Kognitivna psihologija (predavanja) - zapiski

1. Raziskovalne metodeOsnove kognitivne psihologijae

Nevrobioloake osnove kognitivne psihologije
Zaznavanje

(Goldstein, E.B. (2011). cccCognitive Psychology,

Connecting Mind, ResearcZ:h4<xz¸˛p
∏
∫º¿fi
ä(l$%h%6*¸-˛-55‹5¯ÍÿÍ«Í∂ÿ§ÿèÿ§è§ÿ§}§ÿkÿYÿYGÿ"h\+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$"h\
+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$"h\+∏CJOJQJ^JaJmHsH"h\+∏CJOJQJ^JaJmHsH(h\
+∏5ÅCJOJQJ\Å^JaJmH sH "h\+∏CJOJQJ^JaJmH sH
h\+∏5ÅOJQJ\Å^JmH$sH$ h\+∏6ÅOJQJ]Å^JmH$sH$"h\+∏CJOJQJ^JaJmH sH
h\+∏OJQJ^JmH$sH$h\+∏mH$sH$\` "8:<>@BDFXZ|
~Ä¥∂∏∫ºæ˝˝ıııı„“………………… 7$8$H$gd\+∏
&
FÑò˛7$8$H$`Ñò˛gd\+∏

&
F7$8$H$gd\+∏gd\+∏
&
Fgd\+∏h and Everyday Experience). 48str.S 48 - 79

Uvodna vpraaanja

The Nature of Perception

bBottom-Up Processing

Physiological Bottom-Up Processing

Behavioral Bottom-Up Processing

called geons.

Preception depends
on濬ƒ∆» Ã˙¸˛NPRTVXòö∫ºæ¿¬ƒˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ
7$8$H$gd\+∏ƒ∆» ÃŒ–“‘0
2
4
6
8
:
<
>
B
D
F
H
J
L
Æ
∞
≤
¥
∂
∏
ˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ 7$8$H$gd\+∏ additional information
Perceiving Size: Taking Distance IINinto Account

Perceiving Odor Intensity: Taking Sniffing into Account

Vpraaanja 3.1.

- narava percepcijezaznavanje

ZzZaznavanje --A> rezultatdo~ivljanje∏

º
æ
¿
¬
ƒ
∆
»
 
Ã
>
@
B
D
F
H
J
L
j
l
n
p
r
≤
¥
>&ºˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆÍÍÍ
dh7$8$H$gd\+∏ 7$8$H$gd\+∏, ki je rezultat stimulacije
utov; zaznavanje se lahko se lahko spremeni z dodajanjem
informacij,;; proces,process ki je podoben reaevanju problemov ali
razmialjanju (reasoning) ; v ve
ninini primerov se zaznavanje odvija hitro, brez ttruda,; v
zaznavanje so vklju
eni kompleksni procesi , ki lahko suodeluje skupaj z actigiabnbanjem
jo . (nekdo te
ese giba in hkrati zaznava; seganje po skodelici kavet tiitd.)
(vidimo kavo, dolo
imo olodenje kave, dolo
anje lokacije, seganje po skodelici), ...& ) ozriomairoma
podpiranajo naae gibanje
; z zaznavanjem so nam omogo
eni drugi kognitivni procesi (daje nam podatke, ki jih lahko
shranimo v spomin itd.) ;
Uporaba zaznavanja --> identifikacija predmetov, pomo
pri dejanjih v ; pridobivanje informacij, ki jih shranimo v spomin
in hranimo za kasnnejae prilo~nosti (reaevanje problemov,
komuniciranje itd.)

TProcesiranjeBottom-Uap procesiranje --> proces,process ki se za

ne s stimulacijo receptroojevorjev iz okolja s simulatimulanti
stimulantiz Fizioloaki pogleºæ¿@J!n$Œ$–$8*./5
5
55fi5‚9:<æ<@
@
@@öHúH§H¨H¯LˆˆÍ͈ˆˆÍ͈ÍÍÍÍÍ͈ÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍ
dh7$8$H$gd\+∏ 7$8$H$gd\+∏d --> i stimulant stimulira receptorje
util , od tam elektri
ni signali potujejo proti mo proti mo~ganom in na koncu tudi po njih
; n np (npr. vid V--> vid vidimo drevo,zaznavanje mo drevo;, ;
feature detectors nevroni,, ki zaznavajo zna
ilnosti (-)) --> nevroni korteksaodzivajo se na preproste zna
ilnosti (linije, oreientacijaienatacija linij itd.), ti so prvi
korakk pri ozddzivajnju mo~ganov na predmete (vid
Vedenjski pogled --> , (ob
utenje: dra~ljaji delujejo na specializirana
utila; zaznavanje: zaznave nastanejo vmo mo~ganih, v asociativnih
centrih)nevroni se odzivajo na posamezne zna
ilnosti ne
esa , te informacije se zdru~ijo --> selekcija, organizacija,
interpretacija ; Irving Biederman : RBC teorija (recognition by
components) --> predpostavlja, da zaznavamo predmete tako, da
zaznamo njighove osnovne zna
ilnosti, ki jih imenujemo geoni ( s temi lahko te lahko kombiniramo
in sestavljamo razli
ne predmete)
 --> , vedenjski pogled z iz njih , po teoriji RBC lahko zaznamo
predmet, tudi,

e vidimo samo nekaj njegovih geonov, prav tako lahko zaznamo

predmet,
e so deli geonov zastrti ; principle of componential recovery -->
e al lahko vidimo geonovne, potem ji lahko identificiramo predmet
(nasprotno:
e ne vidimo posameznih geonov predmeta, ga ne moremo prepoznati) ,
primerm Bottom-Up procesiranja
Zaznavanje je odvisno tudi od drugih informacij

Zaznavanje ni --> ni odvisno samo od informacijo, ki apde

stimulirajo reeptceptrojeorje; odvisno je tudi od prehnodnega
dhodnega znanja in pri
akovanj -->
e se proces processza
ne
ne z njima potem to imenujemo Totop-down procesiranje; process, (to
nam tudi pomaga npr.
e

e lahko vidimo samo nekaj geonov pri, prehodno znanje o letalih

letalan nam bo d pomagalo, da zaznamo ta predmet kot letalo); ; "
the multiple personalities of a blob" --> isata packa, se glede na
orientacijo in kontekst spreminjaperzaznavanje ee (ima iste goene
eone a na vseh slikah) (z naaim predhodnim znanjem lahko
predvidevamo, kateri kateripredmeti se najve
krat pjojavljajo v danih situacijah, okoljih
Fizioloaki pogled --a> signali potujejo , ki potujejo po mo~ganih,
nam dajo informacije o osnovnih zna
ilnostih predmeta + signali, ki nam dajo informacije o drugih delih
scene (trava, nebo itd., kar obkro~a predmet itd.) + signali, ki so
pozvezani z znanjem in pri
akovanjem
lovekam (ti potujejo ziz dorsalnega (viajih predelov o~ga
mog~ganov),; take sisignale. ki, ki potujejo iz viajih centrov in
vplivajo na prihajajo
e signale imenujemo feedback signals (povratni signalnili))
Zznavanjaznavanje = aekapeka kruha --> osnovne sestavine za peko
kruha (moka, voda (informacijae iz
util) + kvas , moramo zmeaati s kvasom,
e ne ta ne vzhaja (ostale informacije) (ne dobimo kon
nega zaznavanja=??,
udna analogija za moje pojme)
Zaznavanje velikosti: oddaljenost vra
unanje iRaziskovanja apRezulaRezultati raziskovanj -->
e dva predmeta, kis sta na razli
nih oddaljenostih, ampak hkrati imata enako velikost slike na
retini, zaznavni sistem vra
iuna to razdalajaljo bolj oddaljenega predmeta in tako oceni pravo
veliokkost tega predmeta ; zaznavni sistem lahko vzzame v zakup tudi
polo~aj predmeta glede na okolje in tako velikost druge predmete
v okolju (eksperimetnt s trinicami, eksperiment s kovanci) ;
odprtje obeh oi
i povez
a zmo~nost zaznavanja globine ozi ali relatitivivne oddaljenosti
predmetov --> ve
ja natan
nost dolo
anja velikosti predmeta (size constancy)

Intezivnost vonja: vra

unanje vohanja kakovosti kvantitete vogaha intenzivnosti vohanja
Zaznavanje i
TeRobert
Teghtso‹5fi5ñ8ƒ8Ó8929X9‡9‚9‰9:<∫<=@@“A÷AÍAäDåD“F÷FòHöH¥HäJåJ¯L˙LûQ–
Q®U∞UÓ‹ ‹ ‹ ‹Ó‹∏Ó‹ ¶‹ ‹ ë Ó ‹ÓjÓjÓëÓU(h\+∏5ÅCJOJQJ\Å^JaJmH sH
(h\+∏h\+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$"h\+∏CJOJQJ^JaJmH sH (h\
+∏5ÅCJOJQJ\Å^JaJmH$sH$"h\+∏CJOJQJ^JaJmHsH"h\+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$"h\
+∏CJOJQJ^JaJmHsH"h\+∏CJOJQJ^JaJmH sH "h\+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$!
onian --> --> eksperimetnnt; --< > udele~enci so v ocenjevali
intenziteto vonja razli
nih vonjav; ugotovili so, da so udele~enci skoraj isto ocenili
intenziteto vonja,
e so mmanj intenzivno vohali ali pa
e so intenzivno vohali ko in ko
; () --> ista cocena; intenzivno vonjanje povzro
i, da ve
molekul vonja stimulira receptorje --> to ni vplivalo na
ocenjevanje intenzitete vonja --> izlsedkisledek :: udele~enci so
pri ocenjevanju vrua
unali tudi intenzivnost vohanja (bolj smo mogli intenzivno voha,
manj je intenziven samt vonj)
; podajanje to
nih informacij o okolju; pomembno za pre~ivetje;
Crystalin tek po plapla~i na pove, da je zaznavanje proces. m tA Ta
se povezuje tudi z gibanjem in Zaznavanje niso samo stimulanti iz
okol odvisno samo od zunanjihxu zunanjih dra~ljajev, ampak tudi od
naaega predhodnega znanja in pri
akovanj. Poleg tega se zse zaznavanje povezuje sz gibanjem in ga
tudi podpira. Zato je zazzaznavanje ni samo pomembno za
prepoznavanje predmetov, ampak tudi za usmerjanje naaih gibov.

Bottom-up procesiranje je procesiranje, katerega prvi korak je

stimulacija
utnih rece receptorjev razli
nih
util s stimulanti stimulantiz okolja. Ti receptorji se spremenijo v
elektri
ne signale , ki potujejo proti mo~ganiom. stimulantiFizioloako
gledano so najprej vzdra~eni receptrojiorji z, ki zaznavajo osnovne
zna
ilnosti predmeta. Od tam potem te informacije potujejo v mo~gane, v
katerih se vse te informacije zdru~ijo. Z vedenjsekakega pogleda pa
gre p agreza a gre za , kjer se zdru~ijo so predmeti, po teoriji
Biedermana ,, se o predmeti sestavljeni iz geonsovssov. To so
osnovni elemnti preenti predmetov, ki jih lahko razli kombiniramo in
z njimi gradimo razli
ne predmete. NPo teoriji najprej prepoznamo posamezne geose, nse, te
informacije se zdru~ijo in zaznamo predmet. T Po teoriji o geonsih
Predmet lahko zaznamo tudi,
e ne vidimo vseh geonsovss,
e pa
epae pa ne zmoremo azn va~no je, da prepoznamo o te , ki jih lahko
vidimo.
e
e jijih ne prepoznamopeprepoznamo, potem lahko tudi
inndentiificiramo predmet. To imenujemo com the principle ogf
componential recovery.

(1)
(2)
(3) Na primer,
e . Tako velja za vsak predmet.
e imamo predhodno znanje o njem oziroma izkuanjo s takim predmetom,
bomo prepoznali geonse, tudi,
e
e niso vsi prisotni. To dokazuje, da v zaznavanje ni vpeto samo
bottom-up procesiranje.
e
eprav jwe na vseh slikah ista packa (ima vse geone iste), jo glede
na rorientacije in razli
o in kontekst z jo zaznavamo druga
e. Z naaim predvi predhoniodnim znanjem o svetu in okoljih, lahko
predvidevamo , kateriza kateri predmet gre. oziroma in o
predmetih, ki se najve
krat pojavljajo v teh okoljih

S od receptorjev
util. Tako ne gre pri zaznavanju ne gre samo za botoom-tom-uap
procesiranje, saj se zaznavanju pridru~ijo tudi
¯L¸LúQ≤U¥U∂U∏U∫U¬Up^r^t^x^|^~^Ä^Ç^Ñ^Ü^˛^__
_
____T_ÛÛÛÛÛÛÛÛÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍÍ 7$8$H$gd\+∏
dh7$8$H$gd\+∏drugi signali kot so feedback signalui. Ti pa sappadajo
v top-down procesiranje, saj potujejo iz viajih centrov mo~ganov ,
navzdol. in prispevaju k zaznavajo (njigohov vir je v mo~ganih in
ne iz okolja).
lagkohko primerjamo s o , tako da ena
imo informacije iz
util, ki jih sprejmejo receptrojiorji
util s sestavinaz osnovnimi sestavinami kruha.
e kruhu ne dodamo kvasa, tako kot , kruh ne bo vzhajal in npeka no
bila uspeana. Tako kot,
e pri zaznavanjou zaznavanju ne dobimo informacijo je isto, kot
e ne bi pri zaznavanju dodali informacije o predhodnem znanju in pri
aakovanjih , z drugimi besedami, ne bi dodali informacij, ki so del
top-down procesiranja, ne bi mogli zaznavatvati, ampak bi samo ob
utili.(4) (4)

(1)
(2) hkrati
imamo . Tako z∞U≤U¥U∏UŒU,^∂^∫^ÊdËdjeûeîqòq`sbs||
Ç:ÇÓ‹Ó Ó∏¶∏Ó∏Ó∏ë∏Ó∏Ó∏Ó(h\+∏5ÅCJOJQJ\Å^JaJmH$sH$"h\
+∏CJOJQJ^JaJmHsH"h\+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$"h\+∏CJOJQJ^JaJmH
sH "h\+∏CJOJQJ^JaJmHsH"h\+∏CJOJQJ^JaJmH$sH$aznavanje dodaju
doo za zaznavanje mo~gani ne vklju
ujejo le stim singnalov iz receptorjev, ampak vra
unajo tudi razdaljo. Poleg tega vra
unajo tudi vel reltaiativno velikost predmeta glede na druge
predmete v okolju. Tako dobim bolj to
ne informacije, kaoako velik je dejan o dejanski velikosti predmeta.
Zaradi atakega zdru~evanja podatkov razli
nih informacij , vidimo osebo isto, ki je , kise tudi viaina neke
osebe ne spreminja , ko se ta odaaljdaljuje .. To pomeni, da tudi
e se oddalji, ae vedno to osebo zaznavamo kot visoko. I, kar pa ne
pomeni, da v . . Namre
naai mog~gani vzamejo v zakup informacijo o naai intenziteti
vonjanjaohanja.
e potrebujemo bolj intenzivno vohamo, to pomeni, da je vonj manj
intenziven in potrebujem,v ve
molekul vonja, da ga lahko sploh zaznamo. Top-D - Donwn -Down
procesiranje

-
.

Helmholtzova teorija o/s' s Theory of Unconscious Inference

The Gestalt Laws of Organization

The Gestalt "ªLaws"´ are "ªHeuristics"´

Taking
ReT_V_X_Z_\_^_`_b_h_j_l_n_p_r_t_v_x_z_Ä_Ç_‘_÷_ÿ_⁄_‹_fi_‡_‚_‰_ˆˆˆˆˆˆˆˆ
ˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ 7$8$H$gd\
+∏‰_Ê_Ë_Í_Ï_`dbdddfdhdjdldndpdrdtdvdxdzd~dÄdÇdÑdÜdàd¶d®d™d¨dˆˆˆˆˆˆˆˆ
ˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ 7$8$H$gd\+∏gularities in the Environment
into aCCAcccount

Vpraaanja 3.2
Top-down procesiranje -->
odvisno od
loarpredhodnega znanja in pri
akovanjp posameznika (top -wdown procesiranje); primeri:
poimenovanje predmetov, ki so sestavl¨dÆd∞d≤dËdVköqbsdshv¨z|\|
n~8Ç:Ç<ÇñÇòÇúÇûÇ‹ÇfiLJǂÇÊÇËÇ,ɈˆˆÍ͈ÍÍ͈ˆˆˆÍ͈ˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ
dh7$8$H$gd\+∏ 7$8$H$gd\+∏jeni iz geonsov in packa z ve
imi osebnostmi; --, dodaprogram v jeziku, ki ga ne govoria -->
sliaisa neprekinjen szvok, ne razumea pa besed, nekdo, ki pa govori
ta jezik, sliaijo zvok kot posazmezne pomenske besede , to jim omogo
a mu pa omogo
a znanje jezika oziroma lahko dolo
i prepozna , kje se ena beseda za
ne inbeseda kon
a in druga za
ne --> tako lahko dve osebe dobita isti dra~ljalj, ampak izkusga
zaznava druga
e
Hermann von Helmholtz --> postavil teorijo, ki temelji nana temu, da
je zaznavanje odvisno od znanja --> Theory of Unconscious
inFERENInference e --> ta terdi, da jeso nekatere napae zaznave plod
nezavednih assum domnevo o naaokolju; ta teorija naj bi pojasnevala
z, zakaj smo ljudje zmo~ni ustvar zaznavati izinformacije iz
zdra~ljlajev naajev na ravrazli
ne na
ine ; likelihood principle --> trdi, da zaznavamo predmet, ki je
najverjetnejai krivec za vzorec stimulanta stimulanta, ki smo ga
dobili ( ); vzporeja ga zaznavanje povezuje z reaevanjem problemov
--> pri zaznavanju je problem dolo
iti, kateri predmet je povzro
il nek vzorec stimulacije;, ta je reaen tako, da s procesom, v
katerem posameznik aplicira znanje o okolju na dra~ljaj, zato, da
in ugotovi, kaj kz za kakaen predmet greta
Geataltski zakoni organizacije Namen --> razlaga za, kako zaznavamo
predmete ; osredoto
ali so se na zaznavno organizacijo --> na
in , kako se elementi zdru~uje in tako ustvarijo ve
je predmete jo (se povezujejo v celoto) -->

Law of good continuation Zakon o kontinuiteti () --> v okolju, ki

se pogosto po pogosto pojavljajo v okolju tkoo
ke , ki so povezane z ravnimi ali ukrivljenimi linijami, so vidne na
na
in, ki seldi nledi najbolj gladki poti in zgledajo, kot da spadajo
skupaj ,
e jih kaj prekriva, se attake predmete zazna, kot da se nadalalajuje
ljujuje ozr. povezujejo Ppod prekrivajo
im predmetom
Zakon pragnanza --> oz. zakon Zpreprostosti --> predemeti v okolju
se vidijoiddijo se vidijo na na
in, ki omogo
a, da so videti
im enostavnejai atak je rezultat struktura, ki je a Zakon o
podobnosti --> stvari, ki so si podobne, se zdijo zdru~ene skupaj (
e imamo to
ko A in je modre barve, ki zajema povraino, ki e in pogledamo to
ko B, ki prav tako zajema povrainoo modre barve, bomopotem je velika
verjetno, da gre eeaae vedno za istri predi predmet;
e se spremeni barva, je pa velika verjetnost, da smo re o preali na
drugi predmet)
Zamkon o familiarnosti (Meaningfulness or FamiliarityLaw of f) -->
stvariobstaja ve
ja verjetnost, da se bodo stvari zdru~ile v skupine,
e ta skupina zgleda znana ali smiselna (
ZAGeataltski zakoni so bolj na
ela
Na
eka la --> geataltske zakone, ne ne morem res imenovati zakonio,
saj ne napovevjojo to
no ne jim ne uspe vedno to
no predvideti , okolja --> zato je bolj primeren izraz hevristika
;, --> pravila ,, ki predstavljlajo njajo najverjetnejao reaitev
problema
Hevristika vs. algoritem A--<> algoritem, je postopeke, ki ek, ki
zagotavlja reaitev problema (
e uporabimo algoritem, bomo vsaki
dobili pravilni odgovor (seatevanje, odatevanjepostopki seatevanja,
odatevanja so algoritmi) pravilno; pri hevristiki, ni nujno, da bomo
vsaki
dobili pravilno reaitev; hevristika, je ponavadi hitrejaa (miselna
bli~njica) --> zato zaznavnii zato jo tudi zaznavni sistem
uporablja,
eprav v
asih sproducira napake povzro
i napake (speech segmentation)

Neurons and Knowledge About the Environment

Designing a Perceiving Machine

The Human "ªPerceiving Machine"´

.
Experience -Dependent Plasticity

Reaching for a Cup: THhe Interaction Between Perceiving

,É.É0É4É6É8É:É<É>ÉÄÉÇÉÑÉÜÉàÉäÉåÉéÉ$Ü&ÜfÜhÜjÜlܿܬ܃Ü∆Üáለˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ
ˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ 7$8$H$gd\+∏and Taking Action

Movement Facilitates Perception

The Interaction of Perception and Action

Thre Physiology of Perception and Action

What and wHEWhere Streams

Brain aAblation

Percepittion and Action Streams

DMethod: MdDMethod. : iáááTáVáXáZázá|á~áÄáÇáÑáÜá»á áŒá–

áBäDäFäHäJäLäNäPäRäTä¨äˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ
7$8$H$gd\+∏ssociations in Neuropsychpology

Picking Up a Coffee Cup and Other Behaviors

Mirror Neurons

CpvVpraaanja 3.3

¨äÆä∞ä≤ä–ä“ä‘ä÷äÿä⁄ä‹äfiä‚äÊäËäÍäÏäÓääÚäÙäãã㈈ˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆˆ
7$8$H$gd\+∏