohtona sorta rumena rebula postaja
vedno bolj prepoznana v svetu, za njeno ohra-
nitev pa zasluge pripisujejo ravno Zvonimirju
Simčiču iz družine novih lastnikov.

»Želimo si razcvet celotne regije«

Igor Simčič in knez Albert II. na domačiji Medot v Goriških brdih
Mednarodno poslovno uspešnost in vinar-
sko tradicijo združuje Simon Simčič, ki dru-
žinsko podjetje vodi v smeri še večjega iz-
popolnjevanja v odličnosti in jo dopolnjuje
s poslovnimi potezami, usmerjenimi k razvo-
ju celotne regije: »Naša družinska tradicija
in tradicija domačije Medot sta globoko za-
sidrani v to pokrajino. Ljubezen, ki jo je imel
nono Zvonimir do te regije, je nesporna. Nje-
govo življenjsko delo je bilo namenjeno pred-

JANUAR-FEBRUAR 2018 97
 GREDIČ
David Bucik, kuharski mojster Grediča
vsem razvoju in napredku Goriških brd.
To ljubezen do regije je znal prenesti na svo-
jega sina, mojega očeta Igorja, kasneje pa
tudi name. Mojemu očetu in meni je v čast,
da lahko nadaljujeva njegovo tradicijo in po
najinih najboljših močeh prispevava k sploš-
nemu razvoju regije ter k njeni prepoznav-
nosti ne samo v Sloveniji, temveč daleč na-
okrog. Želimo si, da bi se Brda še naprej
razvijala, in v čast nam je, da k temu lahko
prispeva tudi nova ekipa Grediča.«
Z novo ekipo je zadovoljen tudi župan
občine Brda Franc Mužič: »Izredno sem
vesel, da je Gredič dobil trdne temelje,
in prepričan sem, da bodo nove izkušnje in
Piščančja strjenka v balzamičnem ovoju
s suhim bučnim oljem in medom
Flambiran gamberov tatar z vaniljevim oljem
in koščki jabolka granny smith z žafranom
98 JANUAR-FEBRUAR 2018
ljubezen nove ekipe do briške zemlje obro-
dile odlične sadove, okrepile sodelovanje
in privabile nove goste, da spoznajo in se
navdušijo nad našo deželo.«
Gastronomska popotovanja
Pod novo taktirko Gredič gradi prepoznav-
nost tudi kot popolna hedonistična destina-
cija z odlično kulinariko, ki je ne boste želeli
pogrešiti ob naslednjem obisku Goriških brd.
Sveža ekipa streže kulinarične specialitete
iskrenega in strastnega kuharskega mojstra
Davida Bucika iz Nove Gorice, ki je na Gre-
diču, kot pravi sam, našel resnično svobodo
pri ustvarjanju. Njegov jedilnik vas bo pope-
Neža Skrt ob prejemu dveh
Medotovih medalj, zlate in
srebrne, na tekmovanju The
World’s Finest Glass of Bub-
Jastog z melono in roza omako
bly, torej za najboljši kozarec
penečega na svetu, ki so
jih podelili v Londonu 23.
novembra v konkurenci
vzorcev z vsega sveta – pred-
stavile so se tako znamenite
kot tudi vzhajajoče regije
Parmezanova panakota s hrenom, olivno
kremo, v balzamičnem kisu dušeno
hruško in nitkami sušenega konjskega mesa
proizvajalcev penečega vina.
 GREDIČ
ljal od Alp do Jadrana ali pa do severnih
morij. Prisega na sezonske jedi in sveže,
hranljive lokalne sestavine ter zelišča z last-
nega vrta na Grediču, z uporabo tehnik
molekularne kuhinje pa ustvarja neverjetna
presenečenja za svoje goste.
Hišna penina Grediča je
penina Medot
Penine Medot vsebujejo kombinacijo rume-
ne rebule, modrega pinota in chardonneya,
končno aromo pa dobijo z zorenjem na kva-
sovkah. Sveže in sadne arome jabolk, melon,
agrumov in tropskega sadja se dopolnjujejo
z globljimi odtenki pečenega kruha, brioša
in praženih lešnikov. Elegantna svežina in
bogata harmonija arom pa se v peninah
Medot povežejo v okus, ki si ga zapomnite.
Pridelane so po klasični metodi in temeljijo
na rumeni rebuli, kar jih uvršča med redke
na svetu, ki uporablja to sorto pri klasični
metodi. Penine Medot so utrdile svoje mesto
v samem vrhu slovenskih penin, obiskoval-
cem Grediča pa bodo kot hišna penina pika
na i pri uživanju vseh lepot kraja, arhitekture
in okusov domišljije kuharskega mojstra.
100 JANUAR-FEBRUAR 2018
Simon Simčič, Iztok Mirošič, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, s soprogo Tino Kokalj, Simon Kajtna
Znameniti briški vinarji so z Gredičem vstopili v svet
kulinarike in hotelirstva ter ga že na otvoritvenem
dogodku oplemenitili z umetniškimi likovnimi deli.
Vinoteka in tempelj penin
Pravi dragulj Grediča je njegova vinoteka,
ki ni le dih jemajoč prostor, temveč tudi pro-
stor sodelovanja za vse okoliške vinarje. Novi
lastnik si prizadeva še bolj okrepiti sodelova-
nje z briškimi vinarji, katerih izjemna vina so
prisotna v vinoteki Gredič, in tako nadalje-
vati poslanstvo Grediča, da je na področju
vin ambasador celotne regije Goriška brda.
V vinoteki Gredič tako ponujajo vsa najboljša
briška vina, ki odražajo značilnosti regije:
so raznolika in poživljajoča – a pristna, boga-
ta in elegantna. Unikatno podnebje, kjer se
prepletajo alpski in mediteranski vplivi, rodo-
vitna in z minerali bogata zemlja, nadgrajena
z znanjem delavnih in inovativnih vinarjev,
skupaj ustvarjajo nekatera izmed najbolj
vznemirljivih vin na svetu. Tempelj penin,
kot pravijo posebni sobi, je poklon široki
paleti kakovostnih penečih vin in številnim
vrhunskim vinarjem te edinstvene vinske
regije, kjer obiskovalci lahko uživajo pri oku-
šanju širokega izbora priznanih lokalnih in
evropskih penin ter raznovrstnih vin iz svetov-
no znanih kleti v Šampanji.
Oplemeniteni z deli akademske-
ga slikarja Simona Kajtne
Znameniti briški vinarji so z Gredičem vsto-
pili v svet kulinarike in hotelirstva ter ga
že na otvoritvenem dogodku oplemenitili
Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«
z umetniškimi likovnimi deli, ki so dopolnila
harmonijo obstoječe pokrajine in arhitektu-
re. Novo poglavje za Gredič se je začelo z
razstavo vrhunskega akademskega slikar-
ja Simona Kajtne z naslovom Navdihi pole-
tja. »Da sem prišel v stik z njim, gre zaslu-
ga moji ženi Mojci, ki si je vrsto let v galeriji
Artes v Novi Gorici ogledovala eno izmed
njegovih slik,« pojasni Simon Simčič, ki je
danes tudi sam lastnik nekaterih njegovih
del. Z otvoritvijo Galerije Gredič želi nova
ekipa obiskovalcem restavracije, vinoteke
ali hotela nuditi harmonično doživetje, saj
vnos likovnih del prinaša toplino in čustva
ter sodeluje s preostalimi elementi krajine
in arhitekture na edinstven način, tako kot
ambientalna glasba, z namenom sprostit-
ve. »Želimo si, da slike Simona Kajtne
goste popeljejo v svetove ustvarjalne
moči in domišljije, kot so popeljale nas,
ko smo pred leti prvič vzljubili njegova
dela,« je še dodal Simon Simčič. f
 KOLEDAR STARODOBNIKOV 2018
FOTO JANEZ MAROLT/MAROLT-PHOTOGRAPHY.COM
Sodobne lepotice in
STARODOBNIKI
Avantura, hitrost, karakter, oblika, lepota,
šarm. Iste strasti, vsakič v novi obliki. V naših
krajih so v motorizirani obliki prisotne 120
let. Takrat je baron Anton Codelli, vizionar,
inovator in ljubitelj damskih čarov, pripeljal
v Ljubljano prvo kočijo brez konj in s tem
pri nas začel novo obdobje. Ta dogodek si
želijo v klubu Codelli počastiti s postavitvijo
spominskega reliefa barona Codellija, ki ga
bo izdelal akademski kipar Mirko Bratuša,
stal pa bo na steni dvorca Turn v parku Anto-
na Codellija na Kodeljevem. V ta namen se
je na pobudo Andreja Vidmarja, ljubitelja
starinskih avtomobilov, večkratnega držav-
nega prvaka v dirkah z njimi in člana kluba
Codelli, smelo lotil prav posebnega koledar-
ja Janez Marolt, ki je arhitekt po izobrazbi,
po poklicu in poslanstvu pa fotograf. To jas-
no odražajo njegove fotografije, polne lepote
vseh vrst, elegance in veselja do življenja.
Starodobnike iz različnih časovnih obdobij
je posodilo več slovenskih ljubiteljev. Njihove
oblike, tehnika in karakterji se skozi čas me-
njajo, zato je mojster Marolt k vsakemu take-
mu karakterju iskal vzporednico v karakterju
lepotic, ki plemenitijo koledar: Manica, Maša,
Vesna, Marina, Ana, Svetlana in Martina.
Koledar je na voljo za naročilo v večjih
količinah, možen je tudi personaliziran do-
tisk vašega logotipa, da ga lahko podarite
kot poslovno darilo. Informacije v zvezi
z nakupom dobite po e-pošti na naslovu
info@marolt-photography.com. f
KOLEDAR STARODOBNIKOV 2018
 #VZTRAJAM

TEKST NEJA DROZG FOTO SAŠO KOČEVAR

VZTRAJNI
GREGOR
SELAK
»Zakaj ravno jaz? Kaj sem delal narobe? Bom lahko še
kdaj normalno hodil in še kdaj okusil strast vertikale?«
Diagnoza: multipla skleroza. Brezizhodna situacija, ki ne
prizanaša. Niti vrhunskemu športniku. Gregor Selak je
njenemu primežu pokazal zobe in se bolezensko stisko
odločil premagati z nečim, kar mu je ljubo – s plezanjem.
Moč za podvige črpa iz ljubezni, vztrajnosti in veselja,
ki jih goji do življenja.

N
e da in ne želi dati vedeti, da
mu je bolezen prišla do živega.
S prodorno miselnostjo, pred-
vsem pa borbenostjo se osre-
dotoča na nove podvige, a zna
hkrati razgaliti tudi bremena na svojih plečih.
Morda bo slišati klišejsko, vendar je v pogo-
voru z njim mogoče občutiti njegovo pozitiv-
nost. Elan. Gregor je fant, ki je rad nasmejan
in vedno za šale. Podoba, ki je nikakor ne
moremo strniti v isti koš z avtoimunsko
boleznijo. »Naj se smilim samemu sebi in
bom razočaran nad življenjem? Ne. Sam pri
sebi sem ugotovil, da moram multiplo sklero-
zo sprejeti,« je odločen.
»Zahvaljujem se ženi, Zadelo ga je na vrhuncu
ki me je prenašala eno mladostniške moči
S športnim plezanjem se je prvič srečal pri
leto in mi stala ob strani.« osmih letih, ko je v domačem plezališču za

Kamnitnikom v očeh plezalcev opazil entuzi-
azem med premagovanjem vertikale. Nav-
dušenje ni pojenjalo, v plezalnem klubu
Škofja Loka je pod okriljem trenerja Roma-
na Krajnika poprijel za vrvi. Sledili so uspe-
hi: postal je večkratni državni prvak, član
mladinske reprezentance in še bi lahko na-
števali. Nato pa ga je na vrhuncu mladostni-
ške moči in perspektivnosti človeka zadela
bolezen kot strela z jasnega. Brez opozorila.
Čez noč, pri 25 letih. Nekega jutra je vstal iz
postelje in padel po tleh. »Noge me eno-
stavno niso držale pokonci, občutil sem ne-
moč.« Prvi dan so se znaki pojavili petkrat.
»Kot bi hodil kot pijanec, posledica je bil pa-
dec.« Razlog za to je poiskal v čezmernem
plezanju v preteklih dnevih, a nato so se te-
žave stopnjevale in po 14 dnevih se je odlo-
čil obiskati može v belih haljah.
Zdravniki zamahnili z roko
Gregor ni dočakal njihovega posluha. Šele
po letu dni natančnih preiskav so podali toč-
no diagnozo. »Pregledi na nevrološki kliniki
so vedno pokazali brezhibne rezultate. Tam
sem hodil normalno in zdravniki niso videli
težav,« ob misli na to še danes zaskrbljeno
pove. V letu dni je zamenjal nešteto ordina-
cij, kar se je na koncu, po magnetni resonan-
ci, izkazalo za uspešno. Postavili so diagno-
zo. Prevevali so ga depresija, nervoza in
prestrašenost, iz katerih ni videl izhoda.
»Zdravljenje sem začel s tridnevno terapijo
kortikosteroidov, ki so me počasi postavili
na noge. Po šestih mesecih je bolezen dobi-
la drugi zagon, z drugačnimi simptomi. Levo
nogo sem začel vleči za sabo, pojavile so se
težave z uriniranjem in utrujenostjo. S ponov-
no enomesečno terapijo kortikosteroidov se
je stanje v celoti popravilo, ostale so le teža-
ve z utrujenostjo, po eni do dveh urah hoje
»Naj se smilim samemu sebi in bom razočaran
nad življenjem? Ne.«
pa začnem za seboj vleči levo nogo,« pove.
Pa čeprav je z boleznijo tveganje poškodb
večje, se je vrnil k plezanju. Odločitev je bila
vendarle zelo preprosta, kajti »ko sem se
sprijaznil s tem, da imam neozdravljivo bole-
zen, sem si dejal, da bom multiplo sklerozo
izkoristil kot priložnost za izboljšanje svoje-
ga življenja.« Storil je tisto, na kar številni
mnogokrat pozabimo – začel je poslušati
svoje telo. Razumljivo, saj je »pri mojem tre-
niranju najpomembnejši počitek«.Spet je
okusil strast plezanja in ob druženju s stena-
mi in previsi se zopet počuti najsrečnejšega.
»Ko plezam, pozabim na težave. V tistem tre-
nutku živim za smeri, v katere izlijem dušo in
srce.« Res je sicer daleč od svojih sposob-
nosti pred boleznijo, vendar ima nov zagon.
Ker trenira toliko, kolikor mu dopušča telo,
odkriva nove meje svojega telesa in se vese-
li napredovanja, novih poti, novih izzivov.
Glavni cilj pa je svetovno prvenstvo v para-
športnem plezanju leta 2018 v Innsbrucku.
Prav izzivi pa imajo po njegovih besedah
enak imenovalec: neopisljiv občutek. f
 VOLVO OCEAN RACE

VEŠ INE, POGUM IN

Volvo Ocean Race po
44 letih ni izgubil čara.
Ekstremno jadranje po
najbolj odročnih koncih

TOVARIŠTVO
TEKST JAKICA JESIH
FOTO JAKICA JESIH IN UGO FONOLLA,
MARTIN KERUZORE, AINHOA SANCHEZ,
JAMES BLAKE – VSI VOLVO OCEAN RACE
našega planeta ostaja
ena zadnjih preizkušenj
človeškega poguma,
veščin, zaupanja in
tovarištva. Tehnološki
napredek prinaša
hitrejše in varnejše
jadrnice, toda jadranje
ni zato nič manj
nevarno in napake niso
nič cenejše. Bili smo na
startu VOR 2017/2018
v Alicanteju.
M
inila so tri leta in spet smo bili
v Alicanteju na vzhodni španski
obali, ki je brbotala od vznemir-
jenja. Zlasti zadnji teden pred
startom legendarne regate,
ko je svoja vrata odprla regatna vas, kjer se
tradicionalno privežejo in številnim obisko-
valcem pokažejo vse sodelujoče jadrnice.
Od tod je nepregledna množica svoje junake
z vzkliki občudovanja in tudi s kakšno solzo
slovesa 22. oktobra pospremila na prvo eta-
po poti okoli sveta, ki letos prvič po dolgem
času ni vodila direktno v južnoafriški Cape
Town, ampak zaradi nekoliko spremenjene
rute zgolj do Lizbone. No, so se pa od tam
odpravili na južno konico črne celine in za-
tem po mrzlem in divjem Južnem oceanu,
kjer so ponekod od najbližjega človeka na
kopnem oddaljeni tudi bolj kot od Mednaro-
dne vesoljske postaje, kjer vetrovi lahko pre-
sežejo 70 vozlov in so veliki kot hiše ter kjer
strah ni šibkost, ampak vzvod za preživetje.
Tudi na letošnjem VOR nastopa sedem ena-
kih 65-čeveljskih one-design jadrnic, ki so Start 2. etape od Lizbone do Cape Towna Tamara Echegoyen iz ekipe MAFPRE pred startom v Alicanteju

jih prvič predstavili v prejšnji izvedbi dirke

z namenom, da služijo dvakrat. Jadrnice,
ki jih sedaj ekipam proda VOR, so močno Na Južnem oceanu so jadralci ponekod od najbliž-
zmanjšale proračune in odprle vrata spon-
zorjem, ki si vrtoglavih zneskov, v katere je jega človeka na kopnem oddaljeni bolj kot od Med-
zabredla regata 2011/12 (proračuni nekate- narodne vesoljske postaje.
rih ekip so takrat znašali do 30 milijonov

Sile v jadrih so prevelike, da bi se jih nastav- Vozijo po občutku, a si pomagajo s številnimi prikazanimi vred-
Na krovu jadrnice Vestas ljalo ročno, zato se uporablja t. i. grinder. nostmi (smer jadrnice, kot in hitrost vetra …) in polarnimi diagrami.

Pred startom v Alicanteju

 VOLVO OCEAN RACE
Skiper Xabi Fernandez in Tamara Echegoyen na trimu
Bowman na kosniku v razburkanem morju – eden najbolj
neudobnih in nevarnih položajev na jadrnici
Po težki noči na krovu Vestasa je čas za popravilo jadra.
Jadralska legenda Bouwe Bekking med izplutjem
110 JANUAR-FEBRUAR 2018
v nizozemskem Haagu privezali po 45 tisoč
prejadranih miljah.
Po več kot desetletju smo na prejšnji
regati spet lahko navijali za povsem žensko
ekipo, Team SCA. VOR-ovo vodstvo je to-
krat naredilo korak naprej in predstavilo
vrsto novih možnih kombinacij sestave ekip,
ki lahko šteje več članov, če so v posadki
tudi ženske. Odločitev, ki vključevanja žensk
ne predpisuje, ampak ga spodbuja, je nale-
tela na dober odziv. Vse ekipe so medse
povabile večino prekaljenih žensk z rožnate
jadrnice SCA, pa tudi nekaj novink, ki še
niso izkusile vseh radosti oceanskega jad-
ranja, a so dovolj uspešno prestale številne
zahtevne preizkušnje, da so si priborile
Miren trenutek na krovu jadrnice MAPFRE
mesta v ekipah. Mednje zagotovo spadata
Službe na krovih so tako dobili tudi jadralci z manj
oceanskimi in toliko bolj tehničnimi izkušnjami, torej
jadralci s Pokala Amerike in iz olimpijskih razredov.
evrov) niso mogli privoščiti. Vse jadrnice ra-
zen ene, na kateri pluje AkzoNobel, so torej
že obplule svet, pred tokratno regato pa so
jih v Lizboni za milijon evrov na jadrnico do-
dobra prenovili. Tudi zaradi tega se tokratni
VOR lahko pohvali z enim od svojih številnih
rekordov: od sedmih ekip so kar štiri sode-
lovale že na prejšnji regati, kar je največ po-
vratnikov doslej: španski MAPFRE (skiper
Xabi Fernández), nizozemski Team Brunel
(Bouwe Bekking), kitajski Dongfeng Race
Team (Charles Caudrelier) in Vestas, ki je
na prejšnji regati neslavno nasedel na koral-
nem grebenu dobrih 200 milj od Mavricija
ter se na prizorišče vrnil za zadnji, evropski
del regate. Tokrat modra jadrnica pluje pod
poveljstvom Charlija Enrighta, skiperja Alvi-
medice s prejšnje regate, ter v sodelovanju
z 11 Hours Racingom. Trije sponzorji sode-
lujejo prvič: nizozemski AkzoNobel (skiper Leta 2017 je uradni časomerilec najtežje
Simeon Tienpont), Sun Hung Kai/Scallywag navtične dirke na svetu postala Omega,
(David Witt), ki pluje pod zastavo Hongkon- vodilni svetovni časomerilec (med
ga, in Turn the Tide on Plastics (Dee Caffa- drugim je priznana švicarska znamka
ri), ki pod okriljem Združenih narodov pro- merila čas že na 27 olimpijskih igrah,
movira okoljsko ozaveščenost, v ekipi pa so vse od leta 1932). Ob tej priložnosti
predvsem mladi jadralci, ki še niso dopolnili je Omega predstavila poseben model
30 let. Naslednji omembe vreden rekord je SEAMASTER PLANET OCEAN 600M
veliko bolj moker, besneč, mrzel in vetroven: 'DEEP BLACK'. Gre za potapljaško uro s
jadralce čaka kar trikrat več jadranja po funkcijo GMT izdelan iz visokotehnološke
Južnem oceanu kot kdaj prej. VOR se s tem keramike. Premer monoblok ohišja iz
vrača k svojim koreninam! Že za jadralce visokotehnološke keramike znaša 45,5
v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, milimetra. Iz keramike sta številčnica in
takrat še na regati Whitbread Round the enosmerno vrtljiva luneta. Deep black je
World Race, je bil Južni ocean strašljiv izziv vodotesen do 600 metrov, kar zago-
in zdaj, po 44 letih, ni nič kaj drugače, le da tavljata tudi privita krona in helijev ventil.
ta izziv traja od Cape Towna pa vse do Mel- Posebnost tega izjemnega časomera je
bourna. Tokratna ruta okoli sveta jadralce tudi rdeča barva, ki pri globini nad pet
pelje čez štiri oceane, pristali bodo v 12 kra- metrov ni več vidna.
jih na šestih celinah in se junija 2018 na cilju
 VOLVO OCEAN RACE
Španka Támara Echegoyen, ki prihaja iz
olimpijskega jadranja, zmagala je v jadral-
skem dvobojevanju v Londonu (pluje v ekipi
MAPFRE), ter brazilska jadralka Martine
Grael, zlata olimpijka v domačem Riu v raz-
redu 49er FX in hči Torbena Graela, daleč
najboljšega brazilskega jadralca, nosilca
petih olimpijskih kolajn ter zmagovalca
Volvo Ocean Racea 2008/09.
In ko smo že pri zvezdnikih in rekordih:
tokratnega VOR-a se udeležuje več zvezd-
niških jadralskih imen kot kdaj prej. Uvedba
povsem enakih one-design jadrnic je dirko
z inženirskih miz prestavila na morje. Kako
izenačene so nove jadrnice, pove zanimiv
izračun, ki so ga naredili na podlagi statisti-
ke s prejšnje regate: povprečna razlika v
hitrosti med njimi na eno miljo je manj kot
stotinka sekunde. Službe na krovih so tako
dobili tudi jadralci z manj oceanskimi in toli-
ko bolj tehničnimi izkušnjami, torej jadralci z
America’s Cupa in olimpijskih razredov. Bo-
uwe Bekking, skiper Team Brunel, nesporni
zmagovalec v veteranski kategoriji, saj je to
Druge jadrnice naenkrat niso več zgolj rivali, ampak
najbližja in najbolj zanesljiva pomoč. Na Južnem oce-
anu se rojevajo zavezništva, ki trajajo večno-
njegov že osmi VOR, je pred startom pove-
dal: »Pozno smo se vključili v tokratno tek-
mo, a se nam je prav zaradi tega ponudila
dobra priložnost. America’s Cup se je ravno
končal, jaz sem takrat jadral v razredu J
in naletel na Carla Huismana, ki je jadral
v Team New Zealand. Prek njega sem prišel
v stik s Petrom Burlingom in v naslednjem
trenutku sem se zavedel, da imamo v ekipi
zlatega dečka. Zmagal je na olimpijskih
igrah, na Pokalu Amerike. Poleg njega pa
imamo še Kyla Langforda, ki je na Pokalu
Amerike zmagal dvakrat. Jadralci iz Pokala
Amerike pristopijo k tej regati drugače kot
112 JANUAR-FEBRUAR 2018
Muzej Volvo Ocean Race
museovolvooceanrace.esatur.com
V alicantskem pristanišču domuje muzej Volvo Ocean Race, ki skozi vse leto vabi
obiskovalce ne samo s prikazom zgodovine slavne regatne dirke, ampak tudi
z najsodobnejšimi interaktivnimi zasloni, občutljivimi za dotik, in 3D-simulatorji,
ki omogočajo, da se navidezno preizkusijo kot jadralci in da spoznajo življenje na krovu,
kako se člani sporazumevajo s preostalim svetom, morski ekosistem in še številne
druge teme. Poleg stalne razstave so v muzeju tudi gostujoče, tako da je vedno kaj
novega na ogled. Velik poudarek dajejo tudi izobraževalnim programom s poudarkom
na ozaveščanju o pomembnosti oceanov in življenja v njih za naš planet.
mi, fantje stare šole. Intenzivnejši so in ne- bo triletnega regatnega cikla v dvoletnega.
izprosni do vsake malenkosti, ki lahko izbolj- Presenetljivo pa je Mark Turner le nekaj ted-
ša nastop.« Novozelandski junak Peter Bur- nov pred startom tokratne regate najavil svoj
ling, ki je zmagal na olimpijadi v Riu, potem odstop, s tem pa tudi zamrznitev napoveda-
odkrmaril še zmago za novozelandsko eki- nih sprememb. Čeprav se v Alicanteju o tem
po na Pokalu Amerike, nekaj dni pred začet- ni govorilo na glas, je med vrsticami jasno le,
kom letošnjega VOR-a pa ga je World Sai- da čez dve leti na startu ne bomo videli novih
ling že drugič imenoval za jadralca leta, jadrnic s krilci. Ali to pomeni, da VOR ostaja
bi postal, če bi Brunel osvoji Vorovo lovori- na sporedu na tri leta in bo do takrat dovolj
ko, prvi človek z osvojenimi vsemi tremi naj- časa za izdelavo novih jadrnic, ali bomo čez
večjimi jadralskimi naslovi. Če pa bi zmagali dve leti videli start na sedanjih one-designih,
rdeči Španci, ekipa MAPFRE, bi se takšnim ali pa morda kaj tretjega, ostaja vprašanje,
zmagovitim trojčkom pohvalil njegov dolgo- pa tudi, kakšno vlogo pri vsem skupaj igrata
letni jadralski partner in prijatelj, zdaj pa ri- lastnika regate Volvo Group in Volvo Cars,
val Blair Tuk, s katerim sta na 49erju osvojila od katerih bi Turner poleg zelene luči moral
Rio, potem pa še zadnji Pokal Amerike. dobiti tudi izdatno nakazilo. Ugibamo lahko,
da lastniki ne nazadnje vendarle niso podprli
investicije v novi jadrnici, s tem pa spodkopa-
li osrednji element Turnerjeve vizije. Pri tem
ne gre pozabiti, da so za to regato v priča-
kovanju nekoliko številnejše flote zgradili še
osmo jadrnico, ki je na koncu ostala na su-
hem, ter da vse jadrnice ne plujejo pod pov-
Veliko manj jasna kot pot jadralcev okoli sem komercialnimi pogoji, kar je bil najbrž
sveta pa je pot, ki jo bo v prihodnje ubral za lastnike dovolj velik povod za ponovni,
VOR. Potem ko je po treh izvedbah mesto še temeljitejši razmislek o smiselnosti vlaga-
direktorja regate Knut Frostad predal Marku nja v omenjeni razvoj.
Turnerju, še eni legendi v svetu vrhunskega Toda kopenske zadeve so zdaj za jadral-
jadranja, smo videli kar nekaj zanimivih po- ce nepomembne. Pred njimi je še nekaj
tez. Turner je po aktivnejšem vključevanju ključnih taktičnih odločitev in postanek v
deklet, več jadranja po Južnem oceanu in še Cape Townu, potem pa etapa, ki je ne bodo
nekoliko intenzivnejšem ozaveščanju o po- nikoli pozabili. Besneče morje, močni vetro-
menu okolja napovedal nekaj korenitih spre- vi, ki ne popustijo, mraz, samota … in druge
memb, ki naj bi regati dale nov polet. Med jadrnice naenkrat ne bodo več zgolj rivali,
njimi je uvedba novih one-design monotru- ampak najbližja in najbolj zanesljiva pomoč,
pnih 60-čeveljskih jadrnic s krilci, katamara- če bi šlo kaj narobe. Na Južnem oceanu se
nov za regate znotraj pristanišč ter spremem- rojevajo zavezništva, ki trajajo večno. f
 SMUČANJE NA DIVJEM ZAHODU

TEKST DAVID STROPNIK FOTO DAVID STROPNIK, PROFIMEDIA, SQUAV VALLEY MEDIA PHOTO,
MT ROSE MEDIA PHOTO, ALTA SKI AREA MEDIA PHOTO

Sinonim za smučanje
v Severni Ameriki so
koloradska prestižna
gigantska smučišča,
kot sta Vail in Aspen.
A vendar je, vsaj kar
se kakovosti in količine
snega tiče, treba za
najbolj divji smučarski
užitek iti še bolj proti
zahodu – do Utaha,
Nevade in severne
Kalifornije. Do pravega
smučarskega Divjega
zahoda.
 mrdovanje, da je Kalifor-
nija za srfanje, Utah za
kolesarjenje in Nevada
za igre na srečo, je tukaj
zgrešeno. Za pregovor-
no najboljši pršič nam-
reč velja tisti v Utahu, največje količine sne-
ga pa daje bližina Pacifika. Tako je na primer
na območju jezera Tahoe samo januarja
2017 nasulo šest metrov snega. V civi-
liziranem okolju nima snežne konkurence.
Pomembna pa je tudi posebna klima, zaradi
katere gozdna meja vztraja daleč onkraj
3000 metrov, kar zagotavlja precejšnjo
varnost pred plazovi.
Zatorej, če si želite smučati v divje adre-
nalinskih razmerah, kakršne vidimo v eks-
tremnih smučarskih filmih, užiti zimsko prav-
ljico s hišami, dobesedno potopljenimi v
sneg, pa tudi izkusiti kakšen neevropski
apreski ali romantično razvajanje po ame-
riško, pravzaprav nimate druge izbire, kot da
si kupite letalsko karto za Salt Lake City,
Reno ali San Francisco.
SEVERNA KALIFORNIJA
Območje okrog jezera Tahoe, drugega
najglobljega jezera v ZDA, velja za prvovr-
stno športno območje v ZDA. Leži globoko
v osrčju gorovja Sierre Nevade, do tihomor-
ske obale in San Francisca pa je le nekaj ur
Jezero Tahoe
Squaw Valley Ski Resort je ameriško smučanje posta-
vil na zemljevid sveta s prvim živim prenosom zimskih
olimpijskih iger leta 1960.
Prvinski užitki nedaleč od Pacifika
vožnje z avtomobilom. Čudovito kristalno
jezero leži 1897 metrov nad morjem in ima
v povprečju 274 sončnih dni na leto, pred-
vsem pa tukaj prav zaradi jezera sneži v prav
vsakem letnem času in mesecu. Temperatu-
ra jezerske vode se poleti približa 20 stopi-
njam, letna količina snega pa običajno pre-
seže deset metrov. To je idealna kombinacija
za vse ljubitelje skrajnih kontrastov z vodno-
snežno razcepljeno osebnostno motnjo.
Prizori, ki jih tukaj uzre človeško oko,
četudi vajeno vsega lepega, so komaj ver-
jetni. Sneg čepi nad peščenimi plažami,
sredi zaliva kovinskega odbleska se skriva
otoček z vikinškim gradom. Naravo tukaj
resnično kar razganja od lepote in razpetih
prsi ponuja obilo avanturističnih možnosti.
Iz Tahoe Cityja lahko na smuko v Heavenly
Valley ali Diamond Peak tudi dobesedno
prijadrate ali privejkate, v neposredni okolici
jezera pa je 18 smučišč. Toda tisto, ki najbolj
pritegne, je Squaw Valley Ski Resort.
Squaw Valley Ski Resort je ameriško smu-
čanje postavil na zemljevid sveta s prvim
živim prenosom zimskih olimpijskih iger leta
1960. In tudi z žičniškimi napravami, ki so
bile tedaj izjemno napredne, danes pa ne
dosegajo evropskih standardov. Zato ne
smete pričakovati, da vam bo sedežnica
posušila mokro zadnjico in da ni čakalnih
vrst. A sem seveda niste prišli zaradi tehnike,
Squaw Valley
SMUČANJE NA DIVJEM ZAHODU
Pozor, dinozavri!
temveč zaradi narave. No, je pa tudi res,
da je sredi smučišča Starbucks z drive-inom
(v resnici ski-inom) in da so ob vznožju med
številnimi trgovinami, v katerih kupujejo tisti,
ki ne vprašajo, koliko kaj stane, tudi takšne
za pasja oblačila. To veliko pove o samem
kraju. Ne sme vas tudi presenetiti, če boste
na smučarski progi srečali dekleta v bikiniju
ali možakarje v kopalkah ter otroke, obleče-
ne po modi iz filma Ski Patrol iz leta 1990,
Tudi avtor članka je ekspert!
saj ste vendarle v Kaliforniji. Zato je tukaj že
Ekstremne proge v Squaw Valley
Zgoraj in ta fotografija: Squaw Valley ponuja užitke vseh vrst.
Tudi šopingiranje je priljubljen šport v Squaw Valley.
kar običajno, da sredi srhljivo strmega po-
bočja smučaš za plavolasim čopom in da
kdo prileti čez desetmetrski skalni odlom,
kot da je to na smučariji nekaj najbolj običaj-
nega. Saj pravim, to je odtrgana Kalifornija.
Toda tisto, kar tu resnično šteje, je obču-
tek, da stojiš sredi avanture, ki diha izza
robov smučišča, razprostrtega prek šestih
vrhov, in obljublja vse, kar si je mogoče na
dveh ali eni deski želeti. Civilizirani del smu-
čarskega središča ponuja 177 prog, od ka-
terih je najdaljša petkilometrska, in tri
snežne parke, toda vi ste sem prišli zaradi
turnega in prostega smučanja. Kratek vzpon
do tritisočaka Granite Chief ali Palisad
Squaw Peaka vam odpre vse, kar si lahko
od zasneženih strmin želite.
Seveda pa to ni svobodoljubna Francija,
kar pomeni, da vas takoj po obilnem sneže-
nju ne bodo pustili umreti v snežnem plazu,
tako kot načeloma tudi ne z alkoholom na
dilce. Pa tudi cena smučarske vozovnice je
cenovno povsem v svoji ligi. A režim ski pat-
rola vendarle ni tako rigiden kot v številnih
drugih ameriških smučarskih središčih in
cena na meter snega niti ni tako visoka,
predvsem pa, če priletite tja z letalom,
je tisti dan smučanje zastonj.
Alternativa: Želite bolj divjo izkušnjo, brez
gneče, smučarskih kart in omejitev? Potem
se z avtomobilom podajte na avtocesto US-
50, ki pelje iz Sacramenta proti jezeru Tahoe.
Sand Mountain
Mt. Rose je relativno majhno smučišče, ki bi ga večina
prezrla, če ne bi imelo strmih grap, zaradi katerih je to
freeriderska češnja na smučarski torti Divjega zahoda.
Takoj za Echo Passom se namreč na vzho-
du do reke Upper Truckee (oziroma ceste
proti prelazu Luther) odpre od 35- od 40-
stopinjsko pobočje z višinsko razliko 300
metrov, ki omogoča doživetje divjine Sierre
z udobjem avtomobila. Glede na to, da na
tem območju skoraj vsi vozniki smučajo, tudi
štopanje s smučmi ni prav velika težava.
NEVADA
Nevade večina ljudi ne povezuje s smuča-
njem, ampak s puščavo in igralnicami. Drži,
v severnem Las Vegasu, kot tudi imenujejo
Reno, si je mogoče privoščiti neomejeno
divjo nočno zabavo, a za dnevno dozo adre-
nalina in vzburjenja ter tudi tveganja je prava
stvar Mt. Rose, ki kipi iz puščave le slabo
uro vožnje od razvratnega mesta.
Mt. Rose je relativno majhno smučišče,
ki bi ga večina prezrla, če ne bi imelo chute-
sov oziroma strmih grap, zaradi katerih je to
freeriderska češnja na smučarski torti Divje-
ga zahoda. Človek seveda ne sme pričako-
vati razsežnosti francoskega La Grava, toda
ob debeli snežni odeji (minulo sezono je
nasulo blizu 15 metrov beline), ki prekrije
tisočmetrska odprta pobočja brez vegeta-
cije, lahko samo vriskaš od užitka.
Devet grap pomenljivih imen, kot so Night-
mare, Chaos, Detonate, El Cap, Jackpot in
Cutthroat, z naklonom od 40 od 55 stopinj
z višinsko razliko 350 metrov zadovolji vse
adrenalinske okuse in želje. Še zlasti zato,
ker dve sedežnici omogočata, da jih nanizaš
v serijo z osupljivo višinsko razliko, ne da bi
bilo treba narediti koraka navzgor. Ampak
tukaj ne gre le za adrenalin, saj na Mt. Rose,
ki sega z eno stranjo v puščavo in z drugo
v gozdove Visoke Sierre, ni le veliko snega,
ampak je tudi vreme zelo prijetno in razgledi
ti sežejo globoko v srce.
Tale fotografija, spodaj in desno: Mt. Rose
Squaw Valley Ski
Resort
Velikost: 15 km2, nadmorska
višina: 1900–2760 metrov,
število naprav: 30, število prog:
177 (od tega polovica črnih),
povprečna skupna višina no-
vozapadlega snega v sezoni:
12 metrov, cena dnevne vozov-
nice: 124 $ (105 €).
Mt. Rose
Velikost: 5 km2, nadmor-
ska višina: 2520–3000
metrov, število naprav: 8,
število prog: 60 (od tega
polovica črnih in ekspertnih),
povprečna skupna višina
novozapadlega snega v se-
zoni: 9 metrov, cena dnevne
vozovnice: 125 $ (106 €).
Alta
Velikost: 9 km2, nadmorska
višina: 2600–3216 metrov,
število naprav: 12, število prog:
116, povprečna skupna višina
novozapadlega snega v se-
zoni: 13 metrov, cena dnevne
vozovnice: 96 $ (82 €).
JANUAR-FEBRUAR 2018 117
 SMUČANJE NA DIVJEM ZAHODU
Alternativa: Smučanje na pesku na Sand
Mountain Recreation Area, manj kot 100 milj
proti vzhodu ob cesti U-50, je odlična ideja,
ko oceanske fronte obilno stresajo sneg po
Mt. Rose. Tamkajšnja gigantska in precej
visoka sipina je sicer raj predvsem za kros
motocikle in ATV-je.
UTAH
Utah je pravo čudo narave tako zaradi never-
jetnih skalnih formacij v še vedno večinoma
neokrnjeni naravi kot zaradi podnebja. Zato
ne preseneča, da je idealen avanturistični
cilj za vse oblike freerida: od kolesarskega
in motorističnega (avtomobilskega) do smu-
čarskega. Pogled na registrske tablice do-
Alta je eno od zadnjih izmed peščice smučišč, kjer je
prepovedano deskanje. Politiko 'skiers only' skušajo
ohraniti tudi zaradi tradicije.
Park City
mačinov z napisom »Utah, greatest snow on
earth«, jasno povedo, kaj vas tukaj čaka in
zakaj na parkiriščih srečate tudi avtomobile
z aljaškimi tablicami. Na dolgo in široko bi
lahko navajali znanstvene teorije o tukaj-
šnjem snegu, a s smučarskega stališča je
teorija nepomembna. Pomemben je obču-
118 JANUAR-FEBRUAR 2018
Kalifornija ...
tek neverjetne lahkotnosti, ko potoneš do
kolen ali pasu v belino in čutiš pravljično
puhaste suhe snežinke na obrazu.
V Utahu večina sicer prisega na Park City,
toda prave smučarske zgodbe se dogajajo
v bolj resno goratem predelu sistema Alta-
Snowbird. A vedeti je treba, da se v Snow-
birdu prekopicujejo golobradi deskarji,
ki skušajo bolečino povzdigniti v statusni
simbol in pozirajo zadihani japiji, ki morajo,
pokazati, kaj je trenutno v modi. Le nekaj
dihljajev stran pa obstaja svet dvojnih črnih
'prog' Alte, kjer lahko hkrati kričiš od užitka
in strahu.
Alta je ena najboljših freeride možnosti
v tem delu sveta. Gre za prostrano pobočje
divjih strmin, ki se konča z mehkim sede-
žem sedežnice. Poleg tega je to eno od
zadnjih izmed peščice smučišč, kjer je pre-
povedano deskanje. Politiko 'skiers only'
skušajo ohraniti tudi zaradi tradicije. Alta je
Alta Ski Resort Pršič je tukaj božanski!
namreč eno najstarejših ameriških smu-
čišč, še iz časa pred drugo svetovno vojno,
in na grozo evropskih smučarjev se zdijo
številne žičnice še iz tistih časov. Danes
skoraj nikjer v civiliziranem svetu ne moreš
videti sedežnice ne le brez naslona za smu-
či, ampak celo brez prečke, ki preprečuje
zdrs v globino. Tukaj jo imajo. A Alta je po-
sebna in predvsem ni za šleve. Je namreč
tudi eno redkih smučišč na svetu, ki ima
več (označenih) strmih grap kot pa prog!
Zato ne čudi, da so proge skoraj prazne,
v strminah nad njimi pa srečamo vse od
petletnih otrok do 80-letnih veteranov.
Alernativa: Smučanje »snowcat freeride«
ob pomoči ratraka v Grizzly Gulch Bowlu,
čeprav se večina raje odloči za prijaznost in
civiliziranost, da ne rečemo razkošnost smu-
čarskega planeta Park City, oddaljenega le
en gorski greben. Zaradi več kot 300 prog,
ki na 30 kvadratnih kilometrih sežejo do
3000 metrov visoko, velja Park City za eno
od naj smučišč tudi v svetovnem merilu.
Toda kljub 'progam' pomenljivih imen
Widowmaker in McConkey bowl (poimeno-
van po umrlem ekstremnem smučarju) ter
možnosti vožnje z bobom je to v resnici
predvsem družinsko smučišče z osupljivimi
cenami dnevnih kart onkraj 150 evrov in
parado nepremičninskih možnosti in ures-
ničenih sanj Severne Amerike.
ZA KDAJ DRUGIČ
Zgoraj opisana smučišča smo obiskali in
preizkusili, v prihodnosti pa bi bilo lepo
predilcati še nekaj vabljivih smučišč ame-
riškega Divjega zahoda: gigantski Mam-
moth Mt. v Kaliforniji, divji Jackson Hole
v Wyomingu in Powder Mountain v Utahu
(po površini največje smučišče v Severni
Ameriki), fascinantni Big Sky v Montani in
Oregonski Mt. Hood, ki je edino ameriško
poletno smučišče. Tja bi torej moral odpe-
ljati svojo punco na smučanje v bikiniju! f
 OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje
W W W. J E R U Z A L E M - O R M O Z . C O M

OKUSITE SVET MUŠKATNA

PENINA

ČAROBNIH MEHURČKOV Muškatna

penina je dama v
rožnatem, ki že
vrsto let kraljuje
kot ena od najbolj
priljubljenih
Decembrska praznovanja v družbi najdražjih penin. Je vedno
so nekaj posebnega. Zato takrat nazdravite s prava izbira, saj
z nežnostjo in
čarobnimi mehurčki, ki smo jih z ljubeznijo pridelali iskrivostjo očara
v naši vinski kleti in za vas ujeli v edinstvene penine vsakogar.
Jeruzalem Ormož. Iskrive, barvite in polne življenja
so popolno darilo za vas in vaše bližnje.

BARVITOST OKUSOV
Penine Jeruzalem Ormož so polne življenja, iskrive, razigrane in s
tem drugačne od drugih. Z vsakim požirkom lahko občutite njihovo
lahkotnost in svežino, s tem pa dodate piko na i najlepšim trenutkom.

NA VOLJO PRI VAŠEM NAJLJUBŠEM TRGOVCU.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
POD NOVOLETNO DREVESCE
POSTAVITE DELČEK SVOJE DUŠE
Novo leto, ki simbolizira regeneracijo vesolja, KO LO FO N
pričakovanje nove rasti, hrepenenja po obnovi
UREDNICA POSEBNE PRILOGE IZDAJA
in novem začetku in so ga 4.000 let pr. n. št. Petra Furlan AM Ljubljana, d. o. o.
Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
praznovali že Babilonci, je najstarejši praznik, UREDNIŠKA DIREKTORICA
5M\I3IȔ www.adriamedia.si
ki ga praznuje človeštvo, in očitno bo tako tudi
VODJA TRŽENJA PRILOGE PREDSEDNIK UPRAVE
ostalo. Zora Peruško <WUIï,ZWbO

Danes, čas prehoda v novo leto, praznujemo TEHNIČNI UREDNIK DIREKTORICA PRODAJE IN MARKETINGA
:I[\SW5QTQ^WRM^QȎ Špela Gutnik
seveda drugače, kot so ga naši predniki. S
OBDELAVA FOTOGRAFIJ SVETOVALKA UPRAVE ZA OGLASNO
prazničnim časom so povezani novoletno 5I\MR)VLZQRIVQȔ TRŽENJE
Gordana Kos
drevesce, darila in polna miza kulinaričnih LEKTORIRANJE
Marko Janša
dobrot. Danes ni več toliko pomembno, da je
FOTOGRAFIJE
novoletno drevesce zelene barve, še manj, ali je promocijsko gradivo, Shutterstock
prava ali ekološko umetna smrečica, saj si jo POSEBNA PRILOGA REVIJ
lahko vsak oblikuje in izdela po svoji zamisli in Elle, Playboy, Story, Lisa

jo po svoji domišljiji tudi okrasi.

Obdarovanje pa je ostalo eden najbolj temeljnih
in univerzalnih običajev. Darila so vedno nekaj
zelo posebnega, saj z njim krepimo medsebojno
naklonjenost. Iz nje pa se rojevajo prijateljska
čustva, pomešana s koščki naše duše.
Naj bo obdarovanje letos kot magičen prenos duše
(tako so o tem razmišljali prednamci), zato se
ga lotimo na bolj staromoden način. Razmislimo
in iz srca podarimo darilo, ki bo imelo za
obdarovanca posebno vrednost.
Kdo ve, morda pa magija še vedno deluje.
Le dovolj časa in volje zanjo moramo imeti. FOTOGRAFIJA SHUTTERSTOCK
 OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje

NAREDI SAM: SKODELICE Z OSEBNIM DOTIKOM

Kaj podariti takrat, ko si ne moremo privoščiti dragih
daril? Brez skrbi, imamo idejo tudi za tiste, ki jim
ustvarjanje ne gre najbolje od rok. Skodelice za kavo
ali čaj so bile pred leti zelo priljubljena darilca, a smo
nekako pozabili nanje. Danes se vračajo v velikem slogu.
Neskončne možnosti
ustvarjanja
Za izdelavo unikatne skodelice, ki
bo kmalu postala najljubša skodelica
tistega, ki ga boste z njo obdarili, ne
potrebujete nikakršnega umetniškega
znanja, čeprav končni rezultat kaže
nasprotno.
Postopek izdelave je sila preprost.
Najprej izberite motiv, ki ga želite na

FOTOGRAFIJI SHUTTERSTOCK
skodelici ustvariti, razmislite, kakšne
barve so všeč obdarovancu, in na POTREBŠČINE:
skodelici ustvarite lep motiv. Lahko ó SKODELICE
se poigrate tudi z raznimi napisi in ó AKRILNE BARVE
lonček okrasite s takim, ki bo imel na LEPE SKODELICE ZA LEPE TRENUTKE.
ó ČOPIČ
primer neko nagajivo sporočilo.

DOMA SI PRIČARAJTE PRIJETNO VZDUŠJE L E S - S T I L D E C O . S I

SET IGRALNIH KART

V LESENI ŠKATLI Z MEDENINASTIMI
ZABOJ ZA DETAJLI V LADIJSKEM VIDEZU
STEKLENICO dim. 18,5 x 11,5 x 4 cm
IZ ODPADNEGA LESA
dim. 12 x 12 x 37 cm,
recikliran les
Škatla je narejena iz
ostankov lesa starih hiš POSODA ZA PSE
z jugovzhodne Indije, NA KOVANEM PODSTAVKU
zamenjano je le okovje, dim. Ø 20 x 11 cm (0,55 l)
les je uporabljen tak,
kot je bil najden.
DRŽALO ZA KNJIGE
V OBLIKI ČRK, SET 2
dim. 11 x 21 x 7 cm,
STENSKA poliresin, črn, visoki sijaj
URA
KOVINA, BEŽ
dim. 31 x 9 x 40 cm, 1xAA
KERAMIČNI DIFUZOR DIŠAVE
PRODAJNO MESTO: RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON STILLES V OBLIKI PERESA
BTC LJUBLJANA – HALA 10 IN LES-STILDECO.SI 150 ml
OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje

PRAZNIČNI MODNI TRENDI

Zbirka idej za darila zanjo in zanj, izbrana v trgovinah v BTC Cityju.

ZANJ
Za hiter pobeg med mestne ulice s kolegi, prijatelji in boljšo polovico.
Za moške, ki ste malce predrzni in samozavestni, a se v vas skriva tudi romantična duša.
SRAJCA
35,00 EUR
MF 711, dvorana A, pritličje

PULOVER
64,99 EUR ČEVLJI
Mistik, 49,99 EUR
dvorana A, Benetton Megastore,
pritličje Millenium
KAVBOJKE
59,99 EUR
Mistik, dvorana A, pritličje
JAKNA
39,95 EUR
S&D, dvorana A, pritličje

MOŠKE BOKSER HLAČE

(različni motivi)
OD 6,90 EUR
Alenka, dvorana A, klet

PULOVER HLAČE
69,95 EUR 49,95 EUR
Benetton Megastore, Millenium Benetton Megastore, Millenium

Modni dodatki se izvrstno kombinirajo z vsemi oblačili.

ŠAL
12 , 5 0 E U R
MF 711, dvorana A, pritličje

URA DIESEL
399,00 EUR
Slowatch, dvorana A, visoko pritličje
 OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje
VSE IZDELKE NAJDETE V TRGOVINAH V BTC CITY LJUBLJANA.
WWW. BTC-CITY.COM

ZANJO
Za romantične, a samozavestne ženska, ki ničesar ne prepustijo naključju. Nekaj bleščic, kanček
navihanosti in izbor pravih barv vas bo postavilo v središče pozornosti.

KRILO
59,99 EUR
Mistik,
dvorana A,
pritličje

BODY ČEVLJI
29,99 EUR 59,90 EUR
Mistik, dvorana A, Renini, Nakupovalna galerija
pritličje Kristalne palače, pritličje

BUNDA
119 , 9 9 E U R HLAČE
Mistik,
39,00 EUR
dvorana A,
MF 711,
pritličje
dvorana A,
pritličje

NAHRBTNIK
39,00 EUR
MF 711, dvorana A, pritličje

Modni dodatki za piko na i praznični opravi.

URA MK
249,00 EUR
TORBICA Slowatch, dvorana A, visoko pritličje
27,99 EUR
Mistik,
dvorana A, ŠAL,
ZAPESTNICA MK pritličje 12 , 5 0 E U R
12 9 , 0 0 E U R MF711,
Slowatch, dvorana A, dvorana A,
visoko pritličje pritličje
OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje
W W W. P R O K O Z M E T I K A . S I

PRAZNIČNA PRIVLAČNOST

VISOKOKAKOVOSTNA PROFESIONALNA LIČILA

EVAGARDEN MAKE UP ITALY
Evagarden je dekorativna kozmetika, katero odlikujejo visoka kakovost, učinkovitost, ekstremno dolga obstojnost in preprosta
uporaba. Zahvaljujoč aktivnim učinkovinam in esencialnim oljem je pravi lepotni tretma za vašo kožo. Je edinstven hibrid med
dekorativno in negovalno kozmetiko.

NEGOVALNI SET ZA NEGOVALNI SET ZA PODALJŠANJE TREPALNIC

POMLAJEVALNO NEGO OBRAZA S POMLAJEVALNO NEGO Z NARAVNIMI VLAKNI
HIALURONSKO KISLINO OBRAZA Z AKTIVNIMI IN MASKARO ZA
WELLMAXX HYALURON PEPTIDI TREPALNICE
ANTI-AGING WELLMAXX CELLULAR LASHBROW LASH
Dnevno-nočni fluid za obraz in gel LIFT EXTENDER IN 3D
za predele okrog oči s hialuronsko Negovalna, svilnata dnevna MASCARA
kislino, jojobinim oljem in oljem krema z zaščitnim faktorjem 15 Naravna vlakna za
oreščka makadamija ter vitaminom E in krema za nego predelov kože podaljšanje trepalnic Lash
kožo intenzivno nahrani z vlago, okrog oči je idealna pomlajevalna Extender v kombinaciji
zgladi nepravilne linije in gubice, nega za učinkovito glajenje gub s 3D maskaro pričarajo
izboljša elastičnost in napetost ter z aktivnimi peptidi. Koži podari definirane, dolge,
podari koži svilnato mehak otip ter intenzivno nego in prepreči voluminozne in bogate
sijoč in vitalen videz. opazne znake staranja kože. trepalnice.

VSE IZDELKE LAHKO KUPITE V SPLETNI TRGOVINI WWW.PROKOZMETIKA.SI

NEGOVALNA KOZMETIKA WELLMAXX JE NA VOLJO V DROGERIJAH BEAUTIQUE, MAXI LJUBLJANA IN NAMA LJUBLJANA,
LASHBROW V DROGERIJAH BEAUTIQUE IN NAMA LJUBLJANA, KOZMETIKA EVAGARDEN PA V SPLETNI TRGOVINI WWW.PROKOZMETIKA.SI
 OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje

SAMOZAVESTNI IN ZAPELJIVI
Pri izboru perila kot novoletnega darila si lahko privoščimo več drznosti. Živahno rdeča barva
je v tem obdobju še kako primerna. Darilo naj bo uporabno, lepo in zakaj ne tudi očarljivo in
zapeljivo? In še nekaj – nošenje rdečega perila za silvestrovo prinaša srečo!

PRIKUPNO ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE

EDINSTVENOST,
RAZKOŠJE IN PRESTIŽ
CHEEK BY
LISCA AMAZE
HIGH NECK
MODRČEK LISCA
(25,90 EUR) IN FASHION
PANTY HLAČKE ALEGRA
( 11, 9 0   E U R ) MODRČEK BALKONET
(32,90 EUR) IN
VISOKE HLAČKE
( 18 , 9 0   E U R )
Za vse ljubitelje
CHEEK lepega.
CHEEK BY LISCA
BY LISCA, AMAZE
BEAUTY SPALNA SRAJCA
COPATI (29,90 EUR)
(9,90 EUR)

LISCA
LISCA
SELECTION
FASHION
QUEEN ROSE
ATHINA
MODRČEK
HALJA (47,90 EUR)
(44,90 EUR),
Elegantna satenasta
NARAMNICE
halja za hladna
( 14 , 9 0   E U R )
jutra.
IN HLAČKE
(24,90 EUR)

CHEEK BY
LISCA BEAUTY
PIŽAMA
(39,90 EUR)
Topla pižama za
praznično vzdušje.

LISCA
SELECTION
QUEEN ROSE
BODI (69,90 EUR)
PRESENETITE GA S Jemali boste dih v tem
HUDOMUŠNOSTJO prosojnem bodiju z
bogato vezenino.

LISCA MEN NOEL

BOKSARICE (9,90 EUR)

PRODAJNA MESTA: PRODAJALNE LISCA PO SLOVENIJI IN SPLETNA TRGOVINA WWW.LISCA.COM

OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje
W W W. C O K O L A D N I AT E L J E . S I

VRHUNSKI XO FIGE ČOKOLADA GOLD ČOKOLADA

COGNAC, PREŠERNOVE, GRAND CRU KARAMELIZIRANE
ter ročno narejeni slovensko MADAGASCAR, BUČNICE,
konjakovi pralineji v protokolarno vrhunska aromatična temna čokolada
elegantni bombonieri darilo s spominom čokolada iz z dodatkom
na našega kakavovca s poreklom karameliziranih
največjega pesnika (Criollo, Trinitarion bučnic
Franceta Prešerna, in Forastero)
6 fig

EKSKLUZIVNA
ČOKOLADNA DARILA

BOŽANSKE BOMBONJERA MODERNA ODLIČNI

KREME TER IZ JUTRA V ELEGANTNA ŠKOTSKI
OKROGLE VEČER, BOMBONJERA VISKI SINGLE
ČOKOLADNE 24 edinstvenih CUBE, MALT TER
LUPINICE, pralinejev vas v štirih različnih VISKIJEVI
to so Truffles pospremi na velikostih, PRALINEJI,
Čokoladnega ateljeja potovanje čez od 12 do 36 vse v modni
Dobnik. čokoladni dan ročno narejenih bombonjeri
pralinejev
PRODAJNA MESTA
Ljubljana, Trg Republike 1 (pasaža Maximarketa); Maribor (pritličje Europarka); Celje (pritličje Citycentra); Žalec, Šlandrov trg 1
 OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje

TRADICIJA, ŽLAHTNOST IN PRESTIŽ

Pred natanko 40 leti sta bili prvič na prazen list papirja zapisani novi poimenovanji
blagovnih znamk penečih se vin Radgonskih goric: zlata radgonska penina in srebrna
radgonska penina. Beseda penina se je pred tem pojavila le enkrat, davnega leta 1853,
zapisana v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah. Leta 1977 so jo Radgonske
gorice vzele za svojo. In jo nato podelile z vso Slovenijo. Danes so vse penine kakovostna
in vrhunska peneča se vina z geografskim, slovenskim poreklom.
Pred vami je naša ponudba najžlahtnejšega tradicije, ki ustvarja najlepše trenutke.
W W W. R A D G O N S K E - G O R I C E . S I

ZLATA RADGONSKA SREBRNA

PENINA
ZELO SUHO
Ta prava za umetniške
duše. Čutna barva nežne
zarje z jantarnimi odtenki
se povezuje v čudovite
verižice. Prevlada izrazita
sadna nota po zelenem
jabolku, hruški, ananasu,
citrusih. Njena značilnost
je kajpak suhost z malo
ostanka sladkorja, kar
jo uvršča med odlične
aperitive. Najbolje se
počuti v družbi močnih
mesnih jedi, kot so
teletina in biftek, svojo
žlahtnost pa enako izrazi
tudi ob dobri ribi.
RADGONSKA
PENINA
POLSUHO
Pravimo ji tudi penina
DARILNO PAKIRANJE TRAMINEC slovenskih src, saj po
Vino slovenske tradicije, traminec s črno njej Slovenci posežemo
etiketo ali radgonski traminec, se predstavlja največkrat. Tradicija
v zapeljivem trojčku. Ob eni najbolj in prepoznavnost jo
priljubljenih in najprepoznavnejših slovenskih umeščata v slovenske
buteljk črna etiketa krasi še penino traminec domove, njen mladostni
in traminčevo pozno trgatev ‒ izbor. videz in okus pa jo
Sladka vsebina, ki vzbuja sladke spomine in uvrščata tudi med
ustvarja nove, še slajše trenutke. penine ženskih src
in mlade generacije.
Nežno rumena barva
z zlatimi odtenki kar
kliče po užitkih, ki jih s
svojimi tihim šumenjem
zagotavlja vsaka sveže
odprta steklenica.

ZLATA
RADGONSKA
PENINA GOLD
Najboljši
smo dodali
najdragocenješe ‒
element prestiža,
ki nežno vzvalovi PENINA ALYA
ob dotiku kozarca. Rezultat sodelovanja pevke Alye in Radgonskih goric je
Dvaindvajsetkaratni zlata radgonska penina s popolnoma samosvojim slogom.
lističi naj se Prvi požirek vas bo omamil z živahnimi poljubčki in
lesketajo v mesecu, zapeljal k vedno novemu okušanju te bogate pijače. Drzna,
ki kar kliče po vsem a očarljiva in družabna penina, igriva kot prava mala zabava
lepem. v kozarcu, ki jo lahko uživamo samostojno ali ob hrani.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

OGLASNA PRILOGA
Obdarovanje
ČAROBNI PRAZNIKI S SKUPINO POŠTA SLOVENIJE
V zraku je že čutiti vznemirljivo pričakovanje decembrskih praznikov. Najti pravo darilo ni lahka
naloga, a ko ga najdemo, vemo, da bo trenutek, ko ga bomo podarili, poln veselja.
Na poštah vas tudi letos čaka bogata ponudba božično-
novoletnih voščilnic in razglednic, darilc za vaše najdražje
ter izdelkov za praznično okrasitev vašega doma. Preverite tudi
aktualno ponudbo v spletni trgovini www.mojpaket.si, kjer
boste našli vse od kakovostnih igrač za otroke do izdelkov bele
tehnike, računalnikov ter izdelkov za vaš dom. Omogočajo
vam nakup na daljavo, vključno z dostavo naročenega blaga
na želeni naslov. Aktualno ponudbo izdelkov, ki jih lahko
naročite tudi na poštnem okencu, si oglejte tudi v Prodajnem
katalogu, ki ga na začetku meseca prejmete na dom.
Ogrejte srca svojih najdražjih z lepo mislijo in željo. Zapišite
jo na voščilnico, na Pošti Slovenije pa bodo poskrbeli, da bo
prispela v prave roke. Tudi letos lahko izberete poštne znamke
z božičnimi in novoletnimi motivi. Na vseh poštah so na voljo
tudi zvežčki z 12 samolepilnimi znamkami.
ZARADI POVEČANEGA PROMETA V DECEMBRU POŠTA
SLOVENIJE PRIPOROČA PRAVOČASNO ODDA JO
BOŽIČNO-NOVOLETNIH RAZGLEDNIC IN VOŠČILNIC
– ZA NASLOVNIKE V TUJINI DO 8. DECEMBRA, ZA
N A S L O V N I K E V S L O V E N I J I P A D O 1 9 . D E C E M B R A 2 0 1 7.
OSTERROB, JAPONSKI KUHINJSKI NOŽI
Zakaj je kuhinjski nož
najboljše darilo?
Kuhinjski noži so zagotovo temelj vsake kuhinje. Tisti, ki so
resnično zaljubljeni v kuhanje, in tisti, ki bi to radi bili, zahtevajo
najboljše orodje! Japonski nož je darilo za vse življenje, saj je
vrhunski rokodelski izdelek in del bogate japonske tradicije.
YOSHIDA HAMONO DAMASCUS
33 LAYERS SANTOKU 180
Ročno kovan vsestranski nož z
vidnimi odtisi kladiva. Ročaj noža je iz
mahagonija.
C E N A N O Ž A : 17 0 E U R
ZDP-189 BUNKA
Združuje najboljše lastnosti, ki jih
pričakujemo od kuhinjskega noža: fino
japonsko ostrino in zelo trdo jeklo 66-
67 HRC, ki bo držalo ostrino najdlje,
tudi med japonskimi noži!
CENA NOŽA: 250 EUR
W: WWW.OSTERROB.SI E: LUKA@OSTERROB.SI T: +386 (0)31 261 172 F: WWW.FACEBOOK.COM/OSTERROB/
Ste že preizkusili PS Paketomat?
Za priročno, hitro in diskretno dostavo ob vašem naslednjem
nakupu v katerikoli spletni trgovini uporabite PS Paketomat! Če
spletni trgovec ne ponuja možnosti dostave v PS Paketomat, si to
zagotovite sami. Izberite Pošto Slovenije za dostavo svojega paketa,
za naslov izpišite lokacijo vam najbližjega paketomata, dodajte
mobilno številko in prevzemite paket. Pakete lahko prevzamete ali
oddajate na 24 lokacijah, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Več informacij
na www.pspaketomat.si.
TANAKA SANTOKU BLUE STEEL 2
Odlična izbira za vse kuharje, ki želijo pravi
ročno kovan japonski nož iz tradicionalnega
jekla s pravo japonsko fino ostrino, ki bo
blestel pri vseh vrstah sekljanja in rezanja na
kuhinjski deski.
C E N A N O Ž A : 18 5 E U R
NOŽI SUNCRAFT
So iz mesta Seki na Japonskem, ki ima več
kot 800-letno tradicijo izdelave nožev in je
središče kovaške obrti na Japonskem. Imajo
čudovit 33-plastni damask vzorec in odtise
kladiv.
CENE NOŽEV: OD 100 EUR
V v s e h k u lt u r a h s e p o j a v l j a v r a ž e v e r j e , d a o s t e r
predmet ni ustrezno darilo, saj je to včasih
p o m e n i l o n a p o v e d v o j n e m e d k r a l j i . Č e pa s o b i l a
r e z i l a m e d n j i m i p r e d m e t t r g o va n ja , j e v e l ja lo ,
d a g r e z a z av e z n i š t v o i n z at o s e š e d a n e s d r ž i m o
n ava d e , d a o b p o d a r ja n j u n o ž a z rav e n p r i lo ž i m o
ko va n e c , k i n a m g a o b d a r o va n e c s i m b o l i č n o v r n e .
S tem zadostimo vraževerju in sodobni potrebi po
najboljših pripomočkih!
 OGLASNA PRILOGA

Obdarovanje

SLASTNA DOMAČA DARILA

Okusna in prikupno zavita doma pripravljena
darila so odlična ideja za obdaritev najdražjih.
Priprava domačih piškotov je nadvse zabavna, domača kuhinja pa
se spremeni v pravo malo slaščičarno. Ko so piškoti pripravljeni,
moramo poskrbeti samo še za to, da jih podarimo v lepi embalaži!
R55#ĕ%).505'&ĥ)5-",(#')5ĕ&65%)5-5*)*)&()'5)"&#$)5
oziroma ko se sladkorna glazura povsem strdi. Hranimo jih v
tesno zaprti posodi ter v darilno embalažo zapakiramo šele, tik
preden jih podarimo.
R55)5*#0)5*),#')65$5),)5).#5&#-.%5-5-4(')'5--.0#(85
Nanj lahko napišemo tudi napotke za učinkovito shranjevanje.

ENOSTAVNO IN POCENI: Kako izbrati primerno darilno

PIŠKOTE LAHKO ZLOŽIMO embalažo?
NA KARTONSKE KROŽNIKE
FOTOGRAFIJI SHUTTERSTOCK

V predprazničnem času so v trgovinah vedno na izbiro različne

ZA ENKRATNO UPORABO %,.)(-.5#(5%)0#(-%5ĕ%.&5.,5ĕ%.&#85#0)5&"%)5*),#')5
S PRAZNIČNIMI MOTIVI, ./#505-.%&(#"5%)4,#"5&#5%,'#ë(#"5*)-)"65%#5-5(*,/ĕ()5
VSE SKUPAJ ZAVIJEMO V 4*,$)85)#!,')5-5&"%)5./#545)%,-#.0#$)5%)4,08505
CELOFAN IN OKRASIMO S &"%)5%,)!&#65.,/ &5#(5*#ĕ%).5*),#')505*&-.#ë(#"65**#,(.#"5
PENTLJO. ali kartonskih vrečkah.