Professional Documents
Culture Documents
Vrtilna Hitrost
Vrtilna Hitrost
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Seminarska naloga
VRTILNA HITROST
(merjenje s Hallovo sondo, kapacitivnim senzorjem, induktivnim senzorjem in AMR
senzorjem)
Pri predmetu
MERILNI PRETVORNIKI
Kazalo
1. Uvod ................................................................................................................................... 3
2. Hallov senzor...................................................................................................................... 4
2.1 Zgradba in delovanje ................................................................................................... 4
2.2 Lastnosti Hallove sonde............................................................................................... 5
2.3 Merjenje vrtilne hitrosti ............................................................................................... 5
2.4 Delovanje ..................................................................................................................... 6
2.5 Tipi senzorjev .............................................................................................................. 7
2.5.1 Ničelni hitrostni senzor (HS)................................................................................ 7
2.5.2 Senzor hitrosti in smeri (HD) ............................................................................... 7
2.5.3 Senzor za merjenje hitrosti s kvadratnim izhodom (HQ) ..................................... 8
2.5.4 Ostalo ................................................................................................................... 9
3. Kapacitivni senzor .............................................................................................................. 9
3.1 Merjenje vrtilne hitrosti ............................................................................................. 10
4. Induktivni senzor .............................................................................................................. 10
4.1 Induktivni senzor z oscilatorjem................................................................................ 11
5. AMR senzor (anizotropni magnetni senzor) .................................................................... 12
5.1 Zgradba ...................................................................................................................... 12
5.2 Merjenje vrtilne hitrosti ............................................................................................. 13
6. Sklep ................................................................................................................................. 14
7. Viri in literatura ................................................................................................................ 15
2
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
1. Uvod
Vrtilna hitrost je pomemben parameter rotirajočih delov s katerim lahko ugotovimo v katerem
stanju se rotirajoče telo nahaja (miruje, pospešuje, zavira ali se vrti s konstantno hitrostjo). Ta
pridobljeni podatek lahko prikazujemo kot vhodni podatek za krmiljenje katerega izmed
industrijskih procesov, kot parameter regulacije katerega postroja (turbinska regulacija).
Narekuje tudi delovanje varnostnih sistemov, kot je ABS v avtomobilih.
Aktualni senzorji:
Hall-ov senzor
Kapacitivni senzor
Induktivni senzor
AMR senzor
3
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
2. Hallov senzor
Hallov senzor oz. efekt je bil odkrit leta 1879. Ime je dobil po Edvinu Hallu, kateri ga je tudi
odkril. Hall je opazil tudi zanimivo lastnost, če se polprevodnik nahaja v nekem zunanjem
magnetnem polju in skozi njega teče enosmerni električni tok, deluje na nosilce naboja (vrzeli
in elektrone) neka dodatna sila, ki ji pravimo Lorenzova sila. Naboji se začnejo zaradi te sile
premikati na tisto stran polprevodnika, ki jo določa smer magnetnega pola. Zaradi dodatnega
premika nabojev se pojavi električno polje med različnimi deli polprevodnika. Na stranicah se
kopiči električni naboj toliko časa, dokler sila električnega polja ni neka Lorenzovi sili.
Napetost med skrajnima deloma polprevodnika je Hallova napetost (UH). Večja je napetost
polprevodnika, bolj je tehnično uporabna. V praksi to pomeni, da je razmerje med dolžino l in
širino d čim večje.
4
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
Napajalni tok sonde je odvisen od njene debeline in znaša od nekaj 10 mA do 100 mA. Potek
izhodne napetosti je v odvisnosti od magnetnega polja B nelinearen. Karakteristiko pa lahko
razdelimo na linearni in nelinearni del, pri čemer je uporaben samo linearni. Značilna pa je še
velika temperaturna odvisnost izhodne napetosti UH.
Hallov senzor zagotavlja zanesljivo in cenovno ugodno rešitev za merjenje vrtilne hitrosti osi.
Deluje na principu zaznavanja magnetnega polja B, zato se dobro obnese v slabih razmerah
kot so prah, olje in drugi viri onesnaženja. Ker v naravi redko najdemo magnetna polja večjih
jakosti, se te vrste senzorji dobro odnesejo glede nezaželenih motenj.
5
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
2.4 Delovanje
Hallov element je nameščen pred magnet, ki ustvarja magnetno polje. Ko gre zob mimo
senzorja, povzroči povečanje magnetnega polja skozi Hallov element. Ko senzor prečka
presledek med zobmi zobnika se magnetno polje skozi Hallov element zmanjša. Z nastavitvijo
ustreznega pragu, zaznavamo prisotnost zoba, vendar ta določitev predstavlja ključni problem
takšnega tipa senzorja. V praksi, zato senzorji, ki uporabljajo tak pristop, običajno vsebujejo
vezje, ki dinamično prilagaja pragovno vrednost, glede na polje ki ga dejansko zaznavamo.
Drug način izvedbe senzorja deluje na principu zaznavanja gradienta. Ta izvedba ustreza
aplikacijam pri katerih je nujno poznati točen položaj roba zoba, ki prečka senzor. Pri prej
opisanem tipu senzorja, je detekcija zavisela od oddaljenosti senzorja do zoba in od
nastavljene vrednosti praga. Merjenje gradienta, nam zagotovi dobro informacijo o tem, kje se
nahaja rob zaznanega zoba. Gradient je v praksi težko meriti, vendar se zelo dober rezultat
pridobi z odštevanjem dveh izhodov senzorjev nameščenih zelo blizu skupaj. Signala
pridobljena iz posameznih senzorjev sta po obliki podobna prejšnjemu tipu senzorja, vendar
pa se informacija skriva v dejstvu, da istočasno vidita vsak svoj del opazovanega objekta.
Odštevanje signalov kaže v signal, ki prikazuje kje se nahaja rob iskanega zoba. Za
zagotovitev dobrega signala je potrebno zelo dobro ujemanje občutljivosti obeh senzorjev.
6
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
7
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
8
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
2.5.4 Ostalo
3. Kapacitivni senzor
V današnjem času so ti senzorji zelo razširjeni in uporabni glede na svojo izvedbo oz.
delovanje. Princip delovanja temelji na merjenju spremembe električne kapacitivnosti v RC
vezju, glede na približevanje različnih materialov (tudi neferomagnetnih). Kapacitivno stikalo
ustvari električno polje med aktivno elektrodo in maso. V primeru, da postavimo nek objekt v
njegovo bližino, se spremeni kapacitivnost v RC vezju. Ta povzroči spremembo frekvence
oscilatorja. Glede na stanje frekvence se na izhodu pretvori signal v stanje ena ali nič. Takšna
izvedba bi bila primerna za štetje zob.
9
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
4. Induktivni senzor
Primerni so predvsem v industrijah, kjer zaznavajo več vrst premikov. Najbolj znan senzor je
VR senzor, ki deluje na principu spremenljive reluktance.
10
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
11
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
Omenjeni senzor se uporablja tudi za merjenje tokov in kot bralna glava v kasetnikih in
disketnih pogonih.
5.1 Zgradba
AMR senzor je zgrajen iz polprevodniške tanke silicijeve rezine, na katero je nanešena zlitina
niklja (Ni) in železa (Fe). Nanos zlitine je oblikovan v obliki uporovnega traku. Ker je
sprememba upornosti takšnega traku v prisotnosti zunanjega polja le 2-3%, je senzor običajno
sestavljen iz štirih uporovnih trakov, ki predstavljajo Wheatstonov mostič. Napetost na
diagonalah, ki je premosorazmerna zunanjemu magnetnemu polju, je ojačena s pomočjo
instrumentacijskega ojačevalnika. Na takšen način je možno zaznavati jakost in smer
magnetnega polja vzdolž ene smeri senzorja.
12
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
Kot vsi senzorji, je tudi AMR senzor občutljiv na spremembo magnetnega polja, ki popači
merilno točnost. Ta vpliv je v AMR senzorjih še močnejši, saj lahko močnejše tuje vzbujanje
uniči usmerjenost posameznih magnetnih domen, s katerim se spremeni vektor magnetne
polarizacije. Za odpravljanje teh težav, je okrog senzorja nameščeno krmilno navitje. Z
močnim kratkotrajnim impulzom se naključno orientirane domene postavijo vzdolž smeri
senzorja in tako odpravijo nezaželene posledice.
AMR senzor se pojavlja v manjših napravah kjer niso prisotna magnetna polja večjih jakosti.
Največkrat jih najdemo v računalnikih (trdi disk, disketni pogoni). V industrijskih obratih in
postrojih, kot samostojen člen, pa ga srečamo poredkoma, zaradi prisotnosti velikih motenj.
Takšen senzor je sposoben zagotavljati signal tudi pri zelo nizkih vrtilnih hitrostih, kar je
uporabo pri:
Navigacija avtomobila
ABS
Kontrola menjalnika
Sam izhodni signal senzorja se ne spreminja s spremembo hitrosti, zato se takšni senzorji
praviloma uporabljajo v kontrolnih enotah.
13
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
6. Sklep
Dandanes je na razpolago mnogo načinov kako meriti vrtilno hitrost. Najbolj pomembno je
kakšne so zahteve merjenja in v katerih pogojih bojo naprave obratovale. Na podlagi tega je
izbor senzorjev odvisen tudi od vrtilne hitrosti. Najbolj primerni so Hallov senzor ter
induktivni senzor.
Hallov senzor nam omogoča merjenje malih hitrosti ali celo prepoznavanje prisotnosti telesa.
V večini Hallovih senzorjev se na izhodu oblikuje digitalni signal, ki je kompatibilen z
digitalno logiko ter mikrokontrolerji. Povezava med merilnim delom senzorja in signal-
procesnim delom so zelo kratki. To povzroči, da postane senzor popolnoma nedovzeten za
elektromagnetne motnje, ki bi vplivale na točnost ali povzročale okvaro senzorja. Posebnost
pa je tudi, da delujejo pri temperaturnem razponu med -40°C in 150°C.
14
Kos, Kren Vrtilna hitrost MP
7. Viri in literatura
15