SNE@ANA VELKOVA

SOWA JOVANOVSKA

Ó×ÅÁÍÈÊ PO

MAKEDONSKI JAZIK
ÇÀ

VI ÎÄÄÅËÅÍÈÅ
Recenzenti:
prof. d-r Goce Cvetanovski
prof. Tatjana Pelivanova
prof. Nata{a Kirkova

Лектор:
Елена Тошева

Дизајн:
МагнаСкен

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија

Печати: Графички центар дооел, Скопје

Тираж: 15.500

Со Одлука за одобрување и употреба на учебник по предметот Македонски јазик

за 6-то одделение во деветгодишно осниовно образование со бр. 22-993/1 од
13.06.2011 година донесена од Национална комисија за учебници

CIP - Каталогизација во публикација

Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје
АВТОР: Велкова, Снежана - автор
ОДГОВОРНОСТ: Јовановска, Соња - автор
НАСЛОВ: Учебник по македонски јазик за VI одделение
ИМПРЕСУМ: Скопје : Министерство за образование и наука на Република
Македонија, 2011
ФИЗИЧКИ ОПИС: 222 стр. : илустр. ; 25 см
ISBN: 978-608-226-303-8
УДК: 373.3.016:811.163.3(075.2)
ВИД ГРАЃА: монографска публикација, текстуална граѓа,печатена
ИЗДАВАЊЕТО СЕ ПРЕДВИДУВА: 07.11.2011
COBISS.MK-ID: 89111050
 Po~ituvani u~enici,

Pred vas e u~ebnik koj e izraboten spored novata

nastavna programa i spored sovremenite pedago{ki barawa.
Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo`i samostojno i
tvore~ko u~ewe, individualni i grupni istra`uvawa,
u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i po sopstven
izbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e ka`uvate
va{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite i lite-
raturnite kat~iwa, zada~itå, ràçãîâîrèòå, dopolnuvawata na
znaewata, kako i ona {to }e go otkrivate, povtoruvate i sogle-
duvate, }e vi ovozmo`i da gi primenuvate znaewata i samos-
tojno da tvorite. U~ebnikot go zamislivme kako edno od nas-
tavnite sredstva koe }e vi ovozmo`i polesno sovladuvawe na
sodr`inite predvideni da gi sovladate vo ova oddelenie.
Vo u~ebnikot se zastapeni sodr`ini od ~etiri nastav-
ni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i tvorewe i
Mediumska kultura.
Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko i mo`e
da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikot ste gi nau-
~ile doma, no znaewata treba postojano da gi zbogatuvate. Za
toa vi se potrebni volja, interes, `elba i mnogu, mnogu
QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide polesno da go osvoite
svetot na jazikot i na literaturata.
Potrudete se u~ebnikot da vi bide drugar i prijatel koj
}e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvaweto na
novite znaewa.
Posakuvame u~ebnikot da vi pomogne vo postignu-
vaweto uspeh vo novata u~ebna godina.
Od avtorite
çàïàäíîñëîâåíñêà èñòî÷íîñëîâåíñêà
ãðóïà ãðóïà

¼óæíîñëîâåíñêà
ãðóïà

ïîëñêè ðóñêè
÷åøêè óêðàèíñêè
ñëîâà÷êè ìàêåäîíñêè áåëîðóñêè
ëóæè÷êî-ñðïñêè ñðïñêè
õðâàòñêè
ñëîâåíå÷êè
áóãàðñêè

5
 Fîðìè íà íà¼ñòàðè Nàòïèñîò na íàäãðîáíàòà
ãëàãîëñêè áókâè ïëî÷à íà Ñàìîèë
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
ɧɟɤɚɤɜɢ

21
22
23
24
25
26
27
28
 RE^NIK I STIL

Leksi~ko zna~ewe na zborovite

PARONIMI

♣ Potseti se, zbogati gi znaewata

? Vo prethodnite oddelenija nau~i deka vo
izrazuvaweto (pismeno i usno) upotrebuvame i: isti
zborovi so razli~no zna~ewe, pove}e zborovi za eden poim
i zborovi so sprotivno zna~ewe.
? Razgledaj gi tabelite od koi }e gi nau~i{ i imiwata
na vidovite zborovi koi dosega si gi izu~il, kako i
re~enici vo koi se upotrebeni.

Sinonimi – zborovi so • Na neboto ima vino`ito.

razli~na forma, no so isto • Yunicata se pojavi po
ili blisko zna~ewe. do`dot.

Antonimi – zborovi so • Vreloto leto be{e dolgo, a

sprotivno zna~ewe. studenata zima kratka.

Homonimi – zborovi so ista • Dedo mi go bole{e grbot.

forma, no so razli~no zna- • Ova e grbot na Makedonija.
~ewe.

♣ Pro{iri gi znaewata
? Postojat zborovi koi se bliski po izgovor, no so raz-
li~no zna~ewe. Tie se narekuvaat paronimi.
? Tokmu zatoa treba da vnimavame pri nivniot izgovor
za da ne go smenime nivnoto zna~ewe, no i zna~eweto na
re~enicata.

Primeri: 1. Mamo, kade `iveat Indijanci, a kade Indijci?

2. Tato slu{a za golemata su{a vo Afrika.

29
 ♣ Ve`ba
? Pronajdi gi sinonimite, antonimite, homonimite i
paronimite vo re~enicite i napi{i go vo tabeli.
1. Cela no} mi mina vo bdeewe namesto vo spiewe.
2. Se odr`uva{e fudbalski kup i se prijavija cel kup
klubovi .
3. Starica stoe{e, a u~enikot sede{e bez sram.
4. Denono}no tvori i sozdava poezija za deca.
5. ^ovekov ~esto kreva vreva i gi voznemiruva site.
6. Toj e slaven pijanist, a taa e pro~uena primadona.
7. Taa ima{e svoja cel i zatoa u~e{e cel den.
8. Gi pra{av zo{to ne dojdoa za{to site gi ~ekavme.

♣ Primeni gi znaewata
? Napi{i re~enici koristej}i gi zborovite: izvor –
vrutok, temno – mra~no, vleguva – izleguva, te`ok – lesen,
loz – voz.
? Napi{i gi zna~ewata na zborovite: guma, voden i
klas.
(Primer: grad: naseleno mesto, vrne`i od grad.)
? Sostavi po edna re~enica za paronimite: natpis –
napis, loz – voz i za{to – zo{to.

30
 PRAVOPIS
SKRATENICI

(za obra}awe, za merki na metri~kiot sistem i

za drugite merki i golemini)

♣ Povtori gi znaewata d-r g -|a

? [to se toa skratenici? sm
? Za koi zborovi se odnesu- dkl km
vaat skratenicite: t.e., i dr., str., str. mg
br., t.n., s., `.r., o.g.? i dr. i sl.
? Za narednata zada~a }e `.r. br.
treba da se potseti{ na znaewata t.n.
od matematika za metri~kiot sis- o.m. ~l.
tem i za drugi merki i golemini. t.e.

♣ Razmisli, napi{i
? Prepi{i gi re~enicite taka {to na mestata do
skratenicite }e go napi{e{ celiot zbor.

1. U{te eden (m) _____________ i }e stasam prv.

2. Dedo kupi eden (kg) ___________ jabolka.
3. Za tortata treba{e eden (dl) _________ mleko.
4. Treba da pie{ dva (l) ___________ voda na den.

? Postojat i skratenici koi se koristat za obra}awe

kon lica.

Primeri: 1. Vi se obra}am Vam, g. (gospodine)!

2. Site ja vikavme g-|a Va`nata.

♣ Potrudi se
? Sogledaj i objasni koi pravopisni znaci se
pi{uvaat, ili ne se pi{uvaat, pri obrazuvaweto na
skratenicite.
31
 ♣ Primeni gi znaewata - za doma
? Prepi{i gi skratenicite i objasnuvawata za niv.

ul. gimn. km in`. m-r i sl.

br. dkg hl g-ca d-r na pr.

? Napi{i skratenici od zborovite: Republika

Makedonija, godina, ma{ki rod, ovaa godina, ~len, ton,
mno`ina, dekalitar, santimetar, Makedonski naroden
teatar i Obedineti nacii.
? Vo Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik
pronajdi ja sodr`inata za skratenici koja }e ti pomogne da
ja napi{e{doma{nata zada~a i da sogleda{ i drugi
primeri za skratuvawe na zborovite.

SLEANO PI[UVAWE NA SLO@ENITE

ZBOROVI

♣ Razmisli, odgovori
? Otkako }e gi pro~ita{
primerite, obidi se da objasni{
{to se toa slo`eni zborovi:

krstosnica, soobra}ajni-
ca, voza~, najbrz, drvored,
vozila.

Vo makedonskiot literaturen jazik se obrazuvaat

slo`eni zborovi, sostaveni od dva ili pove}e zbora, pri {to
tie dobivaat svoe zna~ewe.

♣ Pro~itaj, dopolni
? Za da ne gre{i{ vo sleanoto pi{uvawe na slo`e-
nite zborovi, pro~itaj gi primerite i obidi se da doda-
va{ svoi primeri.
32
 1. Sleano pi{uvawe na imenkite:
• dve imenki povrzani so samoglaskite o i e: drvored,
basnopisec, vodovod,
jaglerod, o~evidec, jugoistok...
• slo`eni imiwa na praznici i geografski imiwa:
Ilinden, Veligden, Lazaropole, Suvodol...
• slo`eni imenki ~ij prv del e tu| zbor: aviomehani~ar,
videoteka, elektromotor, mikrofilm, radiovrska,
hidroavion...
• imenki ~ij prv del se elementite pol – ili polu-:
polden, polkilo, polubrat, polugodie...
• slo`eni imenki ~ij prv del e broj: trimese~je,
edno~inka, petdenarka...
• slo`eni imenki ~ij vtor del go so~inuvaat zborovite:
litar, metar, gram:
hektolitar, milimetar, miligram...

2. Sleano pi{uvawe na pridavkite:

• slo`eni pridavki povrzani so samoglaskite o i e:
bosonog, dobrodu{en, srceviden, o~eviden ...
• slo`eni pridavki ~ij prv del e pol-, polu- ili broj:
pol~asoven, polugodi{en ili polgodi{en, polupismen...
• slo`eni pridavki od tipot: dvegodi{en, edno-
mese~en, sedumdneven, triminuten, petvekovno...
• slo`eni pridavki ~ij prv del e broj: ednokraten,
osmokrak, prvoroden, tretoslo`en...

3. Sleano pi{uvawe na prilozite:

• slo`eni prilozi od tipot: dvapati, stopati, sekojpat,
v~erautro, ednopodrugo, seedno ...
• slo`eni prilozi ~ij prv del e predlog: bezdrugo,
dosega, nave~er, odnikade, prekuno}...
• slo`en prilog ~ij prv del e ~esti~kata ne: nekoga{,
nekakov, nekoja, ne~ij...
• stepenuvani prilozi poinaku, poposle, najprvo,
najposle...

4. Sleano pi{uvawe na broevite:

• broevite od edinaeset do devetnaeset, deseticite i
stoticite od dveste do devetstotini: petnaeset, sedumdeset,
osumstotini ...
• pribli`nite broevi: petnaesetina, triesetina ...
33
 ♣ Ve`bi za primena na znaewata
? Vo izvadokot ima zborovi koi se pogre{no napi-
{ani. Pronajdi gi i prepi{i gi to~no.
„... Jane be{e glaven vo na{ata igraorna grupa. Toj be{e oro
vodecot i toa prvo klasen. Najdovme bez platen prostor vo
edna pet katnica. Grupata broi petnaesetina ~lena i uporno
be`bame ve}e tri godini. Sega imame tri ~asovni ve`bi sekoe
popladne za{to se podgotvuvame za eden folkloren festival
koj }e odbele`i dvaeset godi{nina od svoeto postoewe. ]e
imame nekolku dneven prestoj...”
Ilija Jovan~evski, u~enik

? Vo tetratkata napravi tabeli vo koi }e napi{e{

sleano po pet zbora spored barawata.

Imenki Pridavki Prilozi i

koi se koi se broevi koi
pi{uvaat pi{uvaat se
sleano sleano pi{uvaat
sleano

♣ Rabota vo dvojki
(Primeni gi znaewata)
? So drugar~eto do tebe dogovorete se za diktat na
delovi od tekst vo u~ebnikot. Dodeka edniot od vas diktira
del od tekstot, drugiot pi{uva. Potoa smenete gi ulogite,
no delot od tekstot da ne bide istiot, no so ednakva
dol`ina. Razmenete gi tetratkite i so moliv ili boi~ka
napravete me|usebni korekcii. Bez da se nalutite,
opredelete ~ij diktat e pouspe{en. Potrebnata pomo{ za
nekoi nejasnotii pobarajte ja od nastavnikot.

34
 OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA
ZBOROVITE

♣ Razmisli, objasni, zaklu~i

? Pro~itaj gi re~enicite i razmisli za zna~eweto na
naglasenite (boldirani) zborovi. Vo koi re~enici
zborovite se vo nivnoto osnovno zna~ewe, a vo koi imaat
prenosno zna~ewe? Porazgovarajte za toa.

1. Marko jade luta piperka.

2. Navestuvaa luta zima.
3. Baba ispe~e vkusna pita.
4. Tome go ispe~e zanaetot.
5. Taa dobi zlaten prsten.
6. Darko postigna zlaten gol.

♣ Zapomni
? Vo izrazuvaweto (pismeno ili usno) upotrebuvame
zborovi vo nivnoto osnovno, samostojno zna~ewe, no koi
mo`at da dobijat i novo, prenosno zna~ewe.

♣ Primeni gi znaewata
? Razgledaj ja {emata i porazgovarajte za zna~eweto
na zborovite vo nea.
ptici `elbi
ribi jato zborovi
skakulci yvezdi
? Napi{i po dve re~enici so zborovite materijal,
kamen i sonce. Vo ednata re~enica zborovite neka bidat so
nivnoto osnovno zna~ewe, a vo drugata so prenosno
zna~ewe.
? Prepi{i gi zborovite od levata kolona i desno
dopi{i gi istite zborovi so prenosno zna~ewe. (Sledi go
primerot!)

ostar moliv - ostar pogled

vedro nebo - ______________
gorka napivka-______________
roj misli - ______________

35
 INTERPUNKCISKI ZNACI:
TO^KA, ZAPIRKA, PRA[ALNIK I DVE
TO^KI

♣ Priseti se
? [to e toa pravopis? Pravopis e zbir od pravila za
pi{uvawe vo eden jazik. I sekoj od nas e dol`en da gi znae i
da gi po~ituva pravopisnite pravila.
? Sekako deka vo pravopisnite pravila spa|a i pi{u-
vaweto potrebni znaci, interpunkciski i pravopisni.
Dosega si izu~il nekoi od niv.

♣ Pro{iri gi znaewata
? Sledat pravila za upotreba na interpunkciskite
znaci: to~ka, zapirka, pra{alnik i dve to~ki.

1. Koga pi{uvame to~ka zapirka? (;)

• Vo pogolema slo`ena re~enica, nezavisnite re~enici

mo`e da se oddelat so zapirki, no i so to~ka zapirka.
Primer: „Kon ~unot se trkalal vtor bran; li~el na ku~e,
pa na lebed, najposle se pretvoril vo ma|esnik so crveni o~i i
so bela brada”. (S. Janevski)

• Red od re~enici vo koi se razviva edna misla, se

oddeluvaat so to~ka zapirka.
Primer: ,,Jas nema da ostanam slepa; jas }e u~am, kako
{to u~ele site u~eni lu|e; kolku i da mi e te{ko, po sneg, po
do`d, jas }e ~ekoram po toj svetol pat”. (K. Misirkova –
Rumenova)

• Koga re~enicite vo slo`enata re~enica se odnesuvaat

na edna glavna re~enica.
Primer: „Toj znae{e deka mo`e da ja zaka~i slikata
povtorno, da gi izraduva, da im ja vrati verbata”. (B. Koneski)

36
 2. Koga pi{uvame pra{alnik? (?)

• Zad pra{alen zbor i izraz se pi{uva pra{alnik.

Primer: Zo{to ne dojdovte? Jana }e ~ita?

• Ako tu|ite zborovi vo pra{aweto gi priveduvame

to~no, toga{ pi{uvame pra{alnik.
Primer: Toj go pra{a: „Se se}ava{ na prvata sredba?”

• Ako ne sme sigurni vo ona {to go tvrdime, pi{uvame

zapirka.
Primer: Ti dobi petka? Utre odime na izlet?

3. Koga pi{uvame dve to~ki? (:)

• Zad zbor po koj sleduva nabrojuvawe, pi{uvame dve

to~ki.
Primer: Go krasat: dobrina, ~esnost, re{itelnost, hra-
brost.

• Pred da se privedat tu|i zborovi, pi{uvame dve to~ki.

Primer: Bojana re~e: „]e izlezeme li ve~er?”

• Po re~enica zad koja sleduva edna ili pove}e

re~enici koi go doobjasnuvaat re~enoto, pi{uvame dve to~ki.
Primer: Jas sum sigurna: ti }e bide{ pobednikot.

♣ Primeni gi znaewata
? Prepi{i gi re~enicite vpi{uvaj}i gi potrebnite
znaci.
1. Vetrot ne stivnuva{e prosto poulave i ru{e{e sè.
2. Sekojdnevno me pra{uva{e Ima{ li doma{no
3. Jas znam deka }e dojde deka }e me poseti deka ne me
zaboravil.
4. Taa }e ve`ba }e trenira redovno }e nè pretstavi
dostojno.
5. ]e go potpi{e{ dogovorot so klubot

37
 ? Za da ja sogleda{ va`nosta na interpunkciskite znaci
i pri ~itaweto, ~itajte tekst od u~ebnikot bez da gi po~ituvate
znacite. Potoa ~itajte so po~ituvawe na znacite i po~uvstvu-
vajte ja razlikata.

? Na ~as od podra~jeto Izrazuvawe i tvorewe napi{i

sostav so naslov „Vaka go zamisluvam parkot vo mojata nasel-
ba”, koristej}i gi site interpunkciski znaci za koi dosega ste
u~ele. (Razgledaj ja fotografijata!) Koristete i direkten
govor. ^itajte od niv i vrednuvajte gi so diskusija za niv.

38
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
 ÇÀËÅÇ

Ñïóøòåíî ñîíöå â ÷óí

êàêî âðâ îä êîðìèëî, êàêî êëóí
êàêî äîëã îä çëàòî äðóì.
Äðóì øòî íåãäå äàëåêó îä òðñêèòå ñå êðèå,
äðóì øòî îä óìîðà è äîëã ïàò ñïèå.

Ñå íèøêà ÷óíîò, ñå íèøêà

êî ëåñíà êàïêà íà äëàíêà,
îãðîìåí ñèí ïðîñòîð
âðàìåí âî çëàòíîàëîâà ðàìêà.

È äîäåêà âåòåðîò êî ãàëåáîâî êðèëî

èçãóáåíî âî ïðîñòîðîò âåå,
åçåðîòî òèâêî ñî ñòðóíèòå ñâîè
âî ñðöåòî ìè ïåå.
£îâàí ÑTREZOVSKI

100
101
102
103
104
105
 àêî ìåíå ìå íàäæíååø,
å òè äàäàì áðçà êîœà,
È Ìàðà ìó îäãîâàðàøå:
-Àêî òåáå ¼à íàäæíè¼àì,
íå òè ñàêàì áðçà êîœà,
òóêó òåáå äîáàð ¼óíàê,
äîáàð ¼óíàê äà òå çåìàì.
Æíàëà Ìàðà æîëòî ïðîñî, È ôàòè¼à äà ñå íàäæíåâààò.
ïîìèíàëå êèðàŸèè. Æíàëà, æíàëà áåëà Ìàðà,
Åäíî ìàëî êèðàŸè÷å, æíàëà, ¼óíàêà íàäæíàëà,
òîà Ìàðå £ âåëåøe: è ¼óíàêà ñè ãî çåëà,
- À¼äå äà ñå íàäæíåâàìå,
àêî òåáå òå íàäæíå¼àì,
äà ìè äàäåø êîâàí ƒåðäàí;
106
107
Äîì ãîëåì è ñâåòîë Âî òàêîâ äîì
ñåêàäå äà èìà íà ñâåòîâ. òðåáà ñàìî
Âî òàêîâ äîì òðåáà äà øåòà ïåñíà äà ñå ãëàñè,
ñåêîå äåòå íà îâàà ïëàíåòà. äåòñêà íàñìåâêà äà ãî êðàñè.

Ãîëåì äîì íå ñå ãðàäè Ãîëåì è ñâåòîë äîì

ñàìî âî ãîëåìè çãðàäè, ìîæå äà áèäå
íèòó ñå êóïóâà íà áóëåâàðè è òðîøíà áàðàêà,
ñî çëàòíè ïàðè, ñàìî àêî âî íåà íåêî¼ íåêîãî
íèòó ãî ÷óâààò æåëåçíèòå äâåðè áðàòñêè ñàêà.
íà òèå îáëàêîäåðè.

Äîì ñâåòîë íå ñå ïðàâè

àêî ñå ñòàâàò
ãîëåìè ïðîçîðöè,
áàëêîíè è òåðàñè.

108
Mir - Petar Mazev
109
 ÒÀÌÓ Å ÍÀØÀÒÀ ÐÅÊÀ

Ê༠øòî ñå êèñíå ð’ æàíèöà,

ê༠øòî ñå èãðà êðè¼àíèöà,
ê༠øòî ñå ñêîêà òð÷àíèöà,
ê༠øòî èìà ïðà÷êàíèöà,
è âðeñêàíèöà è äðàñêàíèöà,
è øëàêàíèöà è òóïàíèöà,
ê༠øòî ðèáèòå îä øòðêîò ñå ïëàøàò,
òàìó å ðåêàòà íàøà...

Îòè ðåêàòà íàøà å ñàêàíèöà,

äå óìíà, äå óëàâà ïîçíàíèöà,
øòî íåìà ñåíêà è ñòàíèöà,
è óøòå îäâðçàíà îï÷àíèöà,
è îäãðàäåíà íèâà îðàíèöà,
è îäóçäåíà êîáèëà âðàíèöà
è íåäî÷èòàíà ñòðàíèöà...

Ðåêàòà íàøà å æèâà ãðàíèöà

ìåƒó íàñ è íàøàòà êàðàíèöà
è àêî íåêîgàø íåêî¼ âå ïðàøà,
êàæåòå ìó êàäå å ðåêàòà íàøà:
„Ãëàâàòà £ ñòîè â ïëàíèíà, ãîðå,
îïàøêàòà £ ìðäà, äëàáîêî â ìîðå.“
Ïåòðå Ì. Àíäðååâñêè
110
111
112
113
114
115
116
117
118
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
 PISMENO IZRAZUVAWE

RASKA@UVAWE
♣ Razmisli
? Porazgovarajte za razlikata me|u raska`uvaweto i
preraska`uvaweto.
? Dodeka go ~ita{ tekstot, razmisli kako bi postapil
ti da si na mestoto na junakot.

IZGUBENOTO ]ESE
[utiraj}i so nogata po snegot,
udri vo ne{to. Se ~u neobi~no
yve~ewe. Toj qubopitno se navedna i
vide deka e }ese za pari. Go istrese
snegot od }eseto i so {iroko otvoreni
o~i go otvori:
- Lele, kolku pari! – pro{epoti,
a `e{tina go polazi niz grbot.
Po~na da mu se mati vo glavata.
Se pritai vo senkata na prvata vrata
i {tom minuva~ite na ulicata
odminaa, gi prebroi parite vo }eseto.
Koga vide kolku mnogu pari ima
vnatre, zatreperi. Ni samiot ne
znae{e dali od radost ili od strav.
Pred o~ite mu poigruvaa edna po druga neispolnetite `elbi.
Zadi{an, brgu go stavi }eseto v xeb.
Ulicata vode{e pravo kon ~ar{ijata. Oddaleku
dopira{e gluvo mrmorewe. Toj zadovolno zapre pred prviot
izlog. Svetnatite o~i mu gi privle~e {arenoto no`e, koe po
kojznae koj pat, go gale{e so pogledot. Ve~erva mu se pristori
poubavo, poprivle~no.
Ja stavi rakata vo xebot i po~na da go stega }eseto. Vo
slednata prodavnica ima u{te poubavi igra~ki...
Razbranetata reka od narod go nose{e i toj bescelno ode{e. Se
kr{ea kriljata na negovite `elbi.
- Ami, ako tato ja izgube{e zarabotuva~kata? [to }e
stane{e so nas? – mu prostrui niz glavata. – Kako li mu e sega,
157
po ovaa zima, na toj {to mu ispadnalo }eseto?
Odedna{ se zatr~a, begaj}i od vrevata i od lu|eto. Se
najde vo parkot. Zadi{an zastana pod prvata svetilka. Ve}e
uspokoen, go otvori }eseto i ja razgleda sodr`inata. Najde
li~na karta i ja pro~ita adresata. Nozete mu potr~aa kako dve
razigrani kow~iwa. Vo taa sostojba dale~inata i studeniloto
za nego nemaa nikakvo zna~ewe.
Ja ima{e odminato baranata ku}a i se vrati nazad. Vo
maliot i temen dvor go presretnaa dve slabo osvetleni
prozor~iwa. Zastana pred ednoto i se zagleda vnatre.
Vedna{go prepozna ~ovekot od li~nata karta. Snove{e niz
odaj~eto, beznade`no sobiraj}i gi ramewata. Isplaknatite o~i
na `ena mu stradno bea zagledani nekade. Dve mali devoj~iwa
potr~nuvaa po tatkoto...
Bez da tropne, vleze vo sobata i zabrzano, so istegnata
raka, mu go podade }eseto na ~ovekot. V~udoneviden, ~ovekot
otskokna i mu prijde. Saka{e da mu se zablagodari, no toj,
~esniot nao|a~, ve}e se ima{e izgubeno vo no}ta.
Boris Bojaxiski

♣ Razgovor za tekstot
? Kako se ~uvstvuvalo deteto koga go otvorilo }eseto?
? Koja misla go pottiknala da stane ~esen nao|a~?
? [to videl vo ku}ata na sopstvenikot na }eseto?
? Tekstot e raska`an ili preraska`an? Po {to go so-
gleda toa?

♣ Razmeni mislewa
? Razgovarajte {to bi storile koga bi se na{le vo
situacija vo kakva se na{ol junakot od tekstot.
Najinteresnite iskazi zapi{ete gi vo tetratkite kako
poraki.

♣ Doma{na zada~a
? Razka`i nastan koga si se dvoumel/la {to da stori{,
kakva odluka si donel/la. Sostavot treba da e kus, sostaven
od 1o -12 re~enici.
? ^itajte od sostavite na ~as, vrednuvajte gi so
diskusija za niv i od najuspe{nite napravete yiden vesnik.

158
 PRERASKA@UVAWE

♣ Razmisli
? Dodeka go ~ita{ tekstot, razmisli kako bi go
preraska`al/la.
? Isto taka, razmisli koj bi trebalo da se srami od
svojata postapka, devoj~eto ili mom~eto.

KOJ TREBA DA SE SRAMI

Edno devoj~e dojde do prodavnicata za leb i ... slu~ajno
mu padnaa parite. Tuku{to saka{e da gi zeme od zemja, koga toa
go stori edno crvenokoso mom~e. Toa se navedna da gi zeme
parite, no vo toj mig devoj~eto izvika:
- Ne smee{da gi giba{! Toa se moi pari!
Devoj~eto toa go re~e tolku silno, {to site se svrtea vo
toj pravec.
- Se razbira, tvoi se! – re~e mom~eto i mu gi podade
parite. Zatoa i gi zedov za da ti gi dadam.
Devoj~eto mu gi istrga parite od raka i br~kaj}i go
tenkoto nose naluteno re~e:
- [to se opravduva{? Ti saka{e da si gi zeme{!?
- Se la`e{, devoj~e, - u~tivo no navredeno, odgovori
mom~eto. Toa ne o~ekuva{e vakvo obvinuvawe, se zbuni i
159
pocrvene.
- A zo{to toga{se vcrvi? – ne prestanuva{e devoj~eto. –
Sega ti e sram! Se srami{!
Pokraj niv stoe{e eden ~ovek so kuso palto. Toj go potapka
mom~eto po ramo i go pofali glasno site da ~ujat:
- Te nabquduvam i gledam deka si dobro mom~e! Dvapati
napravi dobro delo: Gi krena parite na devoj~eto – toa e
prvoto. Se vcrvi mesto nego – toa e vtoroto.
Devoj~eto gi slu{na ovie zborovi i vo toj mig mu se
zarumenija obrazite. Toa, bezdrugo, sfati koj treba{e da se
srami.
Petar Dubo~kin

♣ Analiziraj, komentiraj
? Kade se slu~il nastanot raska`an vo tekstot?
? Koja bila namerata na mom~eto koe gi podignalo
parite?
? Komentiraj go odnesuvaweto na devoj~eto.
? [to misli{, zo{to mom~eto se vcrvelo?
? Kako go objasnil nastanot ~ovekot so kuso palto?
? Analiziraj ja porakata od ovoj tekst.

♣ Zada~a – ve`baj preraska`uvawe

? Preraska`i ja nakuso sodr`inata na tekstot vo
tetratkite i prezentiraj go sostavot na ~asot.

160
 OPI[UVAWE
♣ Priseti se - razgovaraj
? Ve}e si u~el/la {to e toa opis, kakva e ulogata na
opisot vo literaturnite tvorbi i {to sè mo`e da bide
opi{ano.
? Prisetete se na tie znaewa i porazgovarajte za niv.
? Pro~itajte gi izvadocite i analizirajte gi opisite
vo niv.

„... Majkata dojde oddaleku; dojde od selo koe {to od

gradot be{e oddale~eno dobri ~etiri ~asa. Nejzinite ma{ki
~izmi, koi {to dopiraa do kolena, bea sosema pokrieni so kal.
Duri i zdolni{teto na {irokata selska kukwa so zeleni
cvetovi be{e isprskano...”
„Grev” – Ivan Cankar

„... Go dr`ev ogledalceto milo vo racete i ne mo`ev da

mu se iznagledam. Be{e trkalezno i vrameno vo edna {iroka
ramka od rastopen i raznoboen {e}er...:
„Ogledalce na detstvoto” – Petko Domazetovski

„... Zapo~na proletta. Stanuva{e potoplo i vo dvorot

mekata i ne`na treva se pretvora{e vo zelen kilim. Drvjata
stoeja gordo za{to na nivnite granki se me{aa nijansi od
zeleni lisja so belinata i so ne`no rozovata boja na cutovite.
Sinoto nebo be{e ~isto i sonceto slobodno gi postila{e
zracite na zemjata...”
„Be{e prolet” – Tatjana Jovan~evska

Avtor:
Bojana Andonovska, u~eni~ka
161
 ♣ Doma{na zada~a – pismeno izrazuvwe
? Napi{i sostav vo koj }e opi{e{edna prirodna
pojava. Koristi i od zborovite koi se navedeni, vo
zavisnost za koja pojava }e pi{uva{: zaviva, fu~i, sviri,
ne`no, gali, osve`uva, lie, kape, istura, rosi, snegulki,
gusti oblaci, sne`na zavesa, krupni, sitni i dr.
? ^itajte od sostavite, diskutirajte i vrednuvajte gi so
pomo{ na nastavnikot.

LIK I LI^NOST
♣ Priseti se
? Objasni gi terminite lik i li~nost za koi ve}e
u~e{e.
? Pro~itaj gi izvadocite koi sledat napi{ani od
pisatel i od eden u~enik.
? Sogledaj gi opisite na likot i li~nosta koi bile i
temi na nivnoto pismeno izrazuvawe.

„... Jakim stoe{e i nemo gleda{e nakaj moreto. Po

negovoto ocrneto stare~ko lice se nabiraa i zgusnuvaa
nerazgonlivi oblaci. Koj }e mu go zabele`i sega kopne`ot po
onaa mirisna, svetla mugra – poslednata {to ja vide i {to ja
oseti vo rodniot kraj? ...”
„Kaval” – Ivan To~ko

„... Da, Goran e moj najdobar

drugar. U~ime vo isto oddelenie
i se dru`ime sekojdnevno, na
u~ili{te i doma. Toj e visoko
mom~e, so crna kosa kako abonos i
kafeni o~i. Velat deka e ubavo
dete, a jas pove}e }e pi{uvam za
negovata dobrina, trpelivost,
dru`equbivost i kulturno
odnesuvawe...”

Simon Andonovski, u~enik

Fotografija na del od moeto
oddelenie – Simon Andonovski

162
 ♣ Razgovaraj, razmisluvaj
? Vo koj izvadok e opi{an lik, a vo koj li~nost?
? [to e opi{ano vo prviot,a {to vo vtoriot izvadok?
? Naglasi gi fizi~kite i karakterni osobini na likot
i na li~nosta.

♣ Primeni gi znaewata – rabota vo grupi

? Podelete se na dve grupi. ^lenovite na ednata grupa
opi{uvaat lik od pro~itana kniga, a drugata grupa opi{uva
li~nost (drugar, drugarka, sosed, rodnina, minuva~ i sl.).
Sostavite gi pi{uvate spored slednava {ema.

Voved – likot (li~nosta) Portret____________________

koja se opi{uva (koj e (Yid?)
toj/taa) _____________________
___________________________
___________________________
_____________________
___________________________
Razrabotka - fizi~ki ___________________________
i karakterni osobini ___________________________
na likot/li~nosta ___________________________
___________________________
___________________________
_____________________
___________________________
Zavr{en del (zaklu~ok) ___________________________
tvojot odnos kon nego, ___________________________
tvoi razmisluvawa za ___________________________
nego

? Na ~as od podra~jeto Izrazuvawe i tvorewe ~itajte

gi sostavite, diskutirajte i vrednuvajte gi (izraznoto
~itawe, jazikot i stilot koi bile primeneti, pravopisot,
estetikata).

163
 VEST I IZVE[TAJ
♣ Priseti se, sporedi
? Ve}e u~evte {to e vest a {to izve{taj i koi se
osobinite na ovie vidovi izvestuvawa.
? Pro~itaj gi tekstovite koi sledat razmisluvaj}i za
vidot i nivnite osobini (koj tekst e vest, a koj izve{taj).

19-ti Dr`aven natprevar po Prva pomo{

Na 25-ti septemvri se odr`a 19-ot dr`aven natprevar po

Prva pomo{ ~ij doma}in be{e Crvenot krst na grad Skopje.
Natprevarot se odviva{e na 14 rabotni mesta na dve
traektori koi bea locirani na Plo{tad Makedonija, Skopska
^ar{ija, kaj spomenikot na Skender Beg, @ena park I Gradski
trgovski Centar, kade 25 najdobri ekipi od celata dr`ava imaa
mo`nost da uka`at tretman na povredenite vo odli~no isceni-
rani itni situacii.

Prvoto mesto za najpodgotvena ekipa po prva pomo{ go

zema ekipata od OOCK Kisela Voda, Vtoroplasirana be{e
ekipata od OOCK Karpo{, dodeka tretoto mesto i pripadna na
ekipata od OOCK Centar. Natprevarot pretstavuva{e odli~na
mo`nost za site ekipi da gi potvrdat svoite znaewa po prva
pomo{ I da se zabavuvaat.
164
 CRVENIOT KRST PRISUTEN NA
SITE KULTURNI I SPORTSKI
MANIFESTACII VO GRADOT
Timovite na Crveniot krst za
davawe na prva pomo{ i transport
na povredeni, ve}e se postojano pri-
sutni na site kulturni i sportski
manifestacii vo gradot Skopje.
Bi izdvoile nekoi od niv:
Skopskiot maraton, izletot organi-
ziran od Amerikanskata stopanska
komora so Amerikanskata ambasada,
revijalniot turnir Odbojka na
Gradska pla`a, turnirot na Odbojka
na pla`a na u~enicite od srednite
u~ili{ta, turnir vo bas-ket, bicik-
listi~ki trki, obezbedu-vawe na
me|unarod nata manifesta-cija
iska~uvawe na golem Korab,
fudbalski turnir vo Triangla,
planinarski diplomatski den na
[ar Planina, me|unaroden trening
na vlez vo pe{tera vo Jasen, fudbal
vo `enska kategorija, TEHNOMA na
Skopski saem, Bela no}i dr.
Gri`ata za povredenite so
visoko nivo na stru~nost, efi-
kasnost i opremenost, vo celost
govori za podigawe na svesnosta na
vistinskiot vrednosen sistem, koj go
gradi i neguva organizacijata na
Crveniot krst vo na{eto op{testvo.

♣ Bidi kreativen
? Edna grupa u~enici pi{uva vest, a druga izve{taj.
? Na ~as od podra~jeto Izrazuvawe i tvorewe ~itajte
gi sostavite, diskutirajte za niv i od najuspe{nite
Novinarskata sekcija neka napravi yiden vesnik.

165
 DIKTAT

Diktat so promeni

♣ Primeni gi znaewata (Proveri gi znaewata!)

? Na ~asot }e bide realiziran t.n. diktat so promeni.
Dodeka nastavnikot diktira, ti pi{uva{vo tetratkata
(uredno I razbirlivo).
? So ovoj diktat }e gi proveri{ tvoite znaewa za
kategorijata na~in kaj glagolite, no i za upotrebata na
interpunkciskite znaci kaj direktniot govor koi se tesno
povrzani so pravopisot.
? Tvoja zada~a e da go promeni{ iskazniot na~in vo
zapoveden ili mo`en, spored potrebite, vnimavaj}i na
pravopisot kaj direktniot govor.

IZLET

Nastavni~kata vleze i ni re~e deka utre }e odime na

izlet.
Utredenta site u~enici dojdoa pred u~ili{teto. Za
polovina ~as stasavme na edna zelena livada. Po kuso vreme
site sakaa da jadat. Se sobraa zaedno, no Bor~e sedna nastrana
za{to saka{e da jade sam. Nastavni~kata mu re~e da dojde i da
jadat zaedno za{to taka e povkusno.
Otkako se najadoa, u~itelkata pra{a da ne zaboravile
ne{to. U~enicite se setija deka treba da gi soberat otpadoci-
te. Nastavni~kata im re~e deka }e bide sre}na koga znaat kako
da se odnesuvaat.
166
 ♣ Sam proveri gi svoite znaewa
? Otkako nastavnikot }e vi go poka`e pravilno
napi{aniot tekst, sporedi ja to~nosta so tvojot diktat
korigiraj}i go. Taka }e gi proveri{svoite znaewa za ovie
sodr`ini.

TVORE^KI DIKTAT

♣ Primeni gi (proveri gi) znaewata

? Tvore~kiot diktat bara da gi promeni{ zborovite i
izrazite koi }e gi poso~i nastavnikot so tvoi zborovi i
izrazi, pri {to }e go zbogati{ tekstot i }e go prezentira{
bogatstvoto na tvojot re~nik, odnosno na tvoeto pismeno
izrazuvawe.
? Ako smeta{ deka mo`e{ da go promeni{ i naslovot
na tekstot so posoodveten, ili drug del od tekstot, mo`e{
da go stori{ toa.

OGLEDALCA
„Sedam do prozorecot i gledam vo dvorot. Do`dot
tuku{to e prestanat. A pred malku silno tura{e. Pravo da vi
re~am, poln bev so zadovolstvo. Tolku ubavo udira{e po
streite, pluska{e vo prozorcite i prave{e meur~iwa po
vir~iwata vo dvorot ______________________. Po `icata
optegnata za ali{ta patuvaa ________________ kapki. Jadri
kako biseri. [tom ednite pa|aat, ve}e drugi trgnale. Poubavo -
_____________________nema. Mislam, barem za mene
_________________________...”

♣ Ve`ba
? Na ~as realizirajte diktat so promeni vo parovi
(dvojki). Naizmeni~no diktirajte del od tekst so
drugar~eto so promena na zborovi so sinonimi. Izvr{ete
me|usebna proverka.

167
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
• Smrtta na starecot Georgi Stalev
• ^udna snaa Narodna pesna
• Se}avawe na stihotvorbata Ivan To~ko
• Peso~na kula Bo{ko Sma}oski
• Najslatkiot plod Narodna prikazna
• Najskapocenoto Vidoe Podgorec
• Kako raste tatkovinata Olivera Nikolovska
• Pticata ne se vrti Gorjan Petrevski
• Skazni za idninata Dubravko Horvat
• Cre{ovoto top~e Trajan Petrovski
• Za prikaznata na mojata majka Nenad Xambazov
• Lo{a igra Kiro Donev
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
Trajan PETROVSKI

205
206
207
208
209
210
211
 Çà ïèñàòåëèòå

Ñëàâêî £àíåâñêè (1920 - 2000): Kðâàâà íèçà, Ïåñíè, Ëåá è

êàìåí (Çáèðêè ïåñíè), Ñå,ëî çàä ñåäóìòå ¼àñåíè (ïðâ
ìàêåäîíñêè ðîìàí), Äâå Ìàðèè, Ìåñå÷àð,Ðàñïåàíè áóêâè,
Ìèëèîíè Ÿèíîâè, Ñåíêàòà íà Êàðàìáà - Áàðàìáà,Ìàðñîâöè
(ðîìàíè) è äð.

Ãëèãîð Ïîïîâñêè (1928 - 2007): Áà¼êà çà äåòåòî Âèëåí,

Äðâàð÷å (ðàñêàçè), Ðîñèöà (ïîåçè¼à), Ïàðàäà íà öâåèœàòà
(ïîåçè¼à), Ñêàçíà çà í༼óíàêîò,Çà ïîóáàâ ñâåò, Ó÷èòåëêàòà
(ðîìàí), Åëåí Êàìåí(ñêàçíè), Øåï, øåï, øåï(ãàòàíêè) è äð.

Áèñòðèöà Ìèðêóëîâñêà (1930): Öâååíöà (ïîåçè¼à), Ãðàäè-

í÷å (ðàñêàçè), Ïðàçíè÷íè âèäåëèíè (ïîåçè¼à), ½âåçäå-
íà(áà¼êè), Âèäåëèíà ( áà¼êà), Êëó÷àð÷èœà (ðîìàí) è äð.

Öàíå Àíäðååâñêè ( 1930): Ñîí÷åâà ïîðàêà (ïîåçè¼à), £àãîòêè

(ðàñêàçè),Íàøèòå ïðâè ó÷èòåëè (ïîåçè¼à), Äàðáè ( ïðèêàçíè),
Ìàëàòà ãîëìà òî÷êà (ðàñêàçè) è äð.

Ìèõî Àòàíàñîâñêè (1934 - 2008): Îä ëàâ äî ñòðàâ ( áàñíè), Âî

äâîðåöîò íà ñêàçíèòå, (ñêàçíè),Ìàðêî Íîâèíàðêî (ðàñêàçè),
Ãîëåìèîò ¼óíàê (íîâåëà), Êóè÷êàòà ñî áåëà øàìè¼à(ðîìàí),
Áàìáèëà îä äðóãèîò ñâåò(ðîìàí), Óëè÷åòî ñî îáåòêè îä
öðåøè(ðîìàí), Âå÷åðè êð༠øàäðâàíîò (ïîåçè¼à) è äð.

Âèäîå Ïîäãîðåö (1934 - 1997): Ðàçâèãîð÷å (ïîåçè¼à), Ãîðñêî

êëàäåí÷å (ïîåçè¼à), Øèóìñêèîò ðàçáî¼íèê (ðàñêàçè), À¼äó÷êà,
Âåñåëà àçáóêà (ïîåçè¼à), Øàðåíè áðîäîâè (ðàñêàçè), Ïðâîòî

212
ïèñìî (ðîìàí), Ëóøïè îä ìåñå÷èíàòà (ïîåçè¼à), Äðâî íà
ñïîìåíèòå (ðàñêàçè), Áî¼àí (ðîìàí), Èñ÷åçíàòèîò ð༠( ðîìàí)
è äð.

Ðèñòî Äàâ÷åâñêè (1935): - Äîæäîâíè êàïêè ( ïîåçè¼à), Áåñêðà¼-

íà ïðèêàçíà( ðàñêàçè), Ñîáèð íà âðàíèòå ( áàñíè), Äâîðåö íà
îïà÷èíè ( äðàìñêà òðèëîãè¼à), Ïðèíöîò Êðèñòè¼àí ( ðîìàí),
Ñêàçíè çà áàñíîâî, Ñëàäîëåòêè îä ñêàçíèòå ( ðàñêàçè) è äð.

Bo{ko Sma}oski (1938-1998): Golemi i mali (roman),

Koreni{te (roman), Pesni od Modri~ (zbirka poezija),
Sliki~ki i zbor~iwa (pesni), radiodrami, televiziski
drami i dr.

Êèðî Äîíåâ ( 1942): Áèòêàòà íà Ìå÷êèí Êàìåí (ïîâåñò), Ïåðå

Òîøåâ (ïîâåñò),Ìàíàñòèðñêè ¾âîíà(ðîìàí), Øàðåíà êðèåíêà
(ðîìàí), Ñëèêà øòî áëèêà (ïîåçè¼à), ×óäíè ÷óäà (ðàñêàçè),
Âåñåë Çîîïàðê( ðàñêàçè) è äð.

Íåíàä àìáàçîâ (1943): Âåñåëè åäíî÷èíêè, Çåì¼àòà ìî¼à

(ïîåçè¼à), Ïàëàâîòî çà¼à÷å (ïîåçè¼à), Çíàìåòî íà ìèðîò (ïîåçè-
¼à), Âåñåëî äåòåíöå ( ïîåçè¼à), Çåì¼àòà íà ëàæãîâöèòå (ïîåçè¼à
è ïðîçà), Ãàòàíêè è ïðàøàíêè, Êàæàì ëàæàì (ðàñêàçè) è äð.

213
 ÐÅ×ÍÈÊ ÍÀ ÍÅÏÎÇÍÀÒÈ ÇÁÎÐÎÂÈ

214
215
216
217
218
 SODR@INA

JAZIK

Potekloto na makedonskiot jazik............................................... 05

Prasloven jazik...........................................................................05
Staroslovenska azbuka...............................................................07
Sovremeno makedonsko pismo....................................................09
Podelba na glasovite.................................................................10
Podelba na soglaskite................................................................11
Pravila za akcentirawe na zborovite......................................12
Morfolo{ka klasifikacija na zborovite............................... 15
Vidovi imenki.............................................................................17
Opredelenost kaj imenkite............................................. 19
Gramati~ka kategorija na~in kaj glagolite................................20
Vidovi pridavki......................................................................... 21
Zamenki: li~ni i pokazni............................................................22
Glavni re~eni~ni ~lenovi.........................................................25
Zborovite vo funkcija na podmet................................... 25
Prilo{ki opredelbi: za mesto, za vreme i za na~in..... 26
Slo`ena re~enica...................................................................... 27
Re~nik i stil............................................................................... 29
Leksi~ko zna~ewe na zborovite...................................... 29
Paronimi............................................................... 29
Pravopis......................................................................................31
Skratenici.......................................................................31
Sleano pi{uvawe na slo`enite zborovi.......................32
Osnovno i prenosno zna~ewe na zborovite ................... 35
Interpunkciski znaci: to~ka, zapirka, pra{alnik i dve
to~ki ............................................................................................36

LITERATURA

Podelba na literaturata po rodovi..........................................41

Mostovi Gligor Popovski....................41
Na{eto sonce Boro Sitnikovski..................43
Vesela vselena Aleksandar Kujunxiski......... 44
Sodr`ina na tekstot...................................................................49
219
 Leb za tate Velko Nedelkovski................49
Tri dobri sosedi Narodna prikazna................. 53
Raskazi........................................................................................ 56
Koga cutea bademite Bistrica Mirkulovska..........56
[ampion Rajko Jov~evski......................61
Vidovi raskazi............................................................................63
Sredba so Aladin Risto Dav~evski....................63
Raskaz za cvetot Bo{ko Sma}oski.................... 65
Raska`uva~ (narator)................................................................. 68
Gnezdo Bo{ko Sma}oski.................... 69
Darbi Cane Zdravkovski................. 71
Neobrani jabolka Bo{ko Sma}oski.................... 74
Ne znael kolku e bogat Narodna prikazna.................76
Poim za drama
Izmama Mile Popovski...................... 78
Bulki kraj {inite Velko Nedelkovski................82
Dijalog i monolog vo dramski tekst............................................85
Gostin od Amerika Risto Krle............................. 85
[to stanalo so yunica Bistrica Mirkulovska..........90
A devoj~e peruni~e Narodna pesna.......................92
Komunikaciski dijalog............................................................... 93
Privremen dijalog Aleksandar Kujunxiski......... 93

LIRSKI VIDOVI

Qubovni, patriotski i pejza`ni pesni

@etva Jovan Kotevski...................... 95
Boite na tatkovinata Marina Bebekovska...............96
Ti li be{e prolet V. Dimitrovski...................... 97
Prispivna Bla`e Koneski.....................100
Zalez Jovan Strezovski................ 100
Mojot roden kraj @ivko Nikolovski...............101
Vizuelni i auditivni elementi vo pesnite............................102
Dete zaspano kraj ezero Bla`e Koneski.....................102
Stilski figuri......................................................................... 105
Epitet............................................................................. 105
[upelka Konstantin Miladinov....... 105
@nala Mara `olto proso - Narodna pesna.........106
Dom golem i svetol Aleksandar Popovski........108
Anafora i epifora........................................................110
Oj lule Narodna pesna.....................110
Tamu e na{ata reka -Petre M. Andreevski......... 112
220
 Esen Stanko Vrz........................... 112
Vo novata godina [ukri Ramo..........................113
Stani Stanke narodna pesna..................... 113
Dosta si moma odela - narodna pesna.................114
Lirsko - epski pesni..................................................................115
Maj~ino vospitanie Gligor Prli~ev....................115
Junak i niva Narodna pesna.....................116
Skender - bej i mome bitolsko - Narodna pesna............ 118

IZRAZUVAWE I TVOREWE

Usno izrazuvawe....................................................................... 121

Razgovorot kako vid na komunikacija............................ 121
Intervju.....................................................................................125
Nemame rezervna planeta.............................................125
Hronolo{ko i retrospektivno raska`uvawe..........................128
Duwite na baba mi Jovica \ur|i}............128
Prvo peewe Trajan Petreski...................129
Milosija Kata Misirkova Rumenova..132
Ezerska bajka Slavko Janevski..................133
Opi{uvawe............................................................................... 135
Ogledalce na detstvoto Petko Domazetovski............135
Elka Marija Voronkova................136
Opi{uvawe likovi i li~nosti.................................................139
Ne{to za na{eto maalo Miho Atanasovski............... 139
Likot na Hajdi.................................................................142
Na{iot Dime.................................................................. 143
Izvestuvawe (izve{taj)............................................................144
Da ja sakame knigata........................................................144
Nastani za denot na u~ili{teto................................... 145
Vest............................................................................................ 147
Najdobrite na olimpijada............................................. 147
Literaturkna {kola..................................................................148
Scenska izvedba....................................................................... 150
Dramatizacija................................................................150
Ogledalce Jovan Strezovski................ 150
Makite so saatot Vasil Iqoski......................154
Pismeno izrazuvawe................................................................ 157
Izgubeno }ese Boris Bojaxiski.................. 157
221
Preraska`uvawe.......................................................................159
Koj treba da se srami Petar Dubo~ki..................... 159
Opi{uvawe............................................................................... 161
Lik i li~nosti .......................................................................... 162
Vest i izve{taj ......................................................................... 164
Crveniot krst prisuten na site kulturni i sportski
manifestacii vo gradot...........................................................165
Diktat (Diktat po primeri) ......................................................166
Izlet ................................................................... 166
Tvore~ki diktat..............................................................167
Ogledalce............................................................167

MEDIUMSKA KULTURA

Vidovi mediumi (pe~ateni i elekronski)............................... 171

Knigata kako medium.......................................................173
Teatarska pretstava.......................................................175
Ulogata na re`iser, akter, kostimograf i scenograf ........... 175
Spasuva~ka uloga Rajko Jov~evski....................175
Medioteka................................................................................. 182
Proektna zada~a.............................................................182

TEKSTOVI ZA PRO[IRUVAWE NA ZNAEWATA

Smrtta na starecot Georgi Stalev......................187

^udna snaa Narodna pesna....................189
Se}avawe na stihotvorbata Ivan To~ko...........................190
Peso~na kula Bo{ko Sma}oski..................192
Najslatkiot plod Narodna prikazna...............194
Najskapocenoto Vidoe Podgorec..................196
Kako raste tatkovinata Olivera Nikolova..............198
Pticata ne se vrti Gorjan Petrevksi.................200
Skazni za idninata Dubravko Horvat.................203
Cre{ovoto top~e Trajan Petrovski............... 205
Za prikaznata na mojata majka Nenad Xambazov..................207
Lo{a igra Kiro Donev...........................208

Za pisatelite...........................................................................212
Re~nik na nepoznati zborovi.................................................214
Koristena literatura..............................................................217

222