UVOD V FERRATE OSNOVE PRVE POMO^I - Ukrepanje ob nesre~ah

ATVS team http://atv.hamradio.si/gore v2.3 12022008

Ko se odpravljamo v gore se moramo zavedati, da bo primeru nezgode prihod pomo~i lahko trajal dolgo, ali pa je sploh ne bo. Zato je dobro, da smo na to bolje
pripravljeni kot sicer. Dobro je, da poleg uporabe komunikacijske opreme, poznamo tudi osnove pre`ivetja v naravi. Poleg obvezne tehni~ne opreme, rezervnih
suhih obla~il, rezervne hrane in pija~e, moramo vedno nositi s sabo vsaj najosnovnej{i pribor prve pomo~i z osnovnim povojem in sterilno gazo, elasti~nim
povojem, ruto, aluminjasto termo folijo, tablete proti bole~inam, ... ^e pride do nesre~e ali po{kodbe, moramo predvsem ohraniti prisebnost, oceniti stanje ter
prepre~iti mo`nost nove nesre~e. V primeru zadu{itve in hude zunanje krvavitve najprej pomagamo ponesre~encu in {ele nato kli~emo na pomo~. Ob klicanju
helikopterja se zavedajmo, da za njegov pristanek potrebuje minimalni raven prostor 20 x 20 m. Obrnjeni smo s hrbtom proti vetru in z dvignjenima, rahlo
odro~enima rokama v obliki ~rke Y poka`emo `eljo po pristanku. Med tem ko ena dvignjena, rahlo odro~ena roka in druga spu{~ena rahlo odro~ena ob telesu
v obliki ~rke N pomeni, da ne potrebujemo pomo~i. ^e imamo dovolj znanja prve pomo~i, med ~akanjem na strokovno pomo~, pomagamo ponesre~encu, ga
zavarujemo pred mrazom, oziroma mu tudi laj{amo ~akanje. ^e obstaja mo`nost, da ga s tem {e bolj po{kodujemo (pri po{kodbah hrbtenice) po{kodovanca ne
premikamo, razen ~e to ni `ivljenjskega pomena.

V vseh primerih sku{amo prepre~iti PODHLADITEV: po{kodovanca ogrnemo, oziroma zavijemo v alu folijo. V primeru, da ima premo~ene rokavice mu jih prej
odstranimo - zamenjamo s suhimi. Po{kodovancu ne dajemo alkoholnih pija~! To je nevarno, saj povzro~i {e ve~je ohlajevanje telesa. Podhladitev zaznamo kot
tresenje, mi{i~no okorelost, zmanj{anje komunikativnosti, zmedenost in neorientiranost. Vse skupaj pelje v izgubo zavesti in pri nadaljnem padcu telesne
temperature tudi v smrt.

NEZAVESTNEMU po{kodovancu, ki navidez ne diha ali ne ka`e znakov `ivljenja, preverimo `ivljenjske funkcije: opazujemo gibe prsnega ko{a in sku{amo
ugotoviti ali diha. Tudi tako, da poslu{amo in z u{esom (obrazom) ob ustih in nosu sku{amo za~utiti dah. V primeru dihanja pazimo, da se (nezavestni) po{kodovanec
ne zadu{i z jezikom, slino, izbljuvki ali krvjo. Sprostimo mu dihalne poti - s prstom poravnamo jezik in o~istimo eventuelne tujke, nato pa ga (~e nima po{kodbe
hrbtenice) obrnemo v polo`aj za nezavestne: na bok z glavo na stran in upognjeno spodnjo nogo. Po{kodovancu, ki ne diha in ne ka`e znakov `ivljenja, za~nemo
takoj dajati umetno dihanje. Glave zaradi mo`nih dodatnih po{kodb vratne hrbtenice na~eloma ne dajemo ve~ nazaj, to naj nadomesti poseben prijem ~eljusti
(~e ga znamo). Vsekakor pa po{kodovancu takoj, ko mu o~istimo dihalne poti, zatisnemo nosnice in z usti tesno objamemo njegova (pri otroku usta in nos),
po~asi vpihnemo, da se dvigne prsni ko{ in ponavljamo vpihe na 5 sekund. Preverimo delovanje srca (potipamo utrip na vratu) in primeru zastoja srca, umetnemu
dihanju dodamo so~asno masa`o srca: prekri`ane dlani polo`imo na spodnjo tretjino prsnice in jo pritisnemo 30-krat. Nato sledita dva vpiha umetnega dihanja
in ponovitev pritiskov na prsni ko{. Nadaljujemo do o`ivitve ali prihoda re{evalcev.

Po{kodovancu, ki mo~no KRVAVI sku{amo krvavitve takoj ustaviti: mo~no pritisnemo na rano in jo sterilno pokrijemo ter dvignemo po{kodovani ud, ~e to ne
povzro~a bole~in. Za dokon~no oskrbo hudo krvave~e rane uporabimo kompresijsko obvezo.

Po{kodovancu v ŠOKU omogo~imo kolikor je mogo~e udobno lego. ^e nima po{kodbe hrbtenice, mu dvignemo noge in mu omogo~imo dostop sve`ega zraka.
Lahko mu dvignemo tudi ostale okon~ine, da dobi ve~ krvi v glavo. V tem primeru nezavestnemu dr`imo glavo nagnjeno nazaj z dvignjeno ~eljustjo in odprtimi
usti. V primeru OMEDLEVICE, ki jo lahko povzro~ajo razli~ni vzroki, polo`imo omedlelega z glavo ni`je od trupa, da dobi ve~ krvi v mo`gane in mu omogo~imo
dostop sve`ega zraka. Omedlevico lahko sku{amo prepre~iti s hladnim obkladkom (snegom) na glavi.

Tudi brez nesre~ lahko zaradi delovanja sonca in mraza pride do po{kodb, ki zahtevajo prvo pomo~.

Pri SON^NIH OPEKLINAH prve stopnje (rde~a ko`a) nama`emo ko`o s kremo po son~enju z vitaminom E, hladilno kremo ali borvazelinom. Pri huj{ih opeklinah
ko`o sterilno pokrijemo in na njeno povr{ino ne nana{amo ni~esar! Pokli~emo zdravni{ko pomo~.

SNE@NA SLEPOTA je vnetje o~esne veznice, ki se izra`a v ote~enih vekah, solznih o~eh in rde~em vidu ali izgubi le-tega, nastane pa v visokogorju, ~e ne
uporabljamo za{~itnih son~nih o~al. Po{kodovanca damo v temen prostor ali mu pokrijemo glavo, na o~i pa mu damo hladne obkladke s prekuhano vodo (lahko
redke kamilice). V primeru SON^ARICE, ki nastopi ob intenzivnem neposrednem delovanju sonca na nezavarovano (nepokrito) glavo, nastopi rde~ica, glavobol,
slabost, motnje v ravnote`ju in zmedenost. Prizadetega ~im prej polo`imo v hladno senco, mu damo hladno pija~o, na glavo in prsi pa mrzle obkladke (sneg). ^e
se delovanju sonca pridru`i {e velik napor, tako da telo ne more oddajati proizvajane toplote, nastopi VRO^INSKA KAP, ki pomeni pove~ano temperaturo
telesnega jedra, ki povzro~a nepravilnosti v delovanju organizma (utrujenost, te`ko dihanje, zariplost, pove~an sr~ni utrip, `ejo, {umenje v u{esih, migotanje
pred o~mi, mrzlico). Prva pomo~ je podobna kot pri son~arici. V obeh primerih pokli~emo pomo~.

DEHIDRACIJA in padec sladkorja v krvi nas lahko popolnoma onesposobita! Potrebno ju je prepre~evati - {e preden ~utimo veliko `ejo in lakoto. Pri dehidraciji
je najpomembnej{a katerakoli nealkoholna teko~ina v obsegu nad 2 litra. Odrasla oseba normalno potrebuje 1,5-2 litra teko~ine dnevno! Za bla`enje dehidracije
lahko pomagajo posebni napitki kot je recimo Nelit, v te`jih primerih pa le infuzija. Nelit vsebuje elektrolite (soli) in glukozo. Raztopljen v vodi nadome{~a
izgubljeno teko~ino in elektrolite v telesu ter tako prepre~uje izsu{itev organizma, vendar ga je zelo te`ko piti. Priporo~ajo ga v primerih, ko telo izgublja velike
koli~ine vode in elektrolitov. Dobite ga v lekarnah. V normalnih okoli{~inah ob odsotni driski ali intenzivnem bruhanju ni za pri~akovati hudih izgub elektrolitov;
~e ob fizi~ni aktivnosti in so~asnem hudem potenju skrbimo za primerno hrano z nekaj ve~ soli, se ta izguba ustrezno nadomesti.

Nasprotje opeklinam je PODHLADITEV in pa lokalne OZEBLINE oziroma skrajnej{e OMRZLINE, ki nastanejo ob izpostavljenosti nizkim temperaturam najve~krat
na okon~inah ali delih telesa, ki so slab{e za{~iteni, ozirma vla`ni. Ne pozabimo, da je ozebline najbolje prepre~evati `e ob prvem ob~utku mrazu. Sicer
podhlajene dele telesa polo`imo v hladno vodo, ki jo postopoma ogrevamo. V skrajni sili objamemo pozeble dele telesa in jih pribli`no pol ure grejemo s svojo
toploto, nikakor pa omrzlih delov ne masiramo ali drgnemo. Prav tako ne smemo za~eti ogrevanja prizadetega dela telesa, preden ne ogrejemo vsega telesa!
Uporabljamo lahko tudi mazilo proti ozeblinam (ali npr. ognji~evo mazilo). Pri huj{ih omrzlinah nastalih znotraj 24h poskusimo ~e je mo`nost z polurno kopeljo
38st.C, sicer pa je bistvena osu{itev predela-okon~ine, sterilno pokritje in imobilizacija, da se prepre~ijo nadalnje po{kodbe tkiva. ^e gre za dejanske zmrzline
s ~rno (odmrlo) ko`o in tkivom, ~im prej poi{~emo strokovno pomo~. Pri ohlajanju telesa poleg grelnih teles in za{~ite pred vetrom pomaga pitje tople pija~e z
veliko kalorijami. Nikakor pa ne alkohola ali kave! Poskrbimo da ne pride do nadaljnje podhladitve. Prav tako, mo~no podhlajenega ponesre~enca ne smemo
dvigovati na noge, ker to lahko zaradi podhlajene sr~ne mi{ice in pove~ane viskozonosti krvi povzro~i odpoved srca. Ne pozabimo tudi, da je dihanje podhlajenca
zelo po~asno in zaradi mrzle ko`e utrip te`ko otipljiv, zato ga NE imejmo za mrtvega in pu{~ajmo kje v snegu, dokler ni ogret na normalno telesno temperaturo.

Sestavil: Mijo Kova~evi~, S51KQ Recenzenta: Mateja GRAT dr.med. in Matja` LESJAK dr.med.

Opombe: Navedeno je le nekaj izvle~kov iz prve pomo~i. Za pridobitev podrobnej{ega znanja priporo~amo obisk te~aja in uporabo
uradnih knjig in priro~nikov prve pomo~i.