Makedonski Jazik 7 SV PDF

SNE@ANA VELKOVA SOWA JOVANOVSKA
Sneàna Velkova
Sowa Jovanovska
MAKEDONSKI
JAZIK
ZA VII ODDELENIE
za osnovno obrazovanie
1
Avtori:
Sneàna Velkova
Sowa Jovanovska
Recenzenti:
Lidija Tanturovska
Milka Minoska
Mitra Cilevska
Lektor:
Elena To{eva
Ilustrator:
Daniela Pan~evska
Korica
Ikona, Sv. Kiril i Metodij
Kompjuterska obrabotka
Magna Sken
2
Po~ituvani u~enici,
Pred vas e U~ebnik koj e izraboten spored novata

Nastavna programa i spored sovremenite pedago{ki
barawa. Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo‘i
samostojno i tvore~ko u~ewe, individualni i grupni
istraùvawa, u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i
po sopstven izbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e
kaùvate va{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite
i literaturnite kat~iwa, zada~ite, razgovorite,
dopolnuvawata na znaewata, kako i s# ona {to }e go
otkrivate, povtoruvate i sogleduvate, }e vi ovozmoì da
gi primenuvate znaewata i samostojno da tvorite.
U~ebnikot go zamislivme kako edno od nastavnite sredstva
koe }e vi ovozmoì polesno sovladuvawe na sodrìnite
predvideni da gi sovladate vo ova oddelenie.
Vo U~ebnikot se zastapeni sodrìni od ~etiri
nastavni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i
tvorewe i Mediumska kultura.
Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko i
moè da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikot
ste gi nau~ile doma, no znaewata treba postojano da gi
zbogatuvate. Za toa vi se potrebni volja, interes, èlba i
mnogu, mnogu QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide polesno
da go osvoite svetot na jazikot i literaturata.
Potrudete se U~ebnikot da vi bide drugar i prijatel
koj }e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvaweto na
novite znaewa.
Posakuvame U~ebnikot da vi pomogne vo postignuvaweto
uspeh vo novata u~ebna godina.
Od avtorite
3
4
MAKEDONSKIOT JAZIK
KAJ AVTORITE OD 19 VEK
PRVITE MAKEDONSKI PROSVETITELI
Vo po~etokot na 19 vek makedonskiot narod s# u{te ìveel vo
ramkite na Otomanskata Imperija. No, toa bil i period koga zapo~nala
kulturnata prerodba vo Makedonija. Zapo~nal probivot na narod-
niot jazik vo pismena upotreba, na mestoto na crkovnoslovenskiot
jazik.
S# pove}e se postavuvalo pra{aweto za poseben literaturen
makedonski jazik. Se pojavile prvite makedonski avtori, Joakim
Kr~ovski i Kiril Pej~inovi}. Tie pe~atele knigi na naroden ma-
kedonski jazik koi bile nameneti da ja prenesuvaat hristijanskata
religija. Zna~i, nivnite knigi imale religiozen (crkoven) karakter
i sodrèle upatstva za narodot od oblasta na religijata. Bidej}i
bile napi{ani na naroden jazik, knigite im bile razbirlivi na
~itatelite.
Joakim Kr~ovski bil prviot Makedonec koj pi{uval i pe~atel
knigi na naroden jazik (vkupno pet knigi). Gi upotrebuval severois-
to~nite makedonski govori, no vnesuval i osobenosti od zapadno-
makedonskite govori.
 Zada~a
 Pro~itajte go izvadokot koj sledi i prepi{ete go na li-

teraturen jazik. Porazgovarajte {to im ukaùva avtorot na lu|eto.
<Vidi{ li kolku zla od edno zlo? Vidi{ li {to raboti za-

vist? Vidi{ li kako djavol se nasitol na si~ko golemo zlo, ne-
nasitnoe svoe namerenie? Vidi{ li do deka do{la zavist. Is-
polnila i tako vse tova otstuplenie... Zavist ne e drugo {to,
salt na srce pe~al, àlba.>
(Izvadok od <Razli~na pou~itelna nastavlenija>
od Joakim Kr~ovski)
Kiril Pej~inovi} se vbrojuva me|u prvite u~iteli i prosve-

titeli vo Makedonija. Stanal kalu|er, a dodeka prestojuval vo Mar-
koviot manastir (vo blizina na Skopje) po~nal da pi{uva. Potoa se
premestil vo Le{o~kiot manastir kade {to ostanal do krajot na
ìvotot. Svoite dve knigi, <Ogledalo> i <Ute{enie gre{nim>, gi
pi{uval na naroden govor, poto~no na tetovski govor.
5
 Zada~i
 Pro~itajte gi izvadocite koi sledat i prevedete gi na

literaturen jazik. Potoa razgovarajte za sodrìnata. Kakov sovet
dava avtorot protiv |avolot? [to im zameruva na lu|eto? [to misli
toj za sueverieto? Zna~i, so kakva sodrìna se tekstovite?
<ôek koga da ima spomiwa Boga i molit mu se ~esto, toj imat

oruìe za |avolot. A ja gledam u jedni ludi qudi ‡ ne zemaa
takvo oruìe, tuku nekakva stvar ili hamajlija na kapa, na gu{a...>
<I pop ako ti re~et da ti zapi{em hamajlia, da ne go verua{,
toj te laèt za pari: jedni gledam i od hoxa pismo uzele ‡ okoja-
nie. Toj li }e te ~uva? Toj ne moè{e ni svoata ~elad da do~uva,
toko koga im dojde smrta izumrea.>
(Izvadok od knigata ,<Ogledalo>
od Kiril Pej~inovi})
 Razgledajte gi dvete naslovni stranici koi sledat i obidete
se, so pomo{ na nastavnikot, da gi pro~itate i da razgovarate za
bukvite i za jazikot na koj se napi{ani.
Naslovna stranica na prvoto izdanie Naslovna stranica na prvoto izdanie

na <Razli~na pou~itelna na <Ute{enie gre{nim>
nastavlenija>od Joakim Kr~ovski od Kiril Pej~inovi}
6
GRA\ANSKA LITERATURA VO MAKEDONIJA
Vo sredinata na 19 vek, vo Makedonija se zabeleùvaat po~e-
tocite na gra|anskata literatura, nasproti dotoga{nata crkovna
knièvnost na prvite makedonski prosvetiteli.
Kako i kaj drugite slovenski narodi, zafateni so svoite nacio-
nalni prerodbi, i vo Makedonija rastel interesot za narodnata li-
teratura. Po~etocite vo sobiraweto na makedonskite narodni umo-
tvorbi se povrzani so bra}ata Miladinovci, Dimitar i Konstantin.
Tie, pokraj svojata u~itelska dejnost, sostavile golem zbornik so
makedonski narodni pesni koj go objavile vo Zagreb, 1861 g.
Pokraj ovoj interes, vo po~etokot na vtorata polovina na 19 vek,
se formirale dve gledi{ta vo vrska so oformuvaweto na make-
donskiot standarden (literaturen) jazik:
1. Oformuvawe na literaturen jazik vrz osnova na zapadnoma-
kedonskite govori.
2. Oformuvawe na literaturen jazik vrz po{iroka dijalektna
osnova.
Ovie gledi{ta vlijaele i na jazikot na koj tvorele makedonskite
pisateli od vtorata polovina na 19 vek.
 îtame, sogleduvame, razgovarame  Sledat izvadoci od
tvorbi napi{ani od makedonski pisateli od sredinata i vtorata po-
lovina od 19 vek. Pro~itajte gi, sogledajte gi jazi~nite osobenosti i
razgovarajte za niv. (Transformirajte gi na literaturen jazik!)
TRUD MI E IMETO
............................................. ...........................................
No trudo e besceno Trudot {te vas nau~i
delo sovr{eno i {te vas obu~i
blagodarna ~est nosi, blaèno da stupate
bel obraz prinosi. Dobro da tvorite.
Jordan Konstantinov ‡ Xinot
SIRAÊ
Sira~e mome sejalo Do zrnce da se izabit,
I jadna pesna pejalo: Od ~uì da se razgrabit
<Kade se ~ulo videlo, A ja sira~e da {etam,
Sedum godini vo selo I ulicite da metam
Da sea, `nia i pota Vezden rabota nivata
I ot mojata rabota Bez da si krena glavata.
............................................
Konstantin Miladinov
7
MAKEDONSKITE UÊBNIKARI
Stavovite i mislewata za toa koi govori da bidat osnova za

makedonskiot standarden (literaturen) jazik, vidno vlijaele i vo
u~ebnikarskata dejnost na makedonskite prerodbenici od 19 vek.
Taka, Partenij Zografski, koj pi{uval u~ebnici na naroden
jazik, se zalagal za sozdavawe makedonski literaturen jazik vrz
osnova na zapadnomakedonskite govori.Poznat e negoviot stav koj
glasi:
<U~i napred kniga na svoj jazik, posle ako ima{ vreme, u~i i
na drugi jazici. Toj {to u~it kniga tolko na tu| jazik, a ne na
svojot, toj e ednakov so onoj {to ja otfrljat majka si i na mesto
neja zemat druga>.
\or|i Pulevski, pokraj u~ebnikarskata dejnost, pi{uval re~-

nici, gramatika, bil u~itel, a napi{al i svoja pesnarka na ~ist ma-
kedonski jazik. Sledi del od edna negova pesna.
1. <Posobral Stojan ponabral do

sedumdeset druìna. Svi sedumdeset
junaci, so sedum beqi bajraci. Vo strede
Makedonija.
2. Da se u~ini vojvoda so sedumdeset
i sedum, na visokijon Peqister. Vo taja
gora zelena, na tija beqi snegovi, u{te
pred svjati Blagovec...>
(<Stojan Vojvoda>)
 Razgovarame, sporeduvame
Porazgovarajte so nastavnikot {to zna~i u~ebnikarska dejnost.
Koi zborovi vo prviot citat ne se literaturni?
Koj sovet ni go dava P. Zografski za svojot jazik?
So {to go sporeduva onoj koj u~i samo na tu| jazik?
 Potrudete se stihovite od \or|i Pulevski da gi kaète na
literaturen jazik.
Koja bukva ja koristi \. Pulevski namesto bukvata l?
Razgovarajte za upotrebata na bukvata j vo zborovite: visokijon,
taja, tija, svjati? (Sporedete gi so zborovite na literaturen jazik!)
Koi makedonski narodni govori gi imaat tie karakteristiki?
(Razgovarajte so nastavnikot.)
8
 Pro{irete gi znaewata!
  Partenij Zografski bil roden vo
1818 godina vo s. Gali~nik kako Pavle Triz-
loski. Se obrazuval vo mnogu gradovi (Solun,
Atina, Odesa, Kiev, Moskva, Carigrad), a se
zamona{il vo manastirot Zografski (na Sve-
ta Gora) pod imeto Partenij. (Fotografijata
koja sledi e od toa vreme.) Toj e prviot pre-
veduva~ me|u ju`nite Sloveni koj go prevel
<@itieto na sv. Kliment> na naroden jazik.
Na vtorata fotografija e \or|i Pulevski. Se zapoznavte so
negovite dejnosti na intelektualen plan. No, toj bil i istaknat komita
vo svojot roden kraj. Kako dobrovolec u~es-
tvuval vo Rusko-turskata vojna za {to dobil
Orden za hrabrost od Rusite. (Pogledajte
ja fotografijata.)
 Razgledajte go faksimilot od <Re~ni-
kot na tri jazika> od \or|i Pulevski. Vo
nego toj tolkuva zborovi na makedonski, al-
banski i turski jazik. Pro~itajte gi i spore-
dete gi.
\or|i Puleski, snimen

1878 godina vo svojata
tradicionalna gali~ka
nosija i so ordenot Sv.
\or|i i sabjata dobiena
od ruskiot imperator
Aleksandar Nikolaevi~ Faksimil od <Re~nikot od tri jazika>
za pokaàna hrabrost na \or|i Pulevski (Belgrad, 1875)
9
 Zada~a
 Prevedete go izvadokot na literaturen jazik i razgovarajte
za porakite od nego.
Od Avtobiografijata na Grigor Prli~ev
<Sinko! Kazvat oti znae{ mnogo knigi, ti si o{te mlad i ne znae{.

Znae{ mo{ne dobro nebeskite raboti, a zemnite ne gi znae{. Tuka, na
zemjata vseki e rob. Blaze na onogo, ~to s trud izvi{va sebe si. Gorko
na onogo ~to s dembelstvo uniàva sebe se...>
 Zaklu~ok
Jordan Konstantinov-Xinot, vo jazikot na koj pi{uval vne-

suval zborovi od slovensko poteklo, so cel makedonskiot jazik da
go dostigne nivoto na porazvienite slovenski jazici.
Konstantin Miladinov svojata poezija ja pi{uval na svojot
roden stru{ki govor.
Grigor Prli~ev pi{uval na rodniot ohridski govor, no pi-
{uval i na gr~ki jazik (svoite poemi).
 Zada~a
 Pronajdete ja pesnata <T'ga za jug" od Konstantin Miladinov.

Sporedete ja so faksimilot koj sledi na koj ima izvadok od istata
pesna originalno napi{ana so rakopisot na avtorot.
10
FONETIKA
(del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite)
AKCENTSKI CELOSTI
 Povtorete gi znaewata!
1. [to e toa akcent? Povtorete gi pravilata za akcentirawe

na zborovite, za tu|ite zborovi i za otstapuvawata od pravilata.
2. Prepi{ete gi zborovite i obeleète go akcentot.
den, jato, u~enik, svire{e, son~ogled, kultura, ìri
3. Pro~itajte go izvadokot akcentiraj}i gi zborovite spored

pravilata.
< ...Loreta malku nakucnuva{e, nedostatok {to ¼ se javil u{te
od ra|awe... Vo u~ili{teto kade {to u~ela porano, nekoi deca ¼ se
potsmevale, pravele {egi so nea i taa toa niz solzi go preìvuvala
i odboleduvala. Se pravela deka ne slu{a, no nasamo leela solzi.
Se zatvorila vo sebe, izbegnuvala da kontaktira so decata...>
(Jovan Strezovski)
 Pro~itajte i sporedete!
 Otkako }e gi razgledate dvete tabeli, ~itajte gi zborovite

onaka kako {to e prikaàno na vtorata tabela. Sporedete kako se
pi{uvaat, a kako se izgovaraat. (Vnimavajte kade e obeleàn akcen-
tot!)
Se pi{uva: Se izgovara:
Kisela Voda Kiselavoda
kiselo mleko kiselomleko
ne dojde nedojde
ne mu re~e ô
nemure~e
[to go pra{a? [togôpra{a
 Zabeleàvte deka zborovite koi gi ~itavte gi izgovaravte

pod eden akcent.
Koga dva ili pove}e zbora se izgovaraat pod zaedni~ki ak-

cent pretstavuvaat akcentski celosti.
11
 Zapomnete!
Pravilo e vo akcentskata celost eden zbor da e nositel na

akcentot, a toj pa|a na tretiot slog od krajot na zborot.
Primeri:
bel bi ber vuj ko mi ne mu veli

3 2 1 3 2 1 3 2 1
Sogledajte go znakot za obeleùvawe na akcentskata celost.

A znakot za obeleùvawe na akcentot ve}e ti e poznat, kako i negovoto
mesto vo zborot. (Nad samoglaskata vo akcentiraniot slog.)
Primeri: crnñslivi, NovoSelo, nemikaà
 Ve`bi Pro~itajte go tekstot, prvo sekoj vo sebe, a potoa

na glas, pri {to }e vnimavate na pravilnoto akcen-
tirawe.
<Nedela be{e den koga redovno za ru~ek ima{e meso. Zatoa i
tolku gi sakav nedelite. Ru~ekot be{e gotov me|u eden i dva. Ne se
se}avam deka nekoj moè{e da otsustvuva od nedelniot ru~ek. Ne
moèv duri ni da zamislam {to }e se slu~e{e ako pome|u eden i dva
so brat mi izlezam podaleku od dvorot. Zakon be{e toa site da ru~ame
zaedno.
Majka mi mu gi podava{e ~iniite na tatko mi, a toj gi polne{e
pra{uvaj}i dali e dovolno, a redovno gi polne{e do vrv. A nie, pak,
ne se osmeluvavme da mu re~eme...>
(<Yvezdena porta> od Stevo Simski)
 Od istiot tekst prepi{ete gi akcentskite celosti i obele-
ète go akcentot.
Prepi{ete gi primerite i obeleète go akcentot.
Demir Hisar tri ~asa Koj dojde?

prav {e}er ne bi sakal Kolku vreme?
moj ~ovek ne sum do{ol [to mu re~e?
daj te mi ne bi rekol [to si go vikal?
12
VIDOVI AKCENTSKI CELOSTI I PRAVILA
ZA NIVNO AKCENTIRAWE
 Zapomnete!
Ve}e nau~ivte deka op{toto pravilo za akcentot vo akcent-

skite celosti e opredeleno na tretiot slog od krajot na grupata
zborovi koi ja so~inuvaat akcentskata celost.
No, vo nekoi akcentski celosti akcentiraweto se vr{i na vto-
riot slog od krajot na grupata zborovi.
 Sogledajte i zapomnete!
Niz primerite koi sledat, }e sogledate nekoi zborovni sostavi

na akcentski celosti i pravilata za nivno akcentirawe.
1. Kiselômleko, vtoráve~er, moédete, suvitégranki
Koga pridavka i imenka ozna~uvaat eden poim, akcentot pa|a
na pridavkata.
2. Pétdena, trñ~asa, stôgrama, {ésttona
Koga akcentskata celost e sostavena od broj i imenka,

akcentot pa|a na brojot.
3. Dvaeset ñtri, {eeset ñdevet, trieset ñosum
Sloènite brojni izrazi se izgovaraat so akcent

na svrznikot.
4. Koñlu|e }e dojdat? [tômajka be{e? Kolködena ostanaa?
Pra{alni zborovi i dvoslo`ni imenki obrazuvaat akcentski

celosti so akcent na tretiot slog od krajot na grupata zborovi.
5. Vöjkomi, bábami, májkamu, tátkasi
Imenki koi ozna~uvaat srodstvo i kratkite zamenski formi vo

akcentska celost se akcentira spored op{toto pravilo.
6. êkáj}igo, vikáj}iim, zboruváj}iimja (vistinata)
Glagolski prilog so kratka zamenska forma, pri akcentiraweto

akcentot pa|a na vtoriot slog od glagolskiot prilog.
13
 Pro{irete gi znaewata!
Postojat pravila za akcentirawe iskazi. Niz primerite i
objasnuvawata }e moète da gi sogledate.
1. Vo potvrdnite iskazi akcentot pa|a na glagolot.
mugi zéle, }e dô{le, za daôdi, da muse ñzvini,

sum im  rékol
2. Vo negirani i vo pra{alni iskazi akcentiraweto se vr{i spored
op{toto pravilo (na tretiot slog od krajot na zborovniot sostav).
Nemépra{a, ne}emö re~ev, ne bñsakal, [tomöre~e?

Koj gô  vide?
 Ve`bi
Prepi{ete gi akcentskite celosti i obeleète go akcentot.
[to mu re~e? Koj ja pra{a? Ne im kaà? Ne si gi videl?
da ja vidi da im pi{uva za da misli pi{uvaj}i im
trieset i eden pet pati na{i lu|e crn biber brat mu
îtajte go tekstot na glas vnimavaj}i na pravilnoto akcenti-

rawe.
<Umetnikot pravi potsvesno gest kako da }e potr~a da gi vrati.
Toj navistina im dolì objasnenie i toj e ~ovekot, iako ne go znaat,
{to bi moèl ne{to da popravi vo ovaa situacija. Tie dva crteà gi
smetna toj od yidot, utroto pred samoto otvorawe na izlo`bata, ene
gi stojat u{te na biroto vo izlo`benata kancelarija. Bi moèl pov-
torno da gi stavi, a na ènata i devoj~eto da im objasni deka e s#
nastanato samo poradi edna slu~ajnost ‡ crteìte ne bile dobro pri-
cvrsteni, pa toj poru~ekva gi simnal, no utre pak }e gi izloì, i na
podobro mesto, deka go zasluùvaat toa. Zo{to ne bi gi vratil da gi
ute{i i izraduva?>
Blaè Koneski
Prepi{ete gi akcentskite celosti od prethodniot izvadok i
obeleète go akcentot.
Organizirajte govorni ve`bi za ~itawe tekst od u~ebnikot so
cel da ve`bate pravilno akcentirawe.
14
 Primenete gi znaewata
(brza igra)
Formirajte grupi; pronajdete tekst od u~ebnikot i odredete
kolku minuti grupite }e pronao|aat akcentski celosti vo nego.
Grupata koja za toa vreme }e najde najgolem broj akcentski
celosti, gi pi{uva na tabla i gi pra{uva ~lenovite na ostanatite
grupi za mestoto na akcentot.
Sekoj od vas neka ja razgleda ilustracijata koja sledi i spored

nea da napi{e deset re~enici vo koi }e gi obeleì akcentot na
zborovite i akcentskite celosti.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
15
MORFOLOGIJA
(del od naukata za jazikot {to gi prou~uva formite na
zborovite)
 Povtorete gi znaewata!
  Opredelete gi gramati~kite kategorii na glagolite vo

re~enicive (lice, broj i vreme).
1. Baba mi splete ~orapi. 3. Nie gi ~itavme pismata.
2. Sonceto izgrea rano. 4. Vleguvavte bez bileti.
Opredelete go i vidot na glagolite vo istite re~enici.
 Zapomnete!
Glagolskite formi koi imaat promeni po lica se vikaat

li~ni glagolski formi; glagolskite formi koi ne razlikuvaat
lice se neli~ni, a glagolskite formi koi imaat formi samo za
treto lice ednina, bez vistinski da go ozna~at liceto (podmetot)
se vikaat bezli~ni glagolski formi.
BEZLI^NI GLAGOLI
 Sporedete i zapomnete!
Pro~itajte gi re~enicite vo tabelite. Sporedete gi vo odnos
na vr{itelite na dejstvata (podmetite).
Toj igra{e na do`dot. Zavrna silen do`d.

Jas pla~ev. Mi se pla~e.
Vo koi re~enici moè{ da go sogleda{ vr{itelot na dejstvoto

(podmetot)?
Zabeleàvte deka dejstvata vo re~enicite od prvata tabela se
povrzuvaat so odreden vr{itel (podmet).Toa se podmetite toj i jas.
Vo vtorata tabela dejstvata vo re~enicite nemaat odredeni
vr{iteli (podmeti).
Glagolite koi pokaùvaat dejstva {to ne se povrzuvaat
so vr{itel na dejstvo (liceto) t.e. podmetot se narekuvaat bez-
li~ni glagoli.
16
Bezli~nite glagoli se javuvaat samo vo forma na treto
lice ednina.
So bezli~nite glagoli se ozna~uvaat:

1. prirodni pojavi: duva, zazoruva, grmi, seka, se stemni, zavrna;
2. du{evni sostojbi: mi se stemni, mi se jade, mi se spie, me
ispla{i.
Zabeleùvate deka pri izrazuvaweto du{evni sostojbi, bez-
li~nite glagoli se vo sostav so kratki zamenski formi.
 Primenete gi znaewata!
Napi{ete pet re~enici vo koi }e upotrebite bezli~ni glagoli.

Pronajdete gi bezli~nite glagoli vo tekstot.
<Se slu~i i moeto prvo kampuvawe so izvidni~kiot odred. Bev
presre}na. Prvata ve~er mi se spie{e rano za{to me izmori dolgoto
pe{a~ewe po planinata. Narednite ve~eri bev sre}na i u~estvuvav
vo zabavite. Edna ve~er }e ja pametam dolgo. Sedevme okolu ognot i
kaùvavme {egi. Nenadejno zagrme. Nabrzo i zavrna, a na neboto ob-
lacite gi prekrija yvezdite. Po~na i da seka. Mi se pla~e{e. Posakav
da sum doma, vo mojot topol krevet...>
(U~eni~ki sostav na tema
<Nezaboravno doìvuvawe>)
Opedelete gi li~nite i neli~nite glagoli vo re~enicive.

1. Toni izleze vo dvorot 4. Odedna{ silno zavrna.
2. Veterot duvna nenadejno. 5. Mnogu mi se spie.
3. Ma~kata go fati gluv~eto. 6. Taa gi povika decata.
 Opredelete gi gramati~kite kategorii i vidot na glagolite
vo prethodnite re~enici.
17
NELI^NI GLAGOLSKI FORMI
 Zapomnete!
  Vo makedonskiot literaturen jazik, ve}e u~evte za toa,
postojat: li~ni glagolski formi, bezli~ni glagolski formi i
neli~ni glagolski formi.
Dosega nau~ivte deka glagolite imaat gramati~ka forma li-
ce, odnosno deka glagolite imaat po tri lica vo dvata broja (ednina i
mnoìna). I toa se li~ni glagolski formi.
 Isto taka, u~evte i za bezli~ni glagolski formi, odnosno
za bezli~nite glagoli. Tie se bezli~ni za{to dejstvata koi gi poka-
ùvaat ne se povrzuvaat so vr{itel na dejstvo.
Vo makedonskiot literaturen jazik ima glagolski formi koi
nemaat promeni po lica i tie se narekuvaat neli~ni glagolski
formi. Takvi formi se:
1. glagolskata l-forma 3. glagolskata imenka
2. glagolskiot prilog 4. glagolskata pridavka
Za neli~nite glagolski formi }e u~ite na narednite ~asovi.
GLAGOLSKA L-FORMA
 Razmislete i sogledajte!
Razgledajte gi tabelite koi sledat i sogledajte: koi se zavr-
{oci na glagolite, koi gramati~ki kategorii se prikaàni i od koj
vid se glagolite.
Ednina Mnoìna
m. r. `. r. s. r.
skokal skokala skokalo skokale
skoknal skoknala skoknalo skoknale
ve`bal ve`bala ve`balo ve`bale
izve`bal izve`bala izve`balo izve`bale
 Da vi pomogneme
Zavr{ocite na glagolite se: -l, -la, -lo, -le. Ottamu ovaa forma
na glagolite se narekuva glagolska l-forma.
 Sogledavte deka ovaa glagolska forma gi ima gramati~kite
kategorii rod i broj.
Voo~ivte deka ovaa glagolska forma se obrazuva od dvata vida
glagoli, svr{eni i nesvr{eni.
18
Pronajdete gi glagolskite l-formi vo izvadokot i opredelete
gi nivnite rod i broj.
<Trgnale eden den nekolku selani Mariovci da odat na Crna
da lovat ribi. Lovele {to lovele, si kinisale da si odat doma. I
taman na nekolku ~ekori od rekata nekoj povikal:
‡ More, selani, nie lovevme ribi, se butkavme po povr{inata
vo vodata, ama kojznae dali ne se udavi nekoj od nas. Ne pravime lo{o
da se prebroime.
Go odobrile site predlogot i zastanale, a predlaga~ot po~nal
da broi. Eden, dva, tri, ~etiri ... doteral do osum.>
(Narodna prikazna)
 Pretvorete gi li~nite glagolski formi vo re~enicite vo l-
glagolski formi.
1. Gordana {ie{e ubavo. 4. Snegot gi iznenadi site.
2. Tie trgnaa kon nas. 5. Taa tr~a{e najbrzo.
3. [etaa pokraj kejot. 6. Bor~e ja kupi knigata.
 Sekoj od vas treba da ja razgleda ilustracijata koja sledi i

da napi{e sostav za vzaemnata qubov me|u majkata i deteto. Naslov
na sostavot, spored sodrìnata koja }e ja napi{e, sekoj u~enik poedi-
ne~no go pi{uva.
19
GLAGOLSKI PRILOG, GLAGOLSKA IMENKA
I GLAGOLSKA PRIDAVKA
1. Glagolski prilog
Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma.
Taa se obrazuva od nesvr{eni glagoli, so nastavkata ‡j}i.
Vo re~enicata odi paralelno so glagol vo li~na glagolska
forma i sekoga{ imaat ist vr{itel (podmet).
Primeri: 1. Odej}i kon u~ili{te, go sretnav Goran.
2. Varej}i go kafeto, baba se izgore.
3. Gledaj}i prenos, decata zaspale.
2. Glagolska imenka
Glagolskite imenki imenuvaat glagolski dejstva.
Se obrazuvaat od nesvr{eni glagoli, so nastavkata ‡we.
Vo sreden rod, imaat ednina i mnoìna i se ~lenuvaat.
Primeri:
jadewe jadewa jadeweto

smeewe smeewa smeeweto
  
ednina mnoìna ~lenuvawe
Poretko glagolskata imenka se obrazuva i so nastavkata ‡nie.
Primeri:
izdanie re{enie priznanie
3. Glagolska pridavka
Glagolskata pridavka se obrazuva od glagoli i pretstavuva
preodna forma me|u glagol i pridavka.
Vo promenite se odnesuva kako pridavka: ima formi za trite
roda, za dvata broja (ednina i mnoìna) i se ~lenuva.
Ednina Mnoìna Primeri za ~lenuvani

formi
m. r. `. r. s. r.
slu{an slu{ana slu{ano slu{ani slu{aniot, slu{anata,
padnat padnata padnato padnati slu{anoto, slu{anite
20
Od tabelata moèvte da gi sogledate nastavkite so koi se obra-
zuvaat glagolskite pridavki i nivnite formi za rod i broj.
 Obrazuvajte glagolska l-forma od glagolite: ve`ba, slika,
sledi, gleda.
Povrzete gi dejstvata vo re~enicite obrazuvaj}i glagolski pri-
log.
(Primer: Ma~eto mjauka{e i grebe{e po yidot. Ma~eto mjauka-
{e grebej}i po yidot.)
1. Taa svire{e dodeka gleda{e vo notite.
2. Vrne{e do`d koj gi poplavi ulicite.
3. Dodeka vleguva{e, toj gi zabeleà gostite.
Obrazuvajte glagolski imenki, glagolski pridavki i glagolski
prilozi od glagolite: {epoti, kupuva, u~i, snima i sedi.
(Primer: yvoni, yvonewe, yvoneto, yvonej}i)
Vo tekstovi od u~ebnikot pronajdete po pet primera od neli~-
nite glagolski formi. (Zabele{ka: Moète da organizirate natpre-
var po grupi.)
PROSTI I SLO@ENI GLAGOLSKI FORMI
 Sogledajte i zaklu~ete!
Razgledajte gi primerite (vo tabelite) koi pretstavuvaat gla-
golski formi. Razgovarajte i donesete zaklu~ok za nivniot sostav
(struktura).
Prosti glagolski formi Sloèni glagolski formi

odam odej}i }e odam sum odel
odev odi bi odel imam odeno
odele ode{e bev odel nemam odeno
Ve}e sogledavte deka prostite glagolski formi se sostaveni

samo od eden glagolski zbor.
Voo~ivte deka sloènite glagolski formi se sostaveni od
~esti~ka (}e, bi) ili pomo{en glagol (sum, bev, imam) i prosta
glagolska forma.
21
 Da bide pojasno
Prosti glagolski formi vo makedonskiot jazik se:
1. Neli~nite glagolski formi: glagolskata l-forma, gla-
golskata pridavka, glagolskata imenka i glagolskiot prilog. Za
niv ve}e u~evte.
2. Sega{noto vreme, minato opredeleno svr{eno i minato

opredeleno nesvr{eno vreme se vremenski formi. Za niv }e
u~ite na narednite ~asovi.
3. Zapovedniot na~in pretstavuva na~inska forma. I za

nego }e u~ite na narednite ~asovi.
 Ve`bi
Pronajdete gi prostite i sloènite glagolski formi vo izva-

dokot.
<Deteto, sinot, napi{a stihotvorba. V~era. Moèbi i zav-
~era. Ne znae to~no toj koga. Proletta to~i mirizbi i od prek-
v~era. I od porano... A deteto vleze vo ~etirinaesettata ‡ treti
klas e. Prva negova stihotvorba. Ubava? Kojznae. Toj ne znae. Toj
nikoga{ ne pi{uval stihovi. Sepak treba da e ubava. Sigurno.
Taka silno mu sjaat o~ite na deteto...
- Mamo, mamo!
Taa go do~ekuva strogo, studeno. Vo nejzinite o~i prekor:
po glasot, po razbranuvaniot izvik na deteto, taa go nasetuva
negoviot nemir, begawe ‡ skr{nuvawe od ustanovenoto, oprede-
lenoto, izmerenoto, poznatoto. Ne se laè. Ne. Gi poznava taa
svoite deca. Dobro gi poznava. Vnimatelno slede{e s# kaj niv.
Zagrièna: neumorno bdee{e. Najgolemata `rtva za niv ¼ se ~i-
ne{e nezna~itelna, sitnica.>
Ivan To~ko
(Izvadok od raskazot <Misle{e malo, neopitno pti~e>)
Opredelete tekst vo u~ebnikot od koj }e gi pronajdete prostite
i sloènite glagolski formi.
22
SEGA[NO VREME
(Prezent)
 Zapomnete!
Sega{noto vreme ozna~uva dejstvo koe se sovpa|a so vremeto

na zboruvaweto (vo sega{nosta). Se obrazuva od nesvr{eni glagoli.
Primeri: Na neboto se pojavuva vinoìto.
Na poljankata igraat decata od sedmo oddelenie.
Formi za sega{no vreme moàt da obrazuvaat i svr{enite gla-
goli so upotreba na svrznici ili ~esti~ki: ako, duri da, }e i dr.
Primeri: Ako napi{ete doma{no, odime na izlet.
Duri da gi pre~ekame, }e pro~itame najnovi vesti.
 Sporedete i sogledajte!
Otkako }e gi sporedite tabelite vo koi se prikaàni formi
na glagoli vo sega{no vreme, menuvani po lica, }e gi sogledate
nastavkite so koi se obrazuva sega{noto vreme.
a - grupa i ‡ grupa e - grupa

1l. doa|a - m 1l. misla ‡ m 1l. pleta ‡ m
Ednina 2l. doa|a - { 2l. misli ‡ { 2l. plete ‡ {
3l. doa|a 3l. misli 3l. plete
1l. doa|a ‡me 1l. misli ‡ me 1l. plete ‡ me
Mnoìna 2l. doa|a ‡ te 2l. misli ‡ te 2l. plete ‡ te
3l. doa|a ‡ at 3l. misl ‡ at 3l. plet - at
Zabeleàvte deka vo treto lice ednina formite nemaat nas-
tavka. Spored soglaskata na koja zavr{uvaat glagolite vo treto
lice ednina, sega{no vreme, se odreduva glagolskata grupa na
glagolite. Zatoa nad tabelite pi{uva: a-grupa, i-grupa i e-grupa.
Glagolot sum e nesvr{en glagol. Toj ima svoi formi za sega{no
vreme, pretstaveni na tabelata.
Ednina Mnoìna
1l. sum 1l. sme
2l. si 2l. ste
3l. e 3l. se
23
 Ve`bi
 Vo izvadokov koj sledi, pronajdete gi glagolskite formi vo
sega{no vreme.
<Deteto gi okokori o~ite: edinstven protest... Potem se zavrti.
Zaplaka. Se povle~e.
Toj gleda, slu{a: srceto mu se kine. Trae... Koga ostanaa sami, ¼
re~e: Nepravedno go rastaì deteto!... Toa moèbi nikoga{ ve}e nema
da ja pokaè ubavinata na svoite nemiri, moèbi nikoga{ nema da
napi{e stih... I toa e moèbi poarno za nego!... Kojznae?... No, zar cve-
tot treba da svene, pred da ja raskrie svojata mirizba?...>
(Ivan To~ko)
Opredelete gi vidot, liceto i brojot na glagolite vo sega{no
vreme od istiot izvadok. (Toa moète da go pravite vo tabeli.)
Primer:
Glagol Lice Broj Vid
okokori treto ednina svr{en
 Prodolète go zapo~natiot tekst so glagolski formi vo se-

ga{no vreme (so svr{eni i nesvr{eni glagoli). Poglednete ja ilus-
tracijata.
Sedam i razmisluvam od kade da po~nam. Utre e vtornik i jas
imam mnogu zada~i da srabotam. Re{iv: Odam vo biblioteka.
24
MINATO OPREDELENO NESVR[ENO I MINATO
OPREDELENO SVR[ENO VREME
(Imperfekt i aorist)
Od {to se sostaveni prostite glagolski formi?
Nabrojte gi prostite glagolski formi!
Koi glagolski formi se vremenski?
 Opredelete koi glagoli vo nizava se svr{eni, a koi se ne-
svr{eni!
igra{e, dojde, vikaa, vleze, istr~avme, izlegoa
 Sporeduvame i zaklu~uvame!
 Pro~itajte gi re~enicite vo tabelite i sporedete go vreme-

traeweto na dejstvata. Voo~ete go i prisustvoto na govoritelot i
vidot na glagolite.
1. 2.
1. Mare pliva{e cel den. 1. Taa ispliva 500 metri.
2. Tie berea plodovi. 2. Tie gi nabraa plodovite.
3. Site pi{uvavme lektira. 3. Site napi{avme lektira.
Dejstvata vo prvata tabela se slu~uvale vo traewe, vo pri-

sustvo na govoritelot. Se obrazuvaat od nesvr{eni glagoli.
Toga{, glagolite se vo minato opredeleno nesvr{eno vreme.
Dejstvata vo vtorata tabela se zaokruèni (se izvr{ile

vo eden moment vo minatoto) vo prisustvo (ili so u~estvo)
na govoritelot. Se obrazuvaat od svr{eni glagoli. Tie
glagoli se vo minato opredeleno svr{eno vreme.
 Sogledajte!
 Od tabelite koi sledat }e gi sogledate nastavkite so koi se
obrazuvaat ovie glagolski vremiwa.
25
Ednina Mnoìna Ednina Mnoìna
1l. odev 1l. odevme 1l. otidov 1l. otidovme
2l. ode{e 2l. odevte 2l. otide 2l. otidovte
3l. ode{e 3l. odea 3l. otide 3l. otidoa
 
Minato opredeleno Minato opredeleno
nesvr{eno vreme svr{eno vreme
 Da bide pojasno
 Nekoi glagoli od e-grupa i i-grupa vo treto lice mnoìna

imaat nastavka -ja: potvrdija, izmija, ostavija, za~ekorija.
 Formi za minato opredeleno nesvr{eno vreme imaat i svr{e-
nite glagoli, a gi obrazuvaat so: ako, da, }e i toga{ imaat drugi zna~ewa.
Primeri: Ako kaèv, }e mi zamerea. ]e dojdevme ako n# povikaa.
Pronajdete gi vo izvadokov glagolskite formi upotrebeni vo
minato opredeleno nesvr{eno i svr{eno vreme i opredelete vo koe
lice i broj se istite.
<Lu|eto se ka~uvaa po ridot i se zamoruvaa. A na vrvot, ima{e
du}an so ubav kristal i so osveìtelen ~aj od nane. Lu|eto vleguvaa
da se napijat ~aj {to im se sluè{e vo ubavi kristalni ~a{i.
<Na èna mi nikoga{ ne bi ¼ teknalo ova>, pomisli eden posetitel
i kupi nekolku kristalni ~a{i, za{to tokmu ve~erta o~ekuva{e po-
seta: gostite }e bidat voodu{eveni od rasko{nata ubavina na ~a{ite.
Drug tvrde{e deka ~ajot e duri i povkusen koga se sluì vo kristalni
sadovi, za{to tie podobro ja ~uvaat negovata aroma. Tret, pak, izjavi
deka na Orientot za ~aj koristat kristalni ~a{i poradi nivnata
vol{ebna mo}...?>
(Paolo Koeljo)
 Prepi{ete go tekstot koj sledi na toj na~in {to }e gi trans-
formirate glagolite od sega{no vo minato opredeleno svr{eno vreme.
(Primer: Dve ku~iwa okolu nas igraa. Tretoto, najubavoto, se
najde na osmatra~nica)
<Dve ku~iwa okolu nas igraat. Tretoto, najubavoto, se nao|a na
osmatra~nica. Zaludno go vikam. Frlame leb koj od torbata ni go iz-
26
vadi Pajo ‡ pesot ne prio|a. Ovie dve ku~iwa jadat ‡ toj samo nabqu-
duva. Za mig se vturna da vrati edno jagne i povtorno e gore, na svoeto
mesto. Gi sakame ovie dva pesa, zaedno so Pajo, da se borat, za da go
privle~eme tretiot, <koj e najsilen vo celata planina>, kako Pajo {to
go fali. Ni{to ne pomaga. Ni povikot, ni svireòt. Samo gore, na
osmatra~nicata od izdadenata karpa, mu se vee dolgata i temna griva
na vratot. Pes koj znae koga, kako i {to saka. Se gleda deka Pajo so
seta sila go saka i deka likuva {to pesot e na visina na ispitot: ne
se odvojuva, bez pri~ina, od stadoto.>
(Ferid Muhi})
 Zada~a za doma
Napi{ete sostav za edna ekolo{ka akcija vo koj }e koristite
glagolski formi vo minato opredeleno nesvr{eno i svr{eno
vreme. Naslovot opredelete go sekoj sam individualno. Na ~as
~itajte gi sostavite, razgovarajte za niv i vrednuvajte gi.
27
ZAPOVEDEN NAÎN
(Imperativ)
 Sporeduvame i zaklu~uvame
Razgledajte gi tabelite na koi se pretstaveni glagoli od trite
glagolski grupi (a-grupa, i-grupa i e-grupa). Sporedete gi formite i
zaklu~ete: vo koi lica ima direktna zapoved, vo koi lica ima
indirektna zapoved, kako se obrazuvaat tie formi i vo koe lice
nema formi za zapoved. Ova e na~inska glagolska forma.
Ednina a - grupa i - grupa e - grupa i - grupa e - grupa

1 lice / / / / /
2 lice gledaj broj spij odi jadi
3 lice neka(da) neka neka(da) neka(da) neka(da)
gleda (da)broi spie odi jade
Mnoìna a - grupa i - grupa e - grupa i - grupa e - grupa

1 lice da gledame da broime da spieme da odime da jademe
2 lice gledajte brojte spijte odete jadete
3 lice neka(da) neka(da) neka(da) neka(da) neka(da)
gledaat brojat spijat odat jadat
 Zapomnete!
Direktna zapoved se iskaùva samo za vtoro lice (edni-

na i mnoìna) (gledaj-gledajte, broj-brojte, spij-spijte, odi-odete,
jadi-jadete).
Indirektna zapoved za drugite lica se iskaùva so ~es-

ti~kite da i neka i formite na sega{no vreme (da gleda, neka
gleda, da gledaat, neka gledaat).
Direktna zapoved se obrazuva na dva na~ina:

1. glagolite od a-grupata i glagolite od i-grupata i e-grupata
~ij op{t del e na samoglaskata, so nastavkite ‡j (ednina), -jte (mno-
ìna).
(gledaj ‡ gledajte, broj ‡ brojte, spij ‡ spijte)
2. glagolite od i-grupata i e-grupata ~ij op{t del e na so-
glaska, so nastavkite ‡i (ednina) i ‡te (mnoìna) (odi ‡ odete, jadi
‡ jadete, tol~i - tol~ete).
28
 Da bide pojasno
Formi za prvo lice ednina nema.

Od nekoi glagoli ne se obrazuvaat zapovedni formi: studi,
treba, moè i sl.
 Odre~ni formi na zapovedniot na~in se obrazuvaat so ne
pred glagolot, ili pak so nemoj/nemojte i da ‡ konstrukcija.
Ne gledaj taka! Nemoj da zboruva{ brzo!

Ne gledajte vamu! Nemoj da vikate!
 Ve`bi
 Prepi{ete gi re~enicite pretvoraj}i go iskazniot na~in vo

zapoveden.
(Primer: Jane pee stari pesni. Jane, pej stari pesni!)
1. Nie }e odime na izlet. 4. Sedea i go gledaat zajdisonceto.
2. Ti kupuva{e novi knigi. 5. Ti sekoga{ nose{e doma{no.
3. Doa|avte ~esto kaj nas. 6. Tawa ja ~uva sestri~kata.
 Pronajdete gi formite na zapovedniot na~in vo izvadokot i
opredelete go liceto i brojot vo koi se upotrebeni.
<... ‡ Sedi, Dane, da porazgovarame!...
‡ Ajde, zaklati go ~asovnikot, potoni me vo nekoja hipnoza i
pravi ne{to ‡ se po{eguvav!
‡ Zatvori gi o~ite, toa e prvata instrukcija. Relaksiraj go
celoto telo, del po del. Sega }e odime nazad vo vremeto, da gi najdeme
i drugite nezadovolstva vo tvojot ìvot...>
(<Me|u sonot i javeto> ‡ Antoniot Krstev)
Pronajdete zapovedni formi vo tekstovi od u~ebnikot. Moète
da organizirate natprevar po grupi, koja grupa za odreden vremenski
period }e pronajde pove}e zapovedni formi.
29
PRILOZI
 Zapomnete!
Prilozite se polnozna~ni zborovi koi naj~esto odat so

glagolite i go objasnuvaat glagolskoto dejstvo spored: vreme,
mesto, na~in, koli~estvo i dr.
Sogledajte go mestoto na prilozite vo re~enicata i porazgo-

varajte za nivnoto zna~ewe.
1. Denes dobivme te{ka zada~a. 3. Taa pi{uva bavno.
2. Marko otpatuva nekade. 4. Toni mnogu se ispla{i.
  Voo~ivte deka spored zna~eweto prilozite se delat na
nekolku grupi:
A. prilozi za vreme: dewe, no}e, v~era, denes, sekoga{, sega,
utre, nikoga{, vedna{, otsega, naskoro, zasega, ponekoga{ i dr.
B. prilozi za mesto: nekade, nikade, gore, dolu, levo, desno,
doma, nadvor, vnatre, tamu, vamu, daleku, blizu i dr.
V. prilozi za na~in: brzo, bavno, lesno, te{ko, herojski, lo{o,
poleka, hrabro, pla{livo, sosila i dr.
G. prilozi za koli~estvo: malku, mnogu, nekolku, pove}e, po-
malku, tolku, dvojno, dvapati, dovolno, nekolku, kolku, tretpat i dr.
Iako prilozite spa|aat vo grupata nemenlivi zborovi, nekoi
od niv moàt da se stepenuvaat, a nekoi i da se ~lenuvaat.
Primeri: 1. Tato vikna silno, a dedo vikna posilno.
2. Taa pliva{e brzo, no jas isplivav najbrzo.
3. Denes dojdoa pove}eto od povikanite.
 Treba da vnimavate da pravite razlika pri pronao|aweto i
upotrebata na pridavkite od sreden rod i prilozite za na~in.
Primeri: Te{ki sodrìni u~ime te{ko.

   
pridavka imenka glagol prilog
 Zada~i
Napi{ete po tri re~enici so prilozi od sekoja grupa prilozi.

 Pronajdete gi prilozite vo izvadokov i opredelete vo koja
grupa spa|aat.
30
<Be{e esen. Celoto semejstvo otpatuvavme nabrzina v selo, kaj
moite baba i dedo. Sekoga{ pravime taka. Tato znae deka vo toa vre-
me v selo ima tolku mnogu rabota po nivjeto. Toj tamu izrasnal. Nivi-
te ne se daleku i lesno se stasuva do niv. Bevme pove}e i rabotata
ode{e brzo. Nekako naviknavme na tie esenski raboti. Otkako srabo-
tivme dovolno, se vrativme doma, vo golemata, no ve}e stara ku}a na
baba i dedo. Vedna{ sednavme okolu masata za{to bevme gladni. Mi-
risa{e na vrel ka~amak i selsko kiselo mleko. Otkako se najadovme,
vedna{ legnavme. Sonot n# obzede mnogu brzo...>
(Sneàna Velkova)
Pronajdete gi prilozite vo izvadokot i opredelete gi spored
nivnoto zna~ewe.
<Kowot tr~al po planini i dolini, preskoknuval reki i potoci,
protr~uval niz livadi i poliwa. Mom~eto cvrsto se drèlo za grivata,
no poleka po~nalo da ja gubi silata i nemo}no padnalo na trevata.
So prstite go doprelo svoeto lice i se v~udovidelo koga sfa-
tilo deka e nabr~kano, a kosata i bradata sosem mu obelele ‡ po
nekolku miga na beskrajna sre}a na ple}ite na najubaviot kow, mom~eto
stanalo belokos starec.
Vo rakata mu ostanale samo nekolku vlakna od srebrenata griva,
kako dokaz deka nekoga{ go javalo najubaviot, najbeliot, najprekrasniot
kow na svetot. A kowot so seta svoja mladost, rasko{ i ubavina i
natamu tr~al niz poliwata i planinite i gi predizvikuval smelite
mom~iwa.>
(Du{ko Kralevski)
Napi{i re~enici vo koi }e gi koristi{ prilozite: dobar, vre-
den, brz i ubav, nasproti pridavkite od sreden rod so ista forma.
(Primer: Te{ki kamewa se strupolija na patot. U~eweto mu
ode{e te{ko.)
31
PREDLOZI
 Zapomnete!
Predlozite se nemenlivi (slu`beni) zborovi so koi se

iskaùvaat razli~ni odnosi vo re~enicite.
 Tie nemaat sopstveno zna~ewe, pa konkretnoto zna~ewe go
dobivaat koga se vo spoj so polnozna~nite zborovi.
 Razgovarame i sogleduvame!
 Dodeka gi ~itate re~enicite, razgovarajte i sogleduvajte gi
zna~ewata na predlozite vo niv.
Decata se krieja zad vratata.  prostorno zna~ewe

Ja izbri{a potta so rakata.  zna~ewe na sredstvo
Sekoga{ zboruva na {ega.  na~insko zna~ewe
]e ostanat pome|u edna i dve nedeli.  vremensko zna~ewe
Knigata e na sestra mi.  prisvojno zna~ewe
Spored sostavot, predlozite se podeleni na:

prosti: v, vo, na, do, za, so, niz, pred, zad, po, kraj, me|u
sloèni: zaradi, poradi, otkaj, nakaj, pome|u, nasproti, pokraj
Predlogot vo ima i forma v. Koga se upotrebuva predlogot v?
V sabota }e pravat rodenden.  idno dejstvo (v)
Ode{e tamu vo vikendite.  pred ~lenuvana imenka na v (vo)
Vo primerite koi sledat }e sogledate deka predlogot na ima

pove}e zna~ewa.
]e dojdat na leto. (vremensko). Idejata e na Marija. (prisvojno).
Istr~aa na ulica. (prostorno).
 Prilozite posle i {irum ne treba da gi upotrebuvame kako
predlozi.
32
Pogre{no Pravilno
1. Ti si posle mene. 1. Ti si po mene.
2. [irum seta na{a zemja. 2. Po seta na{a zemja.
Napi{ete re~enici vo koi }e gi upotrebite svrznicite: vo, v,

na, so, po, za, zad.
Odberete tekst od u~ebnikot vo koj }e gi pronao|ate predlo-
zite i }e gi opredeluvate nivnite zna~ewa.
 Otkako }e ja razgledate ilustracijata, sekoj od vas pi{uva
sostav na tema <U~ili{na pretstava>. Potoa gi potcrtuva predlozite
koi }e gi upotrebi. îtajte gi sostavite i opredeluvajte gi zna~ewata
na predlozite.
33
SVRZNICI
 Zapomnete!
Svrznicite se slu`beni, nemenlivi zborovi so koi gi

povrzuvame zborovite vo re~enicata i gi povrzuvame
re~enicite vo sloènata re~enica.
Spored strukturata ima dve grupi svrznici:
1. prosti: i, pa, no, a, kako, {tom, za{to, ili, deka i dr.
2. sloèni: zatoa {to, pred da, tuku{to, taka {to, za da,

me|utoa i dr.
Vo na{iot jazik ima svrznici koi se od tu|o poteklo: svrznikot

no poteknuva od staroslovenskiot jazik, a oti od gr~kiot jazik.
Ne treba da prifa}ame svrznici tu|i na makedonskiot stan-
darden jazik, kako {to se: ali, nego, po{to, taka da.
(Ne odime vo selo tuku na ezero. Dobiv petka bidej}i u~ev mnogu).
Za svrznicite }e u~ite pove}e koga }e gi izu~uvate vidovite
nezavisni sloèni re~enici (A vo osmo oddelenie vidovite zavisno
sloèni re~enici).
 Zada~i
Pronajdete gi svrznicite vo re~enicive i odredete {to povr-

zuvaat (zborovi vo re~enici ili pak re~enici vo sloèni re~enici).
1. Goran ni{to ne mu re~e, tuku se slu{na aplauz koj potoa grmna
vo salata.
2. Goran ja izgovori vtorata replika svrten kon êdo i s# ubavo
te~e{e.
3. Od Goran se izbri{a tremata i toj kako golem artist koj ja
odigral ulogata posaka da sedne do drugar~eto.
4. ]e te oble~eme vo po{tarska obleka i koga }e ti dadam znak,
}e vleze{ na scenata kade {to }e te pre~ekaat êdo i Dara i }e re~e{.
5. Ete, toa e s#, Gorane, tri re~enici i spas i za mene i za pret-
stavata.
Napi{ete tri sloèni re~enici vo koi }e upotrebite svrznici
koi }e povrzuvaat zborovi, no i re~enici vo sloènite re~enici.
Pronajdete tekst vo u~ebnikot vo koj }e gi pronao|ate svrzni-
cite i }e opredeluvate koi se prosti, a koi se sloèni.
34
SINTAKSA
(del od naukata za jazikot koj ja prou~uva re~enicata)
PREDMET ‡ vidovi predmet
 Zapomnete!
^lenot vo re~enicata vrz koj preminuva glagolskoto

dejstvo se vika predmet.
Martina donese jagotki. Darko go vikna Goran.

  
 Vo makedonskiot literaturen jazik ima tri vida predmet:

direkten, indirekten i predlo{ki.
Razgledajte gi primerite i voo~ete gi razlikite me|u vidovite
predmeti.
Glagolskoto dejstvo direktno

Jovan jade torta.
 preminuva vrz predmetot
Jas ja vidov Bojana.
(direkten predmet).
Predmetot go imenuva onoj na

I donesov kniga na Maja.
 kogo mu e nameneto dejstvoto
Mu kupiv podarot na Mile.
(indirekten predmet).
Predmetot se povrzuva so
V~era igravme so Sa{o.
 prirokot so pomo{ na
Zboruva za kavgata.
predlog (predlo{ki predmet).
 Da bide pojasno
Direktniot predmet odgovara na pra{awata {to? (za pred-
met) i kogo? (za lica).
Traj~e pi{uva pismo. ([to pi{uva Traj~e?)
Ja po~ituvam baba. (Kogo po~ituvam?)
 Indirektniot predmet odgovara na pra{awata na kogo? i
komu?
Mu se nasmevna nemu. (Na kogo mu se nasmevna?)
Im zablagodari na gostite. (Komu mu zablagodari?)
35
Predlo{kiot predmet odgovara na pra{awata kogo? i {to?
zaedno so predlogot vo re~enicata.
Se dogovorija za sostanok. (Za {to se dogovorija?)
Veruvam vo vas. (Vo kogo veruvam?)
 Ve`bi
Pronajdete gi predmetite vo izvadokot i opredelete go nivniot

vid.
<Mom~eto se gordee{e so sebe. Nau~i va`ni raboti, kako {to se
trgovijata so kristal, jazikot bez zborovi i znaci. Edno popladne, na
vrvot od ridot zdogleda ~ovek koj se àle{e deka po celata taa
nagornina ne moè da se najde pristojno mesto kade {to bi moèl
ne{to da se napie. Mom~eto, ve}e znaej}i go govorot na znacite, go
vikna starecot da porazgovaraat.
- Ajde da im prodavame ~aj na lu|eto {to }e se iska~at na ridov
‡ re~e toj.>
(Paolo Koeljo)
Napi{ete po tri re~enici so sekoj od vidovite predmeti.
 Pronajdete gi predmetite vo izvadokot. Sogledajte na koi
mesta moè da se upotrebat predmetite vo re~enicite.
<Starecot go ispu{ti jaèto, zastana so noga na nego i go krena
harpunot kolku {to moè{e pove}e i so seta svoja sila, {to vo toj
moment ja dobi, go zabode, i u{te edna{ vo stranata na ribata, tamu
zad golemite gradni perja, koi se krevaat visoko vo vozduhot do
visinata na ~ove~kite gradi. Toj po~uvstvuva kako èlezoto vleguva
i se navedna nad nego i go zabode u{te podlaboko, a toga{ se opre i na
nego so celata teìna od svoeto telo.
Toga{ ribata se pojavi ìva, makar {to smrtta be{e vo nea, i se
krena visoko od vodata, pokaùvaj}i ja seta svoja ogromna dolìna i
{irina, seta svoja sila i ubavina. Izgleda{e kako da visi vo vozduhot
nad starecot vo ~amecot. A toga{ padna, plesnuvaj}i vo moreto i go
pokri so voda starecot i celiot ~amec.>
(Ernest Hemingvej)
36
UDVOJUVAWE NA DIREKTNIOT
I NA INDIREKTNIOT PREDMET
 Razmislete i sporedete!
Vnimatelno sporedete ja strukturata na predmetite vo re~e-
nicite.
Direkten predmet Indirekten predmet
1. Tie jadea torta. 1. Nie mu rekovme.
2. Dedoto donese pes. 2. Denes im se javiv.
 
sporedi sporedi
 
1. Tie ja jadea tortata. 1. Nie mu rekovme nemu.
2. Dedoto go donese pesot. 2. Denes im se javiv nim.
 Sogledavte deka predmetot moè da bide sostaven od eden
zbor (imenka, kratka ili dolga zamenska forma) i od dva zbora (imenka
i kratka zamenska forma i kratka so dolga zamenska forma), koga
predmetot se udvojuva.
 Zaklu~ete! Va`na karakteristika na makedonskiot jazik e

udvojuvaweto na direktniot i na indirektniot
predmet.
 Ve`bi Udvojte gi predmetite vo re~enicive.
1. Mojata drugarka me izneveri. 4. Raspustot mi mina brzo.

2. Ja pre~ekavme srde~no. 5. Mnogu mu se nalutiv.
3. V~era gi vidov. 6. Jas im se obrativ.
Opredelete go vidot na predmetite vo re~enicite.
1. Taa ja podade rakata i pokaà kon yidot.
2. Stariot go krena pogledot i od svetilkata vo niv mu grgna crvenilo.
3. @enata dojde do nego i mu se zagleda vo liceto.
4. Go stegna kuferot i prosto potr~a napred kon Sarajanovo.
5. Mu se ~ine{e deka go prepoznava toa pokrevawe.
(<Nema smrt dodeka yvoni> od D. Ba{evski)
Napi{ete po pet re~enici za direkten i za indirekten predmet
(udvoen i neudvoen).
37
APOZICIJA
 Sporedete, razmislete, zaklu~ete!

Otkako }e gi pro~itate re~enicite, razmislete so kakvo zna-
~ewe se naglasenite zborovi vo niv.
Sporedete gi mestata na koi se nao|aat naglasenite zborovi.
Dali se menuva nivnoto zna~ewe so promena na mestoto vo re~enicata?
1. Vesna, mojata prva bratu~etka, otpatuva vo Danska.
2. Mojata prva bratu~etka, Vesna, otpatuva vo Danska.
Naglasenite zborovi pretstavuvaat ~len vo re~enicata koj se
narekuva apozicija. Taa e vtorostepen ~len vo re~enicata.
Apozicijata se odnesuva na nekoj ~len vo re~enicata.
 Apozicijata dava dopolnitelni podatoci za ~lenot na koj
se odnesuva.
^lenot na koj se odnesuva i apozicijata moàt da si gi zamenat
mestata, no toa ne go menuva zna~eweto vo re~enicata.
 Zapomnete!
Apozicijata e ~len na re~enicata koja ima isto zna~ewe

so ~lenot na koj se odnesuva i go dopolnuva.
Atributot i apozicijata se vtorostepeni ~lenovi. Pronajdete
gi vo re~enicite koi sledat.
1. Dobriot trener, neodamna dojden vo klubot, postigna odli~ni
rezultati.
2. Belata ku}a, blizu u~ili{teto, e najubava ku}a vo naselbata.
3. Letoska bev vo prekrasniot Ohrid, drevniot grad kraj Ohrid-
skoto Ezero.
 Ve`bi za primena na znaewata

Napi{ete pet re~enici vo koi }e upotrebite atribut i apo-
zicija.
Pronajdete tekstovi od u~ebnikot so atributi i apozicii.
38
STRUKTURA NA
SLO@ENATA REÊNICA
Oddelete gi prostite i sloènite re~enici vo izvadokot.
<Go ~ita taa pismoto i misli. Go prepro~ituva taa pismoto. Potoa

sednuva pred golemata masa i po~nuva da pi{uva. Da mu odgovori na
pismoto negovo. Po~nuva da odvetuva mol~e{kum.>
(<Rastoka od {est utoki> od S. Guleski)
Sloènata re~enica sodrì najmalku dva priroka. Toa zna-

~i deka nejzinata struktura ja so~inuvaat najmalku dve prosti
re~enici.
 Sporedete i zaklu~ete!
Koja e razlikata vo slednite dve sloèni re~enici vo odnos

na podmetot?
1. Starecot izleze vo parkot i go povika vnukot Jane.
2. Ekipite se natprevaruvaa, a u~enicite navivaa.
Prostite re~enici vo sostavot na sloènata re~enica mo-

àt da imaat zaedni~ki podmet, a moàt da imaat i razli~ni
podmeti.
Od primerov koj sledi }e sogledate {to se toa del-re~enici.
Tatko mu dojde no ne donese ni{to osven {to be{e

od pe~alba, bolen.
  
del ‡ re~enica del ‡ re~enica del ‡ re~enica
Oddelnite prosti re~enici vo sostavot na sloènata re-

~enica se narekuvaat del ‡ re~enici.
39
 Zada~i
Napi{ete pet sloèni re~enici i podelete gi na del-re~enici.

(Na primer: [tom vlegoa gostite, taa izleze, i otide kaj ba-
ba ¼.)
 Poso~ete gi sloènite re~enici vo izvadokot i opredelete
gi del-re~enicite.
<...Ovie mu raskaàle deka eden se udavil deneska, no ne znaat
koj e.
Pejo gi pra{al kolkumina trgnale utrinata i vedna{ ja razbral
rabotata, no re{il da gi nasamari za nivnata glupost, pa im rekol:
‡ Lesno }e proverime, xanam. Ajde legnete ovde na pesokot i za-
bodete gi nosevite vo nego. Kolku dupki }e napravite ‡ tolkumina
ste ìvi.
Legnale selanite, gi zabodele nosevite vo è{kiot pesok i na-
pravile po edna dupka. Koga stanale, po~nal Pejo da gi broi ‡ izlegle
devet!
Se izraduvale selanite oti nikoj ne se udavil i mu dale na Peja
od ribite da mu ja platat mudrata postapka, {to otkril deka se nema
udaveno nieden od niv.>
(Narodna prikazna)
Sekoj u~enik pi{uva sostav na tema <Na ~asot po makedonski
jazik>. Potoa, vo sloènite re~enici koi gi upotrebil gi oddeluva
del-re~enicite so crti~ka. Izrabotkite prezentirajte gi na ~as, a od
najuspe{nite sostavi napravete yiden vesnik.
40
VIDOVI SLO@ENI REÊNICI
Postojat dve podelbi na vidovite sloèni re~enici: spored
me|usebnite odnosi na del-re~enicite i spored upotrebata na
svrznicite.
 Zapomnete!
Koga del-re~enicite vo sloènata re~enica ne zavisat ed-

na od druga, se dobiva nezavisnosloèna re~enica.
Primeri: 1. Nastavnikot zboruva{e, a u~enicite slu{aa.

2. Jana izleze i ja zatvori vratata.
Koga edna del-re~enica e vo zavisen odnos od druga del-

re~enica vo sloènata re~enica, se dobiva zavisnosloèna
re~enica.
Primeri: 1. Ne igraa dobro za{to ne bea podgotveni.

2. Tie }e dojdat {tom }e si otidat gostite.
 Razmislete i zaklu~ete!
Pro~itajte ja re~enicata, a potoa odgovorete na pra{awata po
nea.
Petre se pribliì do Bojana za da ¼ go pro~ita pismoto.
Od kolku del-re~enici e sostavena?
Koja del-re~enica e zavisna, a koja del-re~enica e nezavisna?
Vo zavisnosloènite re~enici ima najmalku edna glavna
i edna zavisna del-re~enica.
Glavnata re~enica moè da stoi i sama. Zavisnata del-

re~enica ja dopolnuva glavnata i ne moè da stoi sama.
Sekoj }e uspee ako vloùva trud

 
glavna re~enica zavisna del-re~enica
 Zapomnete!
Sloènite re~enici moàt da bidat svrzni~ki i besvrz-

ni~ki vo zavisnost dali del-re~enicite se povrzani so svrznik
ili ne se povrzani so svrznik.
41
Primeri: Zavrna silen do`d i site pobegnavme.
Dojdete utre - }e podgotvime ru~ek.
 Razgledajte ja {emava i sogledajte edna va`na osobina na
besvrzni~kite re~enici.
 Najadi se i }e izleze{.
Najadi se - }e izleze{.  Koga }e se najade{, }e izleze{.
 Ako se najade{, }e izleze{.
Sodrìnata na del-re~enicite vo sloènata re~enica moè

razli~no da se tolkuva. Zatoa tie moàt da se transformira-
at vo vidovi sloèni re~enici.
 Opredelete gi del-re~enicite vo sloènite re~enici koi
sledat i poso~ete go nivniot vid (zavisni i nezavisni).
1. Taa }e ja ostvari celta ako bide uporna.
2. Nie mnogu se trudevme, pa o~ekuvame uspeh.
3. Maja vleze, gi zede klu~evite i vedna{ izleze.
4. Ako dojdat site gosti, }e nema dovolno mesta.
5. Nie }e izlezeme nadvor koga }e zayvoni.
  Dopolnete gi prostite re~enici so dve ili pove}e del-
re~enici.
1. Nastavnikot gi povika. 3. Sonceto izgrea rano.
2. Zoran zapea silno. 4. Ku~eto lae{e cel den.
 Napi{ete dve nezavisnosloèni i dve zavisnosloèni re-
~enici.
Transformiraj gi besvrzni~kite re~enici vo svrzni~ki.
1. Dojdoa gosti ‡ bidete mirni.
2. Pa|a sneg ‡ site }e odime na pro{etka.
3. Nau~i ubavo ‡ izlezi nadvor.
4. Uporen si, }e ima{ uspeh.
Transformiraj gi svrzni~kite re~enici vo besvrzni~ki.
1. Koga }e dojdam, }e se dogovorime. (Dojdi - }e se dogovorime).
2. Ako stane{ navreme, s# }e sraboti{.
3. [tom nasadi{ cve}e, so qubov }e ti vrati.
4. Koga }e dojde tato, }e mu donese podarok.
42
VIDOVI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI
 Vo makedonskiot jazik razlikuvame pet vida nezavisnoslo-

èni re~enici: sostavni, sprotivni, razdelni, isklu~ni i zak-
lu~ni.
 Zabele{ka: Za ovie vidovi re~enici }e u~ite na narednite
~asovi, a za vidovite zavisnosloèni re~enici vo osmo oddelenie.
SOSTAVNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI
[to iskaùvaat del-re~enicite vo sloènite re~enici koi

sledat?
So koi svrznici se povrzani del-re~enicite?
Razmislete za interpunkcijata me|u del-re~enicite.
1. Sedev na skalite pred vlezot i se dosaduvav. (J. M. ‡ Georgieva)
2. Eden od trojcata kraj ogni{teto sripa i se upati kon na{ata
grmu{ka. (J. M. ‡ Georgieva)
3. Ne{to {to jas go nemam nitu sum go imal. (J. Bo{kovski)
4. Toa go naluti kadijata, ta im podvikna. (S. Popov)
 Zaklu~ete!
 Sostavnite nezavisnosloèni re~enici iskaùvaat isto-

vremeni dejstva (prvata re~enica), dejstva koi sleduvaat ednopodrugo
(vtorata re~enica), odre~ni dejstva (tretata re~enica), dejstva koi
se posledica na drugi dejstva (~etvrtata re~enica).
 Svrznici za ovie re~enici se: i, pa, ta, ni, nitu, ne samo,
{to-tuku.
 Pred svrznicite i, ni, nitu ne se pi{uva zapirka, a pred svrz-
nicite pa i ta obi~no se pi{uva zapirka.
 Kaj sostavnite re~enici se javuva i sloèniot svrzni~ki so-
stav ne samo {to-tuku (ama, no, ami, i).
Primeri:
Ne samo {to ne pla~ev, tuku za moe iznenaduvawe ne mi izbi
niedna solza. (V. Podgorec)
Ne samo {to dojdoa, ama i sosedite gi donesoa so niv. (G. Petrevski)
Ne samo {to go skara, ami baba ‡ Mulon i mu se naluti.
(V. Podgorec)
43
  Pronajdete gi sostavnite nezavisnosloèni re~enici vo

izvadokot.
<No sonceto se izvi{uva{e i poleka po~nuva{e da ja namaluva
senkata, ta nekoi lu|e se najdoa i na è{tinata. ôvekot Henro Bold,
koj dotoga{ mol~e{e, sega go sle~e paltoto i si go stavi na rakata>.
(<Nema smrt dodeka yvoni> od D. Ba{evski)
 Sostavete po edna re~enica so sekoj svrznik za sostavnite
nezavisnosloèni re~enici.
 Pro{irete gi (transformirajte gi) re~enicite vo sostavni
nezavisnosloèni re~enici.
(Na primer: Goce ne dojde. Goce ne dojde, nitu prati poraka.)
1. Sonceto silno pe~e{e. 4. Navistina sme nemirni.
2. Trenerot go vikna. 5. Me ispla{i testot.
3. Jane dade vetuvawe. 6. Drvoto rascute vo maj.
SPROTIVNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI
Kakov e odnosot na del-re~enicite vo sloènite re~enici

koi sledat?
So koi svrznici se povrzani del-re~enicite?
1. Glasot mu be{e tih, no vo nego trepere{e edna struna.
(J. Bo{kovski).
2. Trajko pretrpna, no ne dade znak na vozbuda, ami mirno odgo-
vori (S. Popov).
3. Prerano nau~iv za stradawata, a radosta s# u{te ja baram.
(V. Podgorec).
4. Vinceto mi e staro, ama ne àlete go. (\. Abaxiev).
5. Ne se smeam, velam jas, tuku se raduvam. (P. M. Andreevski).
 Zaklu~ete!
Sprotivnite nezavisnosloèni re~enici izrazuvaat spro-

tiven odnos me|u sodrìnite vo del-re~enicite.
Svrznici za ovie re~enici se: a, no, ami, ama, me|utoa, tuku.
Pred site svrznici za ovoj vid re~enici se pi{uva zapirka.
Posakuva{e velosiped, me|utoa èlbata ne mu se ispolni.
Gi ~ekavme dolgo vreme, ama tie ne dojdoa.
44
Mesto svrznicite tuku i ami ne treba da gi upotrebuvate ali

i nego.
Neto~no: Ima{e boici, ali gi zaboravi doma.
To~no: Ima{e boici, ama gi zaboravi doma.
 Zada~i
Pronajdete gi sprotivnite nezavisnosloèni re~enici vo iz-

vadokot.
<Sneg nema{e odamna, no proletta be{e rana. Tie tr~aa po ugor-
nicata i od celata ti{ina ja slu{aa samo svojata zadi{anost.
Drvoto ne be{e daleku, no zemjata be{e meka i gi smaluva{e
~ekorite, a naokolu stoe{e ti{inata na ridot so zamrenosta na gra-
dot dolu...>
(<Pod usvitenost> od D. Solev)
 Transformirajte gi sostavnite nezavisnosloèni re~enici
vo sprotivni nezavisnosloèni re~enici.
1. Gledam niz prozorecot i ne ~ekam nikogo. (Gledam niz prozo-
recot, no ne ~ekam nikogo.)
2. Glasot ne mu zatreperi nitu ima{e trema.
3. Ne me povikaa, pa i ne otidov na zabavata.
4. Nastavnikot ne n# vide, ta i ne n# opomena.
5. Ne ja ~u kritikata ni go interesira{e taa.
 Sostavete po edna re~enica so sekoj od svrznicite za spro-
tivni nezavisnosloèni re~enici.
45
RAZDELNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI
A. Razdelni re~enici so ILI
 Sporedete i zaklu~ete!
 Kakvi dejstva se iskaàni vo re~enicite koi sledat? (Obrnete
vnimanie na svrznikot.)
[to zabeleàvte vo odnos na interpunkcijata me|u del-re~e-
nicite?
1. Ne{to re{avaa vo sebe ili razgovaraa so sebe. (\. Abaxiev)
2. Stariot trgna kon niv ili taka im se stori. (B. Pavlovski)
3. Zamol~i brzo ili tie }e te zamol~at. (K. M. Rumenova)
4. Ti ima{ um ili nema{? (V. Podgorec)
So svrznikot ili se iskaùva vtora mo`nost (alternativa)
za vr{ewe na nekoe dejstvo.
 Razdelnite re~enici so ili gi izrazuvaat ovie odnosi me|u
dejstvata vo re~enicite:
a) dejstva {to ne se isklu~uvaat (Prati ja ili dojdi i ti so
nea.)
b) dejstva {to se isklu~uvaat (Napi{i pismo ili javi se.)
v) dejstva kako posledica (Nau~i dobro ili }e dobie{ slaba.)
g) alternativni pra{awa (]e doa|a{ ili ne doa|a{?)
 Razdelnite nezavisnosloèni re~enici so svrznikot ili
ne se oddeluvaat so zapirka.
B. Razdelni re~enici so povtoreni svrznici

 Sporedete i sogledajte!
Razgledajte gi {emite i vo~ivte so kakvi zna~ewa se povto-
renite svrznici.
ili - ili Ili neka gi vratat, ili nie ne u~ime. (S. Janevski)
bilo ‡ bilo Bilo da platea danok, bilo da ne platea. (S. Popov)
de - de Decata de skokaat vo vodata, de nurkaat. (V. Podgorec)

tu - tu I taka i ku}ite: tu ni pocrnuvaat, tu ni pobeluvaat.
(P. M. Andreevski)
~as - ~as Liceto ~as ¼ blednee{e, ~as ¼ plamnuva{e (V. Podgorec)
ni - ni Ne znae nikoj ni koj sum, ni {to sum. (J. Bo{kovski)

nitu - nitu Nitu istorijata stoi na edno mesto, nitu lu|eto se
isti. (D. Ba{evski)
46
Re~enicite so povtoreni svrznici imaat pove}e zna~ewa:
za dejstvo kako vtora mo`nost (prvata tabela), naizmeni~no vr{ewe
na dejstva (vtorata tabela), odre~no zna~ewe (tretata tabela).
Pred site povtoreni svrznici vo razdelnite re~enici se pi-
{uva zapirka.
 Povtoreniot svrznik em-em e karakteristi~en za razgovor-
niot stil.
Em }e sme poblisku, em }e sme somnitelni. (V. Vidi~evski)

Em nau~iv dobro, em se zbuniv.
 Sostavete razdelni nezavisnosloèni re~enici so zborovite:

mol~i-zboruva, stoi-sedi, raboti-odmora, pla~e-se smee, odi-leì.
(Toj de mol~i dolgo, de zboruva premnogu.)
  Dopolnete gi re~enicite so razdelni nezavisnosloèni
re~enici.
1. Ne razbra ni od ~asot. (Ne razbra ni od ~asot, ni nau~i od
u~ebnikot.)
2. Ne znae{e nitu od kade doa|a.
3. Em postojano docni{.
4. Postojano isto: ~as doa|a nabrzina.
5. ]e ve kaznat bilo da se izvinite.
  Pronajdete tekst vo u~ebnikot vo koj }e gi opredeluvate
del‡re~enicite vo sloènite re~enici. Moète da organizirate i
natprevar po grupi (koja grupa najbrzo }e gi podeli sloènite re~enici).
47
NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI DOBIENI SO
NI@EWE NA DEL-REÊNICITE
A. Isklu~ni nezavisnosloèni re~enici
 Zapomnete!
Nezavisnosloèni re~enici kaj koi vrskata me|u del-re-

~enicite e polabava se narekuvaat isklu~ni i zaklu~ni re-
~enici. Vo niv edna sodrìna (dejstvo) se nadovrzuva na druga
sodrìna (dejstvo).
 Razmislete i zaklu~ete!
So koi svrznici se nadovrzuvaat del-re~enicite vo prime-
rite koi sledat?
[to voo~uvate vo interpunkcijata kaj ovie re~enici?
1. Samo {to stasavme, jas gi ostaviv drugarite. (I. To~ko)
2. Tie }e bidat tvoi, samo da ja meni{ verata. (S. Popov)
3. Mene nikoj ne me pobaral, osven {to se javi edna starica.
(V. Podgorec)
4. U{te e temno, samo od drugata soba slaba svetlina prinik-
nuva. (B. Koneski)
5. Podgotvivme s# za na reka, edinstveno jas go zaboraviv sa-
punot. (V. Podgorec)
Svrznici za isklu~ni nezavisnosloèni re~enici se: samo,
samo {to, osven {to, edinstveno, edinstveno {to.
 Me|u del-re~enicite vo sostavot na isklu~nite nezavisno-
sloèni re~enici se pi{uva zapirka.
B. Zaklu~ni nezavisnosloèni re~enici
 Sogledajte!
So koi modalni zborovi se povrzani del-re~enicite vo slo-
ènite re~enici koi sledat?
[to se vr{i so modalanite zborovi so koi se povrzani?
Voo~ete ja interpunkcijata kaj ovie re~enici.
1. Pri~ina za negovata radost, zna~i be{e mojot raskaz.
(V. Podgorec)
2. ]e pobrza li esenta, sigurno }e gladuva{ proletta.
(I. To~ko)
3. Devi pretrpna, verojatno go pla{e{e predavstvoto.
(V. Vidi~evski)
48
So modalnite zborovi sigurno, zna~i, verojatno, se izveduva
nekoj zaklu~ok.
Pred modalnite zborovi obi~no se pi{uva zapirka.
Pro{irete gi re~enicite so zaklu~ni nezavisnosloèni re-
~enici.
1. ]e se podgotvuvam mnogu. (]e se podgotvuvam mnogu, sigurno
}e dobijam petka.).
2. Vredno ve`baa sekojdnevno.
3. Otidoa na Ohridskoto Ezero.
4. Povtorno zavrna silen do`d.
5. Ja kupi negovata kniga.
  Pronajdete gi zaklu~nite nezavisnosloèni re~enici vo
izvadokov.
<Dvete ekipi bea dobro podgotveni za natprevarot. Igra~ite
izlegoa na terenot, verojatno bea sigurni deka publikata }e bide
zadovolna od finalniot me~. Dvajcata igra~i igraa nedozvoleno grubo
i dobija òlti kartoni. Sigurno be{e deka sudiite sudea ~esno, zna~i
}e gledame interesen natprevar. Taka be{e. Gledavme ubav natprevar,
igraa nere{eno, no najva`no be{e ‡ publikata verojatno, }e se vrati
na tribinata>.
(Od u~eni~ki sostav)
Sostavete po edna re~enica so svrznicite za isklu~nite ne-
zavisnosloèni re~enici.
Sostavete tri zaklu~ni re~enici vo koi }e gi upotrebite mo-
dalnite zborovi: zna~i, verojatno i sigurno.
  Napi{ete po tri isklu~ni i zaklu~ni re~enici spored
ilustracijata.
49
RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK
SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE
Leksika zna~i re~ni~ki sostav na eden jazik.

Zboroven sostav e termin so koj se ozna~uva celokupnosta
na zborovite {to go pretstavuvaat sostavot na eden jazik.
 Leksikata na eden jazik e oblast koja postojano pretrpuva
promeni za{to taa mora postojano da se obnovuva i zbogatuva za da
moè jazikot da gi zadovoli potrebite na lu|eto vo komunikacijata.
Zborovite vo na{iot jazik moàt da se podelat vo dve grupi:
doma{ni i stranski.
Najgolem broj zborovi vo leksikata na makedonskiot standar-
den jazik se od doma{nata leksika.
Od dolunavedenata tabela obidete se da gi objasnite vidovite
zborovi koi se sostaven del od na{ata leksika.
Crkovnoslovenizmi Dijalektizmi Neologizmi Internacionalizmi

uspokoi ~upe kompjuter gramatika
krasota bunela hotel kvalitet
vozvi{i panca pe~ata~ legalno
 Da bide pojasno
Crkovnoslovenizmi se zborovi od slovenskite jazici navle-
zeni vo leksikata na makedonskiot jazik (zlodejanie, evangelie).
Zborovite koi gi koristat lu|eto od opredelena teritorija na
eden jazik se vikaat dijalektizmi (tam-tamu, moj{-moè{).
Neologizmi se novosozdadeni zborovi, navlezeni vo jazikot
so: sozdavawe zborovi od sopstveniot jazik (vinoìto), so zaemki
od tu|i zborovi (telefon) i so preosmisluvawe na zborovite (sneg:
na ekranot).(Za niv u~e{e vo {esto oddelenie.)
Internacionalizmite se zborovi koi se sretnuvaat vo pove}e
standardni jazici (teatar, opera, dekan, filozofija).
Turcizmi: boza, }ebap, sarma, baklava. Toa se zborovi od tur-
skiot jazik od koi nekoi ostanale vo na{iot jazik, a nekoi ne e mo`no
da se zamenat.
50
 Ve`bi
 Prepi{ete go tekstot na toj na~in {to dijalektizmite }e gi

zamenuvate so zborovi od literaturniot jazik.
‡ Pri s# {to ne mi dava{e ~esta da ti ja daam }erka mi za
nevesta ‡ mu rekol carot na knazot ‡ arno ama ti me poslu{a i se
nau~i zanaet za da moì{ }erka mi da ja rani{. Ne oti za sega ti
ima{ nu`da od zanaat da se rani{, ami treba da znai{ oti vekov je
skala, ta edni se ka~uaat, druzi sleguaat i osiroma{uvaat, a tie {to
imaat zanat ni umiraat ni pak oìvuat, ami si ìveat esnafski. Ete
zatoa te naterav, ~estiti zete, da se nau~i{ zanaat, da posle da ti ja
daam }erka mi.
(Narodna prikazna)
Otkako }e gi pro~itate tekstovite, oddelete gi zborovite koi
ne vi se jasni i so pomo{ na nastavnikot i soodveten re~nik, pronajdete
nivno tolkuvawe. Obidete se da doznaete pove}e i za nivnoto poteklo
(turcizmi, dijalektizmi).
<[to mu do{ol Crna Arapina,
{to kondisal pod Soluna grada,
pod Soluna, dolu vo livadi.
Glava ima kolku eden kazan,
u{i ima kolku dva taruna,
o~i ima kolku dva {inika.
On mi saka golema taina...>
* * *
<I odea tie {to odea,
gi dogleda kralot od divani,
kral ja vikna svoja mila }erka,
si ja vikna na divan visoki
i ja u~i svoja mila }erka:
- Aj, ti tebe, }erko Angelino,
aj vlezi si {arena odaja,
da otklu~i{ {arena kov~ega,
izvadi si rubo devoj~insko,
promeni se, lepi naruì se...>
(Narodna pesna)
51
PRAVOPIS NA ODDELNI FORMI
 Zapomnete!
Pravopis zna~i pravilna primena na pravopisnite znaci

i na pravilata za pi{uvawe. Pravilata vo pi{uvaweto treba
da gi po~ituvame i da gi primenuvame, a so toa ja dokaùvame i
qubovta kon maj~iniot jazik i po~itta kon nego.
Dosega ste prou~uvale pove}e pravila za pravopisnoto izrazu-

vawe. Vnimatelno sledej}i gi objasnuvawata koi sledat, }e se potse-
tite na nekoi od niv, no i }e gi pro{irite svoite znaewa.
Vo minato opredeleno nesvr{eno i svr{eno vreme, glago-
lite od i-grupa i od e-grupa, ~ij op{t del zavr{uva na samoglaska,
imaat nastavka ‡ ja.
Primeri: (tie) kroeja, (tie) seeja, (tie) stoeja, (tie) potvrdija,

(tie) izmija
Pri obrazuvawe na zapovedniot na~in, vo vtoro lice mnoìna,

nastavkata ‡te se dodava na osnovnata samoglaska, kaj glagolite od
‡i i ‡e-grupa.
Primeri: delete, vezete, pletete, odete, tol~ete
êsto se gre{i vo upotrebata na soglaskata j. Treba da se na-

glasi deka me|u dve samoglaski, ne pi{uvame j.
Primeri: broi, broite, nie, nekoi, svoe, ni~ie, vrie, `nee
Se slu~uva soglaskata q da se pi{uva namesto l; no q ne se

pi{uva nitu pred j.
Primeri: klu~, lut, bilka, lupi, krilja, reljef, iljada
Soglaskata w se pi{uva vo nastavkite ‡we, -wa, -wak, -iwa.
Primeri: bawa, diwa, bawarka, dvièwa, korewa, imewak,

vremiwa
52
 Se gre{i i vo upotrebata na soglaskata v. Vo svrznicite zatoa,
me|utoa i potoa ne se pi{uva v. Isto taka, vo treto lice mnoìna vo
minato opredeleno vreme ne se pi{uva v (zedoa, rekoa, bea, imaa).
 Pro~itajte i sporedete preku zada~a!

Na sekoja klupa treba da ima po eden Pravopis na makedon-
skiot literaturen jazik. So pomo{ na nastavnikot i so rabota
vo parovi (dvojki), pronajdete gi i ~itajte gi pravilata za pi{u-
vawe na samoglaskite. Potoa sporeduvajte gi so naj~estite gre{-
ki koi gi pravite vo pismenoto izrazuvawe.
 Sekoj u~enik neka ja donese tetratkata vo koja gi izrabotuvate

pismenite raboti. Razgovarajte za napravenite pravopisni gre{ki koi
nastavnikot vi gi obeleàl.
53
LIRSKI PESNI
SOCIJALNI PESNI
 Prisetete se!
Na kolku rodovi se deli literaturata?
Koi se elementite na lirskata pesna?
Za koi vidovi lirski pesni ste u~ele do sega?
Pro~itajte gi slednive pesni i sporedete ja sodrìnata so
onie koi ve}e ste gi u~ele.
RABOTNIK
Po zemnici vla`ni a mladost ‡ crnina
no}evi teàt, po skeliwa mina,
a vekovi ta`ni s# malter si nosev,
na srce leàt. bez stra se jazev.
A brzam sabajle A sega me svilo ‡
i poln so gajle zloto me pie
u mugra da stanam i drago i milo
limwa da fanam. bez den }e zgnie.
S# rabota sakam, Do koga li vaka
po klubovi akam, {epot bez ekot?
a nikoj me nej}e ‡ Pa dosta sme bra}a,
eh, star sum ve}e. robja na vekot.
S# taka se molknam Od maten ni pogled
partalav ‡ kalen, da molsne veda
s# taka go tegnam da stokmime dovlet
ìvotov àlen, za na{'te ~eda.
Kole Nedelkovski
Tomo Vladimirski,
Portret na rabotnik
54
@ETVA
...Se sobrale, se nabrale, oj Jano, Jano ...[iroko pole ko~ansko

site momi malinkovi, oj Jano bela p~enica sum `nealo,
}e si odat pusto pole na ètva, p~enica {estoredica,
da si `neat taa bela p~enica... tro{ka sum lebec ne jalo,
... ... ... ... ... ... kapka sum voda ne pilo...
Narodna pesna
PLADNINA
...Pladnina, majko pladnina,

da znae begot pravina,
ru~ek bi mi donel
kaj taa voda studena
kaj taa treva zelena...
Narodna pesna
 Razgovarame
Kakva maka mu leì na srceto na rabotnikot opean vo pesnata

od Kole Nedelkovski?
Kade odi nautro toj i so kakva misla?
Zo{to nikoj ne saka da go vraboti?
Kako izgledal rabotnikot?
Kade mu minala mladosta?
Kakva misla mu se roi vo umot?
Zo{to rabotnikot se sporeduva so rob?
 [to simbolizira vedata (molskavica) vo o~ite na stradal-
nikot?
 Zo{to narodniot peja~ poleto kade {to `nee go narekuva
<pusto>? (Vo pesnata "@etva")
Kakov e odnosot kon ètvarite?
Vo kakvi uslovi se odvivala ètvata?
Vo koi delovi od pesnata ja voo~ivte neednakvosta me|u lu|eto
i ne~ove~niot odnos kon trudot na rabotnicite?
 Sporedete go jazikot na koj se napi{ani narodnite pesni so
onoj od pesnata na Kole Nedelkovski.
Pronajdete sli~nosti i razliki.
55
 Zapomnete!
Vo socijalnite pesni poetite gi iskaùvaat svoite misli i

~uvstva za nepravdite koi gi doìvuvaat ugnetenite i
eksploatiranite rabotnici.
Motivite vo niv se: socijalnata neednakvost me|u lu|eto, bedata
vo koja ìveat siroma{nite rabotnici, nepravdata da rabotat mnogu,
a da zarabotuvaat malku, èlbite na poetite za podobar ìvot na
onie koi ìveat od svojot trud.
êsto vo pesnite svoeto stradawe gi iskaùva i poetot za{to i
toj e del od niv, pa zatoa so posebna emotivnost pee za onepravdani-
te, a so prezir kon ugnetuva~ite zalagaj}i se za podobar ìvot.
Vo makedonskata literatura socijalni pesni pi{uvale: Ko~o
Racin, Kole Nedelkovski, Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov i
drugi poeti.
Za avtorot
 Kole Nedelkovski e roden vo s.

Vojnica, Vele{ko vo 1912 godina vo siro-
ma{no semejstvo. Po zavr{uvawe na osnov-
noto obrazovanie, poradi siroma{tijata,
bil primoran da go prekine {koluvaweto
i da u~i zanaet. Kaj nego èlbata za
literatura se javila vo najrana vozrast. I
pokraj borbata so te{kiot ìvot, na{ol
vreme da gi vospee svoite ~uvstva na qubov
kon rodnata zemja, kon rabotniot narod i
kopneòt za sloboda. Objavil dve
stihozbirki <Molskavici> (1939) i <Pe{
po svetot> (1940). Stapil vo prvite
borbeni redovi protiv fa{izmot, a se
druèl i so Ko~o Racin. Zaginal na 2
septemvri vo 1941 godina kako ~len na
diverzantska grupa.
56
 Zada~a
 Pro~itajte ja pesnata <Denovi> od poetot Ko~o Racin i
pronajdete gi sli~nostite vo sodrìnata so prethodno
analiziranite pesni. Poso~ete gi izraznite sredstva i
diskutirajte za kompozicijata na pesnata.
DENOVI
Kako na vratot |erdani
niski kamewa studeni
taka na ple{ki denovi
legnale ta nate`nale.
Denovi li se ‡ denovi
argatski maki golemi!
Stani si utre porano
dojdi si ve~er podocna,
nautro radost ponesi
nave~er taga donesi ‡
aj, pust da e, pust da bi
ostanal ìvot ku~e{ki!
Rodi se ~ovek ‡ rob bidi
rodi se ~ovek ‡ skot umri,
skotski cel ìvot raboti
za drugi, tu|i imoti.
Za tu|i beli dvorovi
kopaj si crni grobovi!
Za sebe samo rgaj si
za sebe maki trgaj si ‡
niì si |erdan denovi
niì si alki kovani,
niì si sinxir èlezen
okolu vratot navezen.
Ko~o Racin
 Proverete gi znaewata!
 Pronajdete i analizirajte, sodrìnski i kompoziciski, umet-
ni~ki i narodni socijalni pesni. Prezentirajte gi svoite bele{ki na
~as.
57
LIRSKO-EPSKI TVORBI
ELEGIJA
Dodeka ja ~itate pesnata, razmislete kakvi ~uvstva preovladu-
vaat vo nea.
Zapi{ete gi zborovite koi ne gi razbirate.
MAJKA ANGELINA SI JA
TA@I SVOJATA ]ERKA
Lele, lele jas sirota, povrati se u{te edna{

jas sirota od gospoda, otkaj {to si kinisala,
da mi umre Razdelina. naàli se, povrati se,
Nemoj }erko, nemoj slatka, nemoj odi drug vilaet,
nemoj, }erko, ne kandisuj, oti, }erko, koj{to o{ol,
da ostavi{ tvoja majka koj{to o{ol, ne se vratil.
za da bidi kukavica. Oti ti si mnogu bolna
Nemoj }erko, nemoj slatka, i ne moì{ da doodi{.
ne predavaj tvoja mladost, Poslu{aj me, zlatna }erko,
za da vleze{ v crna zemja: tebe majka ne te laì.
crna zemja e studena, Progovori u{te edna{,
tamu ima crna zmija, i na majka da i kaì{
crna zmija troglava, kaj te boli tvoe srce,
}e ti pie tvojte o~i; tvoe srce otrueno
tamu ima mnogu crvi, od pustine gorki bilki;
}e ti jadat tvojta snaga, dali od niv ti se zgnasi,
tvojta snaga fidanlija. da {to si se namurtila?
Ti se molam, Razdelino, Narodna pesna
 Objasnete gi zborovite koi ne gi razbravte so pomo{ so nas-

tavnikot ili pobarajte gi vo Re~nikot na nepoznati zborovi (vo
u~ebnikot).
Kakva slu~ka e opejana vo narodnata pesna?
Kakov ton i raspoloènie preovladuva vo pesnata?
Koi belezi na narodnoto tvore{tvo gi voo~ivte vo pesnata?
 Zapomnete!
Lirska pesna vo koja se opeani ta`ni ~uvstva i raspoloènija

se vika elegija. Imeto go dobila od gr~kiot zbor elegion {to zna~i
taàlenka. Pri~ini za ta`nite raspolo`bi na poetot moàt da
58
bidat: smrtta na nekoj blizok, àl za mladost, zagubena qubov,
posakuvana sre}a, osamenosta. Vo elegiite se opejuvaat ta`ni
~uvstva poradi sostojbite vo tatkovinata, izgubenata sloboda i sl.
Elegii vo makedonskata literatura pi{uvale: Ko~o Racin, Kole
Nedelkovski, Aco [opov i drugi avtori.
Za da gi proverite znaewata za elegiite, pro~itajte ja sled-
nava pesna i analizirajte gi: motivot, poetskite sliki, izraznite
sredstva i jazikot na koj e napi{ana.
ELEGII ZA TEBE
1
V~era si pojdov naminav tamu zora crvenee,
niz taja gora zelena moe srce mi venee.
pod tija buki visoki Iskopajte dlabok bunar
pod }ilim senki {iroki. izvadete ladna voda
natopete luti rani
Odev so glava zamaen
da ne gorat, da ne bolat.
navednat, mrtov, za~maen,
odev so grutka na srce
i karakamen na gradi. Zoro zlatna i rumena!
Zoro slatka posestrimo!
Dej gidi goro zelena! Ti izgreva{ nadaleku,
Dej gidi vodo studena! dali edna{ }e izgree{
Pilcite peat ‡ ti pla~e{
silno, silno, duri milno
sonceto gree ‡ ti temnee{!
nad dolovi i nad gori
Ako gi krie{ koskite
na deli mladi junaci, nad poliwa i nad reki
tuka {to leàt po tebe nad mojata tatkovina?
zad tija temni dubravi,
zo{to gi tae{ pesnite? 3
Zo{to pod tebe drvjata Iscedete, ograbete
i na drvjata grankite pot i trud, i mesa goli,
i na grankite lisjata Usta pusta zatvorete
{umolat skri{no tagovno? Da ne kaè oti boli.
2
Tamu gore na neboto O~i crni iskopajte
zora rudi, zemja budi, da gledaat ne davajte,
den moravi {iri krila race ma{ki prekr{ete
i alova to~i svila; srce luto naranete.
59
Ugasnete i svetlini! ima du{i naraneti.
Mrak da bide ‡ karakamen! Bolka boli ‡ bolka gori
Ima, ima v temninata, bolka pe~e, du{a mori.
ne{to ìvo pak da sveti: A bolkata koga sveti,
ima bolki vo du{ata, te{ko, te{ko, te{ko kleti!
Ko~o Racin
 Pronajdete i analizirajte elegii od drugi avtori. Sporedete

gi i diskutirajte za nivnite osobenosti.
 Bidete kreativni!
 Napi{ete stihovi, (sekoj u~enik gi odbira motivot i
naslovot po sopstvena èlba) vo koi }e iskaète elegi~ni ~uv-
stva. Napravete prezentacija od najuspe{nite tvorbi.
Nacionalen park Gali~ica
60
BALADA
 Podgotvete se za ~as
Pro~itajte gi pesnite i razgovarajte kako gi doìvuvate
nastanite koi se opeani vo niv.
Zapi{ete zborovi ili izrazi {to ne vi se jasni, a
potoa objasnete gi zaedni~ki.
BALADA ZA PRADEDOVSKATA PU[KA
1.
Negde v zemja, pod gol kamen, v osamena jama vol~a,
pritaena, zakopana pradedovska pu{ka mol~i.
2.
Ja zakopal edna ve~er pradedo mi ~elnik ‡ Jane
so vozdi{ka: <Eh, da moàm za posleden boj da stanam!>
3.
Kumitata edno leto v zajdisonce zavek za{ol,
po dvaeset leta sin mu pod div korov pu{ka na{ol.
4.
Aramija i toj stanal ‡ i brat roden bil na risot,
za vnucite svoi idni biel bitka na sto visoj.
5.
Od koleno na koleno so godini bilo taka,
i pu{kata odmazdnica vo moja se na{la raka.
61
6.
Jas so nea atakuvav, kako znaev vodev ~eta,
nedorasnat, neizrasnat pod istrel go menev svetov.
7.
Denes ‡ koga od vrv kopje pobedni~ko gree zname,
buntovnata luta pu{ka pak mol~i pod studen kamen.
8.
Pritaena, zatraala ‡ pepel stanal vragot temen,
no pak edna{, ako treba, za boj sin mi }e ja zeme.
Slavko Janevski
ZAQUBILE SE
DVE LUDI MLADI
Zaqubile se, du{o dve ludi

Odo{to qubov {to si imaa,
mladi,
dvajcata mladi mi se zdruìja.
dve ludi mladi, dve axamii,
Pak si do~ula ku~ka ma{tea,
ne mi umeat kak da se qubat:
ta si oti{la duri doma e,
moma ja qubi so crni o~i,
i ta si zela ostrono sor~e,
ludo go qubi so suvogrozje.
ta mi oti{la me|u dva druma,
Mi gi do~ula ku~ka ma{tea,
ta mi isekla dolga loznica;
ta mi oti{la na novi pazar,
ta mi kupila gorka voda, pak si otide me|u tri drumje,
ta mi otrula dve ludi mladi. ta mi isekla crven trendafil.
Ludo mi umre kun pladninata, Ta mi oti{la duri doma si,
moma mi umre kun kve~erina. ta mi zapali dva silni ogna,
Ta mi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi izgore dolga loznica,
ta mi pregnala ~etvorna kola, ta mi izgore crven trendafil,
ta gi odnesla me|u dva druma; ta mi se stori belana pepel.
moma zakopa me|u dva druma, Ta ja sobrala belana pepel,
ludo zakopa me|u tri drumje. ta ja frlila vo gradin~eto;
Moma izleze dolga loznica, ta mi izleze ramen bosiqok,
ludo izleze crven trendafil. {to mi go nosat sve juna~iwa,
Odo{to qubov {to si imale, sve juna~iwa pod fesoine,
moma mi pu{ti loza kun ludo, a devojkine pod pazuine,
ludo mi pu{ti mi{ka trendafil, a de~iwana vo ra~iwana.
mi{ka trendafil kun mala moma.
Narodna pesna
62
 Razmisluvame, razgovarame
Za{to poetot veli <pradedovskata pu{ka mol~i>?

Kako se prenesuvala tradicijata na pradedoto Jane?
Koj s# ja koristel pu{kata?
Kakva e nejzinata sudbina denes?
Kakva razlika vo sodrìnata otkrivte vo sporedba so narod-
nata pesna?
Kakov nastan opeal narodniot peja~?
Koj se sprotivstavil na qubovta na mladite?
[to s# storila ma}eata da ja uni{ti sre}ata na dvajcata vqu-
beni?
Vo {to se olicetvoruvala qubovta na mom~eto i na devojkata?
Koi lirski, a koi epski elementi gi otkrivte vo pesnite?
  Analizirajte ja strukturata na pesnite i opredelete gi
sli~nostite i razlikite.
Koi stilski figuri gi otkrivte vo niv? Poso~ete gi stihovite
vo koi gi voo~ivte.
Preraskaète gi sodrìnite na baladite.
 Zaklu~ete!
 Balada e lirsko-epska pesna so epski i lirski elementi

koja so mnogu ~uvstva opeva nekoj nastan koj ~esto zavr{uva tragi~no.
Lirskite elementi se vrzani so emocionalnosta, a epskite so raska-
ùvaweto nastan so dramska napnatost. Vo osnova na baladata obi~-
no e sudir na sprotivnosti, na primer, qubovta i dobrinata kako `rtvi
na zloto i omrazata. Sepak, nad s# ostanuva nade`ta koja nikoga{ ne
umira.
 Nau~ete pove}e!
Baladata se javila vo XV vek vo srednovekovnata literatura

a imeto poteknuva od italijanskiot zbor BALARE {to zna~i igram.
Na po~etokot bila vesela pesna pridruèna so igra i muzika.
Baladata moè da bide umetni~ka i narodna. Vo makedonskata
literatura bala-di pi{uvale: Ko~o Racin, Aco [opov, Blaè Koneski,
Slavko Janev-ski i dr.
63
  Pro~itajte ja i analizirajte ja pesnata od Ko~o Racin
opfa}aj}i ja sodrìnata i strukturata. Podelete se vo tri grupi i
otkrijte gi: motivot, poetskite sliki i stilskite figuri. Potoa
analizirajte gi: rimata, ritamot, strukturata na strofite,
osobenostite na jazikot i specifi~nite zborovi. Srabotenoto
prezentirajte go i diskutirajte. Napravete sporedba so ve}e
analiziranite elegii i najdete sli~nosti i razliki.
BALADA ZA NEPOZNATIOT
Natamu ‡ v pole bitolsko I koga site minea

~emree vrba prokleta ‡ pokraj vrbata stu{ena ‡
pod vrbata neznaen grob, delii se zapiraa
v grob leì vojnik nepoznat. neznaen brat si vikaa:
Leì ot vojna svetovna, <Ja stani, more, jabanec

leì ‡ ve}e zemjosal ‡ na oro so samovili!
silna go taga izela Zora se zori ‡ petlite
za deka tuka zaginal. skoro }e v selo propeat!>
Nikoj kraj nego nema{e ‡ A toj ot grobot tepka{e

vi{noto nebo vrz nego, duma vrz duma ~emerna: -
zemjata skri{na pod nego ‡ <Minete, bra}a, vrvete,
nad grobot vrba stu{ena. ne sum vi lika ‡ prilika!
A tade ‡ v gori zeleni Koj umrel za tatkovina

v suma grobi{ta leèa i za ~ove~ki pravdini ‡
delii ‡ otbor junaci kade vas, bratko, ne ginel,
za tatkovina padnati. so vas do vekot ìveel.
V polno} se nad nim drvjata Vie mu pesna peete,

od àlba silna svivaa ‡ vie go s pesna àlite,
gorskite bistri ezerca taka se site ra|ate
v silna svetlina svetea. i taka si umirate!
I ot nim ‡ samovilite A tuka ‡ zo{to padnaf ja?

edna po edna idea ‡ zo{to me kur{um proniza,
ot grob do grob go digaa zo{to me zemja pritisna ‡
junak do junak ‡ na oro. za kogo ludo zaginaf?
64
Kaète, bra}a, kaète, Nemea ‡ tuku petlite
kaète ‡ pa pominete ‡ v seloto vedna{ pisnaa ‡
mene me ni{to ne diga, samovilite v gorite
moata smrt e ‡ karasmrt!> s delii v raci lisnaa!
Delii glavi vednea, Pusto ostana poleto,

nemaa samovilite ‡ pusto zazori zorata ‡
te{ko na tia, gorko im ~emree v pole vrbata,
taka {to ginat na vojna! ~emree ‡ taì nepoznat.
Ko~o Racin
Za avtorot
 Ko~o Racin e roden vo Veles vo 1908

godina, vo siroma{no grn~arsko semejstvo.
Vistinskoto ime mu e Kosta Apostolov So-
lev. Bidej}i nemal materijalni sredstva,
po zavr{uvaweto na prviot klas go napu{ta
{koluvaweto i raboti na zanaetot na tatka
si kako grn~ar.
Racin pokaùval golema qubov kon
knigata. Zatoa, na tavanot, na sve}a, ~ital
po celi no}i. Vo 1934 godina vlasta ja ot-
kriva grupata vo koja rabotel Racin.
Osuden e na ~etiri godini zatvor, a kaznata
ja izdrùva vo zatvorot vo Sremska
Mitrovica.
Vo 1938 godina, vo Samobor, blizu do
Zagreb, Racin ja objavil zbirkata pesni
Beli mugri na makedonski jazik. Pojavata na ovaa stihozbirka ima
golemo zna~ewe za sovremeniot makedonski literaturen jazik.
Za vreme na okupacijata Racin bil interniran vo Bugarija, a po
vra}aweto oti{ol vo partizani.Vo 1943 godina tragi~no zaginal.
Racin e socijalen i revolucineren poet.
Pokraj zbirkata Beli mugri, Racin ostavil i nekolku drugi
nedovr{eni dela: romanot Afion, poemata Jane Sandanski i nekolku
raskazi i studii.
65
ROMANSA
îtaj}i gi pesnite, razmisluvajte kakvo bilo raspoloè-

nieto na nivnite avtori pri opejuvaweto na ~uvstvata.
Zapi{ete gi zborovite koi ne gi razbirate.
PITAL JA STOJAN BOJANA
Pital ja Stojan Bojana, i ¼ kladoa v pazuva,

pital ja za tri godini pak Bojana ne mrdnala!
majka ¼ ne ja dava{e, Pak si govorat bra}a ¼:
Bojana mi go saka{e <Majko le, mila majko le!
mi stana bela Bojana, Da go vikneme Stojana,
mi vleze zemni kerali, ak e od nafol umrena,
otklu~i kov~eg {areni, Bojana }e se razbudi>.
belo si ruvo izvade, Toj se vedna nad nea,
i lepo mi se promena, ¼ segna v pazuva,
si posla ramni dvoroi, Bojana mi se razbudi.
si posla meka postela, Bojana lepo govori:
legna Bojana da spie <Majko le, mila majko le!
od nafal mi e umrela. [to bev si lepo zaspala>.
I ja dogleda majka ¼ , <]erko le, mila }erko le!
rasplete kosi nad nea, Koga ti zmija kladovme,
vikna si tagi po nea. kak ne te zmija izede?
Bra}a ¼ lepo govorat: Koga ti ogan kladovme,
<Majko le, mila majko le! kak ne te ogan izgore?>
Da pojme v gora zelena, <Majko le, mila majko le!
da zejme zmija lutica, koga mi zmija kladovte,
i ¼ kladoa v pazuva, kak da me rosa obrosi,
pak Bojana ne mrdnala! koga mi ogan kladovte,
Pak ¼ govorat bra}a ¼ : kak da me sonce ogrea>.
<Majko le, mila majko le! <Bojano, }erko Bojano!
da zejme ìvi jagleni, Koga ti segne v pazuva
a ¼ kladime v pazuva, kako ne mi se upla{i?>
ak e od nafol umrena, <Majko le, mila majko le!
Bojana }e se razbudi>. Za{to mi segna v pazuva
Zedoa ìvi jagleni so nego da se }erdosam>.
Narodna pesna
66
VE^NA QUBOV
Polu srce, polu kamen ‡ Da odleta kon svetlosta,

bev nekoga{ jas: kon nebo i raj
polu stud i polu plamen kon zorata, kon radosta,
mojata krv i strast. kon ve~niot maj.
No, kamenot ti go stori Da odbere negde za nas
da izgori set, nekoj ubav kat,
i srceto preku gori za qubovta mirno mesto
da razvie let. pod svodot ni zlat.
I Boga go moli tamo
i vo ovoj ~as:
da mi prosti za{to ve~no
}e te qubam jas.
Jovan Joanovi} Zmaj
 Razmislete, razgovarajte!
 Objasnete gi zborovite koi gi zabeleàvte kako nejasni.
(Pobarajte vo Re~nikot na nepoznati zborovi).
 Koja tema dominira vo dvete pesni?
Kakov nastan e opean vo narodnata pesna?
[to storile bliskite na Bojana za da ja oìveat?
Koj bil lekot za Bojana?
Kako zavr{uva qubovta me|u mladite?
Na kakov na~in se slavi qubovta vo ovaa pesna?
Kakvi ~uvstva se isprepletuvaat vo narodnata pesna?
Koi humoristi~ni elementi gi otkrivte vo narodnata pesna?
Analizirajte go razvojot na dejstvoto vo pesnata!
Poso~ete gi lirskite i epski elementi vo narodnata pesna.
Koi elementi se sli~ni vo sodrìnite na dvete pesni?
Opredelete gi poetskite sliki vo pesnata <Ve~na qubov>.
Kakvi ~uvstva preovladuvaat kaj poetot J. J. Zmaj na po~etokot,
a kakvi na krajot od pesnata?
 Zapomnete!
Lirsko-epska pesna, ~esto humoristi~na, so nenadejni presvrti

vo dejstvoto i so neo~ekuvani re{enija, se vika romansa. Vo nea dominira
temata za qubovta koja po niza peripetii se ostvaruva. Ovie pesni ja
slavat qubovta so mnogu vedrina, duhovitost i imaat sre}en kraj.
67
 Analizirajte ja sodrìnata na narodnata pesna <Janka
Vlahinka> otkrivaj}i gi lirsko-epskite elementi i izraznite
sredstva. Razgovarajte za razvojot na dejstvoto.
JANKA VLAHINKA
Pro~u se Janka Vlahinka na no} prede po ko{ula.

duri do Stambol koprina, Kak da ja, majko, izmamam? ‡
so hubavina ne tolko, Majka mu tiho govori:
ja so rabota tri tolko. ‡ Sinu le, sinu le, mlad Marko!
Na den veze po mahrama, I tova li kahar bere{?
na no} prede po ko{ula. Prekupi si ~ista svila
Ja do~u Marko trgovec,
i klabodan srmajlija.>
pa mi se ~udi, dvoumi
Site }e dojdat da kupat,
kako da Janka izmami.
Janka }e Vlahinka da dojde. ‡
Na majka si ¼ govori:
‡ Male le, stara maj~ica! Kako go majka nau~i,
[to mi se e moma do~ula si prikupi ~ista svila
so hubavina ne tolko, i klabodan srmajlija.
ja so rabota tri tolko. Pu{ti gemija po more,
Na den veze po mahrama, Izvikna Marko, provikna:
68
‡ Elate, svila evtina! - Oddalek ide i vika:
Site devojki dojdoha, Trgovec, mladi trgovec!
nema e Janka da dojde. Trgni gemija na suho,
Pa mi se ~udi mlad Marko svila da odbereme. ‡
{to nema Janka da dojde! Ja Marko li ¼ govori:
Koga ve~er nad ve~er, ‡ Mene me majka zaklela
eto ja Janka kaj ide nadvor gemija da ne vadam. ‡
so danaeset robinki, Pa si izmami Janinka,
so trinaeset alajki. ona si vleze v gemija
Robinki ¼ poli krepeha, i Marko tegnal gemija po more,
alajki ¼ drum meteha. i si grabna Janinka.
Narodna pesna
 Doma{na zada~a
  Pro~itajte i drugi romansi od narodnoto tvore{tvo.
Preraskaète ja nivnata sodrìna, analizirajte gi likovite,
nivnata dosetlivost i duhovitost. Obrnete vnimanie na
narodniot jazik. Pronajdete karakteristi~ni zborovi napi{ani
na dijalekt i objasnete gi.
69
STILSKI FIGURI
REFREN
Pri ~itaweto na pesnite razmislete zo{to nekoi stihovi
se povtoruvaat.
SME[EN NASTAN NA ULICATA

Po na{ata ulica
protr~a viulica.
Do trotoarot drvjata se svija,
zali~ija na sme{ni ìvotni
koga voda na potokot pijat.
Po na{ata ulica
protr~a viulica.
Edna {apka pred sebe krena,
po nea tr~aa dolgo
~i~ko eden i edna èna.
No, {apkata li~e{e na ptica
izmorena i gladna
pred edna vrata padna
potoa skokna na telefonska ìca.
Ottamu gleda{e
kako na na{ata ulica
tr~a sme{na viulica.
Srbo Ivanovski
70
VETAR
Gi goni{ letalata po viso~inite

i pticite nebesno vo dale~inite,
te slu{am sekade kaj {to se jazi{
i kako po trevata poleka gazi{,
oj, vetre, ti duva{ vezden
i pee{ so glas yvezden.
I gledam sekoga{ pravi{ ne{to,

no i sekoga{ se krie{ ve{to.
Te slu{am kako se bliì{, idi{,
no nikoj ne moè da te vidi,
oj, vetre, ti duva{ vezden
Ti tolku silen i studen {to si,

mlad li si, star li si? Koj si?
Da ne si yverka v pole {to {eta
ili si nekoe bezgri`no dete?
Oj, vetre, ti duva{ vezden
Robert Luis Stivenson
 Razmislete, odgovorete!
 Koj e motivot vo pesnite?

 Kakvi poetski sliki otkrivte vo niv?
 Kako se opeani viulicata i vetrot? Na {to se misli?
 Koi izrazni sredstva gi otkrivte vo pesnite?
 Poso~ete gi stihovite vo koi gi voo~ivte.
 Pro~itajte gi stihovite vo pesnite koi se povtoruvaat. So
kakva cel avtorot go napravil toa?
 Zapomnete!
Povtoruvaweto na eden ili pove}e stihovi vo edna pesna
se vika refren. Nekoga{ se povtoruva i cela strofa. So refre-
not se zasiluva emocionalnosta na lirskata pesna i pridone-
suva da se pottikne muzikalnosta, odnosno ritamot vo nea.
71
Pro~itajte gi narodnite pesni koi sledat i sogledajte ja ulogata
na refrenot vo niv. Potoa analizirajte ja sodrìnata, strukturata
na stihot i na strofata. Dokolku ste vo mo`nost, prezentirajte i
muzi~ka verzija od navedenive pesni.
AJDE MILKE DA BEGAME

Ajde, Milke, da begame Milkano, mori mome ubavo,
v na{e selo Male{evo. Milkano, bre nevesto kale{o.
Milkano, mori mome ubavo, Od tri strani sonce gree,
Milkano, bre nevesto kale{o. od ~etvrta mese~ina.
V na{e selo Male{evo Milkano, mori mome ubavo,
od tri strani sonce gree. Milkano, bre nevesto kale{o.
Narodna pesna
MAKEDONSKO DEVOJÊ
Makedonsko devoj~e, li~na e i poli~na

kitka {arena, od samovila.
vo gradina nabrana
dar podarena. Dali ima na ovoj beli svet
poubavo devoj~e od Makedon~e.
Dali ima na ovoj beli svet Nema, nema ne }e se rodi
poubavo devoj~e od Makedon~e. poubavo devoj~e od Makedon~e.
Nema, nema ne }e se rodi
poubavo devoj~e od Makedon~e. Koga pesna zapee
slavej natpee,
Koga kosi rasplete koga oro zaigra
kako koprina, srce razigra.
 Individualna rabota
 Pronajdete narodna pesna vo koja ima refren. Analiziraj te

gi: motivot, poetskite sliki, strukturata, jazikot i izraznite
sredstva.
 Istraùvajte!
 Pronajdete muzi~ka verzija na narodna pesna so refren, po-
slu{ajte ja na ~as i diskutirajte za vizuelnite i auditivnite ele-
menti, za rimata i za izraznite sredstva.
72
APOSTROFA
 Pro~itajte gi pesnite i razmislete komu i so kakva cel
se obra}aat poetot ili narodniot peja~.
MOJATA NENAPI[ANA PESNA

Oj, zlatna ripko, {to nigde te nema,
}e vleze{ li edna{ vo moive mreì?
]e dopram li edna{ do tajnata tvoja,
kade mi bega{, kade li leì{?
Moèbi si tamu, zad temnata gora,
moèbi pod oblak, orel kaj {to leta,
ili, pak, nedosti`na }e ostane{ skri{na
na nekoja u{te neznajna planeta?
Mi se ~ini deka nekoga{ si blizu
i v uvo mi yuni tvojot srebren stih,
potoa se budam, a tebe te nema,
se gubi{ sleana ko pla{liva ptica,
pesno, me~to moja, nedofatna yvezdo!
Te gonam, te baram niz prostor i vreme,
a ti mi bega{ ko veter~e lesno.
I znam, }e nemam jas sredba so tebe,
moja najubava, nerodena pesno!
Gligor Popovski
 Razmisluvame, razgovarame!
So kogo ja sporeduva avtorot svojata nenapi{ana pesna?
Kade ja bara inspiracijata za tvorbata?
[to mu se pristoruva dodeka ja tvori?
Na kakov na~in ¼ se obra}a poetot na pesnata?
Otkrijte gi u~enite izrazni sredstva.
 Zapomnete! Obra}aweto na poetot kon neìvi ne{ta, kon

predmeti i li~nosti, ili kon apstraktni poi-
mi kako kon ìvi su{testva, se vika apostrofa.
Upotrebuvaj}i ja apostrofata poetot go oìvuva odnosot kon
predmetite ili li~nostite koi ne se so nego i taka negoviot odnos
stanuva neposreden, topol i blizok {to }e go sogleda{ vo narednite
pesni.
73
 Napravete sodrìnska i strukturna analiza na pesnive.
RODNATA KU]A
Eve ja mojata ku}i~ka niska,

na srce topla, mila i bliska!
Na kraj seloto ti si se skrila,
ku}i~ke moja, draga i mila!
Nad tebe leko ~adot se vie,
kolku ubavo vo tebe mi e!
Dvor~eto malo, gumnoto ~isto,

kraj tebe te~e poto~e bistro...
Vol{ebni skazni tuka sum slu{al,

so tiha trepet i mila du{a.
Toplo me vle~e rodnata strea,

dojdov kaj tebe srce da zgream!
Ku}i~ke mila, so malata vrata,

za mene ti si kako palata!!!
Van~o Nikoleski
PESNA ZA SONCETO
Taka prekrasno sveti{ na nebesniot vrv

ti, Sonce na ìvotot,
{to prvo zapo~na da ìvi{.
Vo mugrite na istok zasvetuva{
i celata zemja so svetlina ja
opsipuva{.
Ubavo si i silno, nad site carstva lebdi{,
tvoite zraci go grlat cel svet
{to silata tvoja go sozdade.
Daleku si, a zracite s# do zemjata
ti stignuvaat, na liceto si od site lu|e,
no patot ne moàt da ti go sledat.
Koga na zapad }e legne{ da se odmori{,
cel svet e vo mrak kako vo smrt;
vo son leàt lu|eto so vè{teni glavi,
ednoto oko ne go gleda drugoto.
Narodna pesna
74
 Ve`ba za na ~as
Vo slednive pesni otkrijte ja apostrofata i analizirajte gi

nivnata sodrìna i struktura.
KRAJ IZVOROT NA VARDAR BISERA

Nezapirliv brzaku, Bisero mome, Bisero,
bigori stari od pazuvi {~o nosi{ biser na grlo?
isfrli, Tvoeto grlo hubavo
vo penlivi vodi tvoi i ot drobnago bisera
kapnati solzi stopi, hiljada pati pobelo.
so pesna od kamen isklesana
beli bregovi napravi. Bisero mome, Bisero,
za{~o so biser pokriva{
Niz bu~nosta, slu{ame, tvoeto grlo hubavo?
rika postoeweto tvoe, Ja ne}u biser da baca
niz penlivite jazici tuk saka tvoeto grlo.
se ra|a{ i vi{nee{,
vo tvoeto studenilo meko Bisero mome, Bisero,
izdr`livosta da si ja merime, za kogo nizi{ biser’t?
so siniloto prozra~no Za kogo gotvi{ daroi?
du{ata si ja stopluvame, Ja daroi biser ne saka
so krupnite zrna voda tuk saka moma Bisera.
èdta si ja gasneme.
<Bisero, mome Bisero!
Denes pokraj tebe Daq si u bah~i rastena,
patot n# dovede, Daq si od boga dadena?>
vrutoku, vodoneiste~en, <Ne sum od boga padnata,
izvoru solzobiseren, Tuk sum od majka rodena>.
kako da te nare~am,
kakov zbor da iznajdam
Konstantin Miladinov
vo pesnava da te posvetam. Od Zbornikot na
Miladinovci
Slavka Arsova
 Za doma
 Napi{ete poetski tvorbi so motiv za koj }e se dogovorite na

~asot; upotrebete apostrofa i prezentirajte gi na naredniot ~as so
recitirawe.
75
Za avtorot
 Konstantin Miladinov, eden od

najzna~ajnite makedonski poeti od XIX vek,
e roden vo Struga, 1831 godina. @elbata
za nauka go ponela mladiot poet kon Moskva
‡ sredi{teto na slovenskata nauka vo toa
vreme. Tamu ostanal nekolku godini izu-
~uvaj}i slovenska filologija. Godinite po-
minati vo Moskva bile ispolneti so nespo-
kojstvo i taga za rodniot kraj.
Na vra}awe od Moskva, Konstantin
doznal deka turskite vlasti go zatvorile
negoviot brat Dimitrija so èlba da go os-
lobodi, trgnal kon Carigrad, a vlastite go
zatvorile i nego. Vo 1862 godina,
neposredno eden po drug, dvajcata bra}a
umrele vo zatvorskata }elija.
So svojata prosvetitelska rabota i so sobiraweto i izdavaweto
na narodnite umotvorbi, Konstantin i Dimitrija odigrale ogromna
uloga vo budeweto na nacionalnata svest kaj makedonskiot narod.
Objavile i Zbornik so makedonski narodni pesni, vo Zagreb, 1861
godina.
Konstantin Miladinov se smeta za osnovopolo`nik na make-
donskata literatura.
76
HIPERBOLA
 Dodeka ja ~itate narodnata pesna, voo~ete koi poetski
sliki se nerealni.
DIMO I ZMIJA GOLEMA
Hubava, Stano Vidinko! Nikoj mi se ne naima,

Dali si ~ula, razbrala? se nail Dimo Kehija
Izlegla zmija golema zmijata da ja utepa.
pod ramno pole Vidina, Opa{al Dimo, opa{al
koga se zmija isprava, devet pojasi alovi,
kolko dve tenki topoli, zaka~il, Dimo zaka~il
koga se kola~ vie{e, devet pi{toli srebreni.
kolko dve gumna {iroka. Si jahna kowa dobrego
Nezi ¼ tain davaha stara mu majka govori:
do tri furni vru}a leba, - Kej }e ide{, Dimo?
do tri bo~vi rujno vino. - ]e idam, majko }e idam,
Tain ¼ nezi davaha izlegla zmija golema
po tri devojki hubavi. na ramno pole Vidinsko.
Pa zmija si haber pra}a{e: Nikoj mi se ne naima,
- Taj tain, {to mi pra}ate, ja siromah, majko, ja se najmi
mene ne mi stiga{e. ‡ zmijata da ja udarem.
Pa mi se ~udi vidinski pa{a Taka si Dimo stana, otide.
kak da ja zmija utepa? Oddalek ide i vika:
Pa{ata telal li~e{e, - Izlezi, zmijo golema
golema kr~ma dava{e, ja su tain donelo
devet du}ani na suho devet pi{toli srebreni,
i u{te mi dava{e do devet sabii zlateno. -
devet gemii po more, Edno~ si mahna, ja udri,
koj }e mi se junak najde zmijata ja utepa.
zmijata da ja utepa.
Narodna pesna
 Razgovarajte!
 Kako e opi{ana zmijata vo narodnata pesna: realno ili nerealno?
 [to pora~uvala zmijata za jadewe?
 Kako reagiral pa{ata?
 Opi{ete go Dimo vo namerata da se presmeta so zmijata.
 [to mu pora~ala majka mu?
 Kako se spravil so zmijata?
77
 Zapomnete!
 Stilskata figura so koja se zgolemuvaat (preuveli~uvaat) ne-

~ii osobini i intenzitetot na dejstvoto, se vika hiperbola. Taa se
upotrebuva so emocionalno zna~ewe, a nao|a primena kako vo lite-
raturata (narodna i umetni~ka), taka i vo sekojdnevniot govor koga se
iskaùva ne{to vpe~atlivo. Na primer:
]e puknam od smea. Se otepa od u~ewe..
Napravi more od solzi. Pee ‡ neboto e~i.
Mu te~e reka od zborovi.
Vo narodnata literatura osobeno se poznati pesnite za Krale
Marko, Bolen Doj~in i drugi junaci vo koi so hiperbola e prikaàna
nivnata natprirodna sila.
 Otkako }e ja pro~itate pesnata <Silata na Krale Marko>, ana-
lizirajte ja spored planot:
1) Tema i motiv
2) Fabula
3) Izrazni sredstva
4) Naglasete gi stihovite so hiperbola.
SILATA NA KRALE MARKO
[edba {etat Marko Prilep~anec,

{edba {etat zemja po kraina...
Mi prijavnal kowa {arenago;
{arenago kowa debelago,
debelago kowa, kr{igoro!
Mi naloìl samura kalpaka,

na kalpaka do tri ogledala,
a pod nimi perja paunovi;
Mi zasukal mrka mustakina

- eden mustak do tri runa crni;
mi namurtil o~i sokolovi
i nad nim ve`di pijavici,
kako crni krilja lastovi~ki.
78
Mi opa{al sabja diplenica,
{to se diplit dvanaeset pati,
{to se nosit kowu vo grivata,
i mi se~it drvja i kamewe.
A na sedlo bogme mi privrzal,
{to privrzal te{ko bozdugana,
{to e te{ka {estotini oka;
v raka drì ona bojno kopje,
ko jasika tenko izvi{eno;
se nametnal s guwa kabanica
mi crneet kako temen oblak!
Si razigral kowa pelivana:
se zatresla kutra crna zemja.
Narodna pesna
 Zada~a
Pronajdete i drugi pesni za Krale Marko. Ve`bajte preraskaùvawe

na pesnite. Poso~ete gi stihovite vo koi ima hiperbola.
79
 Proverete gi znaewata!
Pro~itajte te gi pesnite <Nevesta mom~e fale{e> i <Nade`> i

pronajdete ja hiperbolata vo niv. Analizirajte gi sodrìnski i struk-
turno.
NEVESTA MOMÊ FALE[E NADE@

Nevesta mom~e fale{e: Koga bi imal du}an~e malo
Imam mom~e rabotno, so edna vitrina samo,
Na den brazda ora{e, toga{ bi prodaval... pogodi {to?
Vo nedela lei~ka,
I v mesec pogon~e, <Kupete? Evtino. So namalenie.
A v godina nivi~ka. Sekomu nade` mu treba?>
Tam deka mom~e ora{e, I sekomu bi mu prodal nade`
Pusta go dremka napadna, golem kolku neboto!
Zaka~i ralo sred niva,
Pustoto ralo kru{evo, A na onoj {to nema pari
Dur da se mom~e razbudi, i odnapred so pogled ja krade,
Pustoto ralo niknalo. }e mu dadam bez da ja plati
Koga se mom~e razbudi, seta, seta moja nade`.
Zreli se kru{i najade.
Bra}a Miladinovci Xani Rodari
 Za doma
Pronajdete podatoci za sobira~kata dejnost na bra}ata Mila-

dinovci. Podatocite prezentirajte gi na ~asot i napravete yiden ves-
nik od sobranite materijali.
Napi{ete desetina re~enici od sekojdnevniot govor vo koi }e
upotrebete hiperbola.
80
GRADACIJA
 Pro~itajte gi pesnite i sogledajte kako se naredeni poet-
skite sliki i poimi vo niv.
NIKOLA I SOKOLOT
Ozgora idet Nikola, duri vo momini dvorovi;
na raka drìt sokola. da si naredam stolovi,
Sokol mu lepo govorit: da si pre~ekam svatovi,
- Nikola, xanam Nikola na site svatovi darovi,
ti potpu{ti mi remeni, a na Nikola nevesta.
da si odletam daleku,
Narodna pesna
PESNA ZA TATKO MI
Sekoja ve~er umoren toj ni se vra}a
koga denot kon zalez jazdi
i sekoja prikve~er liceto negovo dobro
nova br~ka go brazdi.
I zapo~nuvaj}i ja svojata prikazna nova
donesena od poleto,
toj mi ja otkriva vistinata za lebot i zemjata
i ubavinata na proletta.
Potoa dolgo e zamol~an i so ispukana raka
ja gali mojata kosa,
a jas go ~uvstvuvam nemiot tek na prikaznata
kako zdiv na livada v rosa.
Sekoja prikve~er umoren toj ni se vra}a
sonceto koga zajduva
i v sekoja br~ka liceto {to mu go brazdi
po edna dobrina najduvam.
Vidoe Podgorec
81
 Razmislete i odgovorete!
[to drèl Nikola vo rakata?

[to mu govorel sokolot?
[to sakal sokolot da pronajde?
Koi epski elementi gi pronajdovte vo narodnata pesna?
Koga se vra}al tatkoto od rabota i kakvo bilo negovoto lice?
Kakva vistina nosel toj sekojdnevno koga se vra}al doma?
[to pravel tatkoto dodeka ja galel kosata na sinot?
[to nao|al sinot na liceto od svojot tatko?
Pronajdete gi poetskite sliki vo pesnata!
Napravete nadvore{en opis na tatkoto i poso~ete gi negovite
~uvstva.
 Naglasete gi stihovite vo koi ~uvstvata vo dvete pesni se
najsilni.
 Zapomnete!
Stilskata figura vo koja se redat poimi ili poetski sliki

postapno po svojot intenzitet se vika gradacija. Sluì za zbogatu-
vawe na slikovitosta na poetskiot jazik i pridonesuva da prediz-
vika emocii pri ~itaweto na poetskata tvorba.
 Zada~a
 Pro~itajte gi stihovite koi sledat i porazgovarajte za

gradacijata vo niv.
[UPEQKA DIMANO DIMAN - DEVOJKO

Pod ladna senka daboa Dimano, diman ‡ devojko,
Pred mene pole {iroko ka~i se gore na divan,
Pod noze re~e da te~it, pogledaj dolu pod divan:
Nad glava vetar da {umit, pod divan ‡ pole {iroko,
I ja na d’bot navalen vo pole ‡ stado golemo,
Da svira so {upeqkata vo stado ‡ kamen bescenet,
Kak “e me u~it srcevo. na kamen ‡ mlado ov~ar~e,
so meden kaval svire{e,
Konstantin Miladinov Dimana mi ja slave{e.
Narodna pesna
82
Pronajdete ja gradacijata vo slednata pesna. Razgovarajte kako
vlijae na va{eto doìvuvawe na sodrìnata na pesnata. Opredelete
gi lirskite i epskite elementi vo pesnata.
BOLEN LE@I [IKO KAPIDAN
Bolen leì [iko kapitanot,

bolen leì [iko, }e da umre.
<[iko, [iko kapidane!
Ti da vidi{ ~udo golemo,
kako se bijat lisjata,
lisjata od drvjata,
drvjata od gorata,
{umkite od leskite!
Al mi e, [iko, od Boga,
dali mi e od du{mani?>
<Krenete me da si stanam,
podajte mi tamburata,
malku jas da si posviram,
da si re~am do tri pesni,
do tri pesni kapidanski.
Koga }e selo vlezete,
da ne si pu{ki frlate;
da ne ve ~ue majka mi,
majka mi, ta i sestra mi;
~asot }e pra{at za mene:
<Kamo go [iko kapidan?>
Vie da nejze re~ete:
<[iko mi se oèni:
mramorna plo~a ‡ nevesta,
a kamar~eto ‡ dever~e,
deveri, drobni kamewa,
svatovi ‡ suvi drvari,
nunkoto ‡ Stara Planina!>.
Narodna pesna
 Bidete kreativni
 Obidete se samostojno da sostavite poetski tvorbi so pej-
za`ni motivi, vo koi }e upotrebete gradacija. Tvorbite prezen-
tirajte gi na ~asot, a od najuspe{nite napravete yiden vesnik.
83
ROMAN
Prisetete se koi vidovi epski tvorbi ste gi izu~ile vo

prethodnite oddelenija. Navedete gi nakuso nivnite
karakteristiki.
Pro~itajte go vnimatelno izvadokot i obrnete vnimanie
na dejstvoto i opisite.
RAZDELBA
(Tekstot e izvadok od romanot <Spomenka>. Rivalstvoto me|u
dvete druìni, <Sokoli> i <Crveni streli> i brojnite detski igri,
pobedi i porazi, me|usebnite sudiri se isprepleteni so magijata na
pr-vata qubov {to Bojan ja ~uvstvuva kon Spomenka. Tuka e Vera Pre-
teralka koja postojano pravi spletki za da gi ottrgne ~uvstvata na
Bojan kon Spomenka. No, sepak, na krajot se slu~uva ne{to {to Bojan
ne go o~ekuva.)
<Juni dojde tivko i neosetno, zaedno so prvata svetulka na
letoto.
Dva-tri dena otidov vo gradot. Tamu treba{e da se
raspra{am za upisot na novi u~enici vo srednite u~ili{ta. ]e ¼
prenesam i na Spomenka. Dvajcata }e se zapi{eme vo isto u~ili{te.
Dvajcata zaedno }e se vra}ame za praznicite v selo. Zar nema da bide
prekrasno? A qubovta me|u nas nikoga{ nema da zgasne.
Doma se vrativ nave~er.
No, ona {to se slu~i potoa, postoi samo vo nekoja qubovna pri-
kazna, a ne vo edna obi~na prva qubov {to najprvo li~ela na sme{na
igra.
Istiot den, ve~erta, so Spomenka se sretnavme kaj slivata. Taa
pobara da me vidi. A koga dojde o~ite ¼ bea polni so solzi...
- Bojane? ‡ bez vozdrùvawe zaplaka.
- Ti pla~e{, Spomenka?! ‡ zbuneto ja gledav.
- Pla~am... I sakam da pla~am... ‡ u{te pove}e gi pu{ti solzite.
- Zo{to?! ‡ se ~udam.
- Ne{to stra{no ... Mnogu stra{no...
- [to?!
- Jas ne sakam, Bojane, ne..
- [to se slu~ilo, Spomenka?! ‡ nasetiv deka rabotata e seriozna.
- Nie utre ... utre }e se otselime odovde... Nie... mora da se
otselime! Taka saka tate. Nie zasekoga{... ‡ glasno zalipa Spomenka.
Nikoga{ tolku ne sum se iznenadil.
Teòk molk.
- Ti sonuva{, Spomenka?!? ‡ mi zapre ne{to vo grloto.
84
Ne, ne... I toa utre... Tate
ve}e dojde... Site }e zamineme.
Tamu kade {to raboti toj. Daleku
odovde. Mnogu podaleku od
gradot na Du{ica, mnogu... Ovde...
ovde ku}ata }e ja prodademe.
Zasekoga{ odovde... ‡ pla~e{e
Spomenka.
- Ova ne... ne moè da bide...
‡ pu{tiv i mene da mi pote~at
solzi.
- Jas ne sakam... da si odam,
ne... Mislev... u{te vo ona pismo
{to go isprati tate... Mislev
deka e laga... Toga{ ... koga
berevme jorgovani... ‡ ne moè{e
da mi objasni Spomenka.
Prvata qubov pla~e{e vo
nas.
Ja baknav Spomenka vo liceto. Ja baknav i vo o~ite. Tripati ja
baknav. I tripati go po~uvstvuvav samo vkusot na solzite.
Sega ve}e znaev zo{to Spomenka be{e nasolzena, toga{ koga
precutuvaa jorgovanite. Znaev i {to pi{uvalo vo pismoto od tatko ¼
{to im go ispratil doma. Sega ve}e znaev s#.
Doznav i ne{to drugo: prvata prerana bolka na qubovta.
- Samo tebe, Bojane, }e te sakam... ‡ mi vele{e Spomenka.
- I jas samo tebe, Spomenka...
Za eden ~as kako da porasnavme. Prerano dojde bolkata na
qubovta, navistina prerano. A solzite bea ~isti, ni malku gre{ni i
prvovqubeni.
Doma ‡ pravo vo sobata. Neka pomislat deka sum umoren. Nikoj
ne sakav da me vidi. I ne mi se ve~era{e. Nabrgu se podvitkav vo
krevetot za da moàm tivko da taguvam i da ne zaspijam cela no}.
Prvata bolka doa|ala tolku neo~ekuvano i tokmu vo onoj mig koga si
bil najsre}en.
Preku cela no} niz prozorecot dopira{e neumorna pesna na
vquben slavej.
Utroto, znaev: kamionite, onie dva {to utrinata zatatnija ve}e
gi tovaraat.
Nabrgu tie zaminaa.
Kon pladne dojde i tretiot. Pred kve~erina, zaedno so nego
treba{e da otpatuva i Spomenka.
Najprvo do najbliskiot grad, a potoa, moèbi so voz, mnogu, mnogu
kilometri.
85
Ne moèv da pojdam kon nivnata ku}a i da gledam kako se otse-
luvaat. A znaev deka tamu bea sobrani mno{tvo devoj~iwa i mom~iwa.
Znaev deka site sakaat da se ispozdravat so Spomenka. ^lenovite na
nekoga{nata druìna na <Sokolite> od Ridot na jorgovanite, a i onie,
porane{nite protivnici od druìnata na <Crnite streli> od Dolinata
na bagremite. Samo jas, nekoga{niot voda~ na posilnata druìna, nemav
sila da pojdam i da se pozdravam. Ne sakav nikoj da me vidi so nasol-
zeni o~i.
Vo dvorot, ve}e po vtorpat za kratko vreme morav da ja naberam
najgolemata kitka trendafili i prekutrupa, da ne me sretne nikoj,
potr~av kon rekata. Koga }e pominuva kamionot, }e istr~am na patot
pred nego, }e go zapram i na zaminuvawe }e ¼ gi podaram trendafilite
na Spomenka. Potoa }e izbegam {to podaleku od toa stra{no mesto...
Stoev skrien vo vrbjacite i o~ekuvav. Sekoj ~as treba da naide
kamionot. [tom }e zatatni, vedna{ }e mu istr~am vo presret. Patot
e blisku do rekata. A trendafilite se za Spomenka ‡ devoj~eto {to
zasekoga{ zaminuva.
Tolku mi e te{ko {to pomisluvam deka sekoj mig svetot so seta
svoja teìna }e se urne vrz mene.
Rekata te~e: bujna i sekoga{ zabrzana kon svoite nepreodi.
Najposle, te{ko natovareniot kamion, zatatni.
Prostorot vo gradite mi stana pretesen; ne{to me stegna. Toj go
preminuva{e ve}e mostot, a mene nozete mi se prikovaa. Gi stegav
trendafilite, no nikako ne moèv da istr~am od kaj rekata. Toj ve}e
svrte po pra{liviot pat. U{te posilno ja zgrap~iv kitkata, ama
ostanuvav nepodvièn na mestoto. Ne moèv da se pojavam pred toa
zabrevtano ~udovi{te {to mi go odzema{e onoj lik so nebesno sini
o~i i kosa so boja na esensko lisje.
Pomisliv deka nozete sekoga{ }e mi ostanat nepodvi`ni i
prikovani za mestoto. Dodeka nemo}no ja dovikuvav onaa sila {to ne
moèv da ja iznajdam vo sebe, kamionot, teòk i natovaren, zamina po
patot... Dolgo gledav vo nego kako vo nekoj grablivec, s# dodeka ne se
izgubi zad posledniot svijok.
Zastanav nad rekata. Kitkata {to ja drèv poleka se oslobodi
od prstite i padna vo rekata. Vodata gi ponese trendafilite vo
sprotivna nasoka od patot po koj zamina Spomenka. So toa zgasna i
poslednata verba deka }e stignat do devoj~eto {to tolku mnogu go
sakav. Pak po~uvstvuvav vla`nost vo o~ite. Pak solzite potekoa...
Pred mene vetreto go duvka{e par~eto slu~ajna novinska hartija.
Tokmu na taa poòltena hartija, po nekakva igra na slu~ajot, pro~itav:
PRVATA QUBOV E SLI^NA NA PRVIOT SNEG: RETKO NEKOGA[
OSTANUVA.
Gorjan Petreski
86
Kakvi planovi imal Bojan koga zaminal v grad?

Zo{to Spomenka pobarala da se sretne so Bojan?
Opi{ete gi ~uvstvata na dvajcata mladi.
[to napravil Bojan na denot na preselbata?
[to se slu~uvalo vo du{ata na Bojan?
Kade zavr{il buketot trendafili?
Protolkuvajte ja porakata {to Bojan ja pro~ital na poòltenata
hartija.
 Zapomnete!
Roman e dolga epska prozna tvorba so razviena fabula, pogolem

broj likovi i nastani. Vo nego se opfateni pove}e slu~ki od
ìvotot na lu|eto. Pokraj glavniot lik vo romanot se javuvaat i
drugi likovi i preku nivnite odnosi se slika sredinata i epo-
hata, se pretstavuva ìvotot na lu|eto i nivnite idei.
Vo romanot se izdeluvaat glavni likovi okolu koi e skon-
centrirano dejstvoto. Se prikaùva celiot ìvot na glavniot
junak. Sporednite likovi i nastani se zastapeni za objasnu-
vawe na glavnite nastani ili samo kako ilustracija na drugi
pojavi i stavovi, obi~no sprotivni na onie na glavniot lik.
Romanot sodrì glavna tema ‡ predmet ili problem za koj se
zboruva, kako i sporedni temi koi se obi~no svrzani so glavnata
tema.
Romanot opfa}a {irok vremenski period i ima op{testve-
no-istoriska osnova.
Spored temata romanot moè da bide: istoriski, avantu-
risti~ki, semeen, kriminalisti~ki, psiholo{ki, quboven, i dr.
Najpoznati romanopisci vo makedonskata literatura se:
Stale Popov, Slavko Janevski, \or|i Abaxiev, Vlado Maleski,
Simon Drakul, @ivko îngo, Dimitar Solev, Petre M.
Andreevski, Vidoe Podgorec i dr.
 Zada~a
Pro~itajte roman po prethoden dogovor so nastavnikot. Na ~a-
sot diskutirajte za osnovnite karakteristiki na romanot. Primenete
problemski metod. Otkrijte gi slu~kite, glavnite likovi i nivnite
me|usebni odnosi, vremeto i mestoto kade se odviva dejstvoto.
87
 Sporedete!
Pro~itajte go raskazot <Izlo`ba> i razgovarajte za osobinite

na raskazot, za koi u~evte vo petto oddelenie.
IZLO@BA
Majkata i }erkata se dràt za raka i odat pravo nakaj sprotiv-
niot yid, kako ne{to da gi tera da si go dovr{at do krajnata to~ka
svoeto dvièwe odnadvor. Crteòt pred koj zapiraat pretstavuva
pazari{te na zelen~uk vo polniot ek na rabota.
- [to e ubavo, maj~ice, - se ~udi deteto i dolgo se zagleduva,
sakaj}i da ja sfati sekoja podrobnost.
No, majkata nej}e da se zadrùva tuka dolgo. Nejze ¼ ostana vpe-
~atokot deka kasierkata ne mnogu qubezno gi pogleda i sega ¼ se ~ini
deka treba da brzaat {to se moè pove}e, pa zatoa vedna{ da go vidat
glavnoto {to gi dovelo ovde.
- Posle }e gledame, sine, - veli taa. ‡ Da gi najdeme prvo tvoite
crteì. Kaì koi bea.
- U~itelot mi re~e deka izbrale dva. Znae{, onoj so prodavnicata
sproti nas, {to go crtav od na{iot prozorec, i onoj so bronzeniot
bokal, so ruìte {to mi gi donese.
- Gledaj sega dobro, - ¼ veli majka ¼ , ja pregrnuva preku ramena i
poleka ja poveduva pokraj crteìte.
Kolku {to pove}e go zatvoraat krugot, ~ekorite kako sami da im
se zapiraat. Moèbi e podobro da si izlezat vedna{ i da ostanat so
nade`ta deka dvata crteà se postaveni na ona par~e od yidot {to
tie ne znam zo{to ne go pogledaa. No, krugot se zatvora i majkata
samo pocvrsto go stegnuva svoeto devoj~e. Taa malce premisluva.
- Idi vidi u{te edna{, da ne sme gi propu{tile slu~ajno, - veli
taa.
- Pa gi nema, mamo.
- Ako, pogledaj u{te edna{.
Devoj~eto trga, pove}e da ¼ ugodi na majka si otkolku {to samoto
ima nekakva nade`, pominuva otsutno naokolu i se vra}a zbiraj}i ra-
menici:
- Nema.
Majkata go kreva pogledot i go upatuva samo za mig na umetnikot.
Izrazot ¼ e takov kako da saka da pobara nekoe objasnenie. No, toa e
samo taka, ispa|a slu~ajno. Od koga smeela taa nekoga{ da bara objas-
nenie, pa i sega od ovoj nepoznat ~ovek {to nema nikakva vrska so
nivniot slu~aj? Pred samiot izlez taa se zapira podolgo kako da
posmatra eden crte`, a vsu{nost ja zadrùva ~uvstvoto na bojazan da
88
ne se re~e deka izbegala ako izleze vedna{. Potoa, pregrnati, sepak
naglo izleguvaat.
Umetnikot pravi potsvesno gest kako da }e potr~a da gi vrati.
Toj navistina im dolì objasnenie i toj e ~ovekot, iako ne go znaat,
{to bi moèl ne{to da popravi vo ovaa situacija. Tie dva crteà gi
smetna toj od yidot, utroto pred samoto otvorawe na izlo`bata, ene
gi stojat u{te na biroto vo izlo`benata kancelarija. Bi moèl pov-
torno da gi stavi, a na ènata i devoj~eto da im objasni deka e s#
nastanato samo poradi edna slu~ajnost ‡ crteìte ne bile dobro pri-
cvrsteni, pa toj poru~ekva gi simnal, no utre pak }e gi izloì, i na
podobro mesto, deka go zasluùvaat toa. Zo{to ne bi gi vratil da gi
ute{i i izraduva?
Blaè Koneski
Kade se odviva dejstvoto vo raskazot?
Zo{to se prisutni tamu majkata i }erkata?
Kakov e vpe~atokot na majkata od pogledot na kasierkata?
[to bilo naslikano na dvata crteà od devoj~eto?
Kako se ~uvstvuvaat tie koga ne gi pronao|aat crteìte na
devoj~eto?
 Koj i zo{to po~uvstvuval grià na sovesta koga go videl
razo~aruvaweto na majkata i devoj~eto?
Koi elementi na raskaz gi otkrivte vo tekstot?
 Bidete kreativni
Od napravenata sporedba me|u osobinite na romanot i raskazot

napravete ilustrirana prezentacija vo POWER POINT na kompjuter i
razmenete go proektot so svoite sou~enici.
MARK [AGAL, Lete~ki ko~ii
89
LITERATURNO-NAUÊN VID
DNEVNIK
Napravete kusa diskusija dali nekoj vo oddelenieto, ili

pak nekoj {to go poznavate, vodi sekojdnevni bele{ki za ona {to
go doìveal.
Dodeka go ~itate tekstot, razmisluvajte kakva sli~nost
i razlika voo~uvate vo odnos na raskazot.
PLOÂ NA @IVOTOT
(Ta{ko Georgievski e poznat makedonski pisatel, avtor na
tvorbi vo koi ja opi{uva sudbinata na decata-begalci od Egejska
Makedonija. Dnevnikot go opfa}a po~etokot na karierata koga
kako mlado mom~e }e po~ne da objavuva svoi trudovi vo spisa-
nieto <Razgledi> kade {to rabotel Dimitar Solev, na{ poznat
sovremen pisatel.)
29.08.1955 Skopje
<Napi{av raskaz. Na re~niot breg. Go odnesov vo Razgledi. De-
neska pojdov kaj Solev. Toj toplo me primi i me ponudi da sednam. Mi
re~e deka go pro~ital raskazot i deka toj bi go pu{til ako se soglasi
redakcijata. Mi obrna vnimanie za pogolema jasnost vo situacijata,
makar i so nekoi povtoruvawa. Re~e deka toa ne se odnesuva na ovoj
raskaz, tuka se e jasno. Toa e edna psiholo{ka situacija i mnogu dobro
e dadena. Vistina li e toa, {to bara tatko mu vo Rusija? Po likvida-
cijata na Revolucijata vo Grcija, partizanite nasekade se rasprsnaa.
Tatko mu go odnese tamu. Ah, da. Ubavo, ubavo; go zede raskazot, po~na
da go prevrtuva: Ubavo e ova so slikata na krajot!
(Slikata: motiv od Vardar, sviokot kade nñ se udavi drugarot,
maslo na {perplo~a. Podocna, koga Trendafil se vrati so semejstvoto
ne go pra{av {to ja napravil slikata, nikoga{ pove}e ne ja vidov.
Nekade vo mojata dokumentacija postoi fotografija od slikata.
Sredbata so Solev ostana vo mene. Toj se interesira{e za mojot
ìvot. Prv pat nekoj me pra{uva{e od kade sum, {to u~am, kako ìveam,
{to }e studiram. Be{e iznenaden koga mu rekov deka }e odam na
likovna akademija i me posovetuva nikoga{ da ne go ostavam
pi{uvaweto. Tie denovi trebalo da zamine vojska)...>
Ta{ko Georgievski
90
 Razmislete!
Kakov nadvore{en beleg zabeleàvte na po~etokot od tekstot?
[to napravil avtorot toj den?
Kakvi zabele{ki dobil?
Za {to se interesiral Solev?
[to mu pora~al na avtorot na krajot od razgovorot?
 Zapomnete! Dnevnikot e tvorba vo koja to~no i vistinito se

zabeleùvaat, po hronolo{ki red, denot, me-
secot i godinata na najva`nite nastani {to mu se slu~uvaat na av-
torot. Toj gi predava svoite ~uvstva i misli vo vrska so nastanot ili
pojavite vo ìvotot i prirodata. Najpoznati avtori na dnevnici vo
makedonskata literatura se Blaè Koneski ‡ <Dnevnik po mnogu
godini>, Ta{ko Georgievski - <Plo~a na ìvotot>, kako i <Nedo-
vr{en dnevnik na eden u~enik> od Stale Popovski ‡ Caci i dr.
Za avtorot:
 Ta{ko Georgievski e sovremen makedonski pisatel. Roden e

vo seloto Kroncelovo, Vodensko, Egejska Makedonija. Vo vremeto na
Gra|anskata vojna vo Grcija, go napu{ta rodnoto mesto i preminuva da
ìvee vo R Makedonija. Ima napi{ano pove}e romani, me|u koi pova`ni
se: Lu|e i volci, Yidovi, Crno seme, Zmiski veter, Crveniot kow
i Vreme na mol~ewe. Toj ima izdadeno i nekolku zbirki raskazi.
 Za da bide pojasno
Vo svetskata literatura najpoznat e Dnevnikot na Ana

Frank devoj~e koe nesre}no umrelo za vreme na Vtorata svetska vojna.
Taa e holandska Evrejka i so svoeto semejstvo, nekolku godini se
kriela na tavanot od ku}ata na dobri lu|e koi gi {titele da ne bidat
odvedeni, kako i milioni Evrei, vo logorite na smrtta. Ana go
opi{ala ìvotot i slu~uvawata za vreme na ilegalniot prestoj.
Neposredno pred kapitulacijata na Germanija, nivnoto zasolni{te
bilo otkrieno i tie bile odneseni vo logor kade Ana umrela. Nejziniot
tatko preìveal i koga se vratil doma vo Holandija, go otkril
dnevnikot ‡ svedo{tvo za Holokaustot i stradaweto na nevinite vo
Vtorata svetska vojna.
91
Pro~itajte go izvadokot i diskutirajte za negovata sodrìna.
OD DNEVNIKOT NA ANA FRANK
Sreda, 23 fevruari 1944 godina
Draga Keti,
Nam tuka tolku s# ni nedostignuva, tolku mnogu i ve}e i tolku
vreme. I mene isto kako i tebe. Ne mislam samo na nadvore{nite
predmeti, vo toj pogled se griàt za nas, no, mislam na vnatre{nite
potrebi. Kako i ti, jas kopneam za sloboda i sve` vozduh, no sega veru-
vam deka imame polno nadopolnuvawe za site na{i li{uvawa. Sosema
odnenade` go sfativ ova utrinava, koga sedev pred prozorecot.
Koga gledav nadvor vo dlabo~inata na prirodata i gospoda, toga{
bev sre}na, navistina sre}na. A pokraj toa ‡ Petr! S# dotoga{ dodeka
ja ~uvstvuvam taa sre}a tuka, radosta vo prirodata, zdravjeto i u{te
mnogu drugo pokraj toa, dotoga{ dodeka ~ovek go ima seto toa, ‡ sekoga{
pak }e oìvee, s# dodeka ìvee{. S# dodeka moè{ spokojno da gleda{
vo neboto, s# dotoga{ dodeka znae{ deka vo du{ata si ~ist i deka
nekade sre}ata te ~eka.
Tvoja Ana
Vtornik, 11 april 1944 godina
Draga Keti,
Koj ova ni go nametna? Koj gi napravi Evreite poinakvi od drugite
lu|e? Koj dozvoli tolku da podnesuvame s# dosega? Ako gi podneseme
site ovie stradawa i ako s# u{te ostanat Evrei, koga s# }e bide gotovo,
toga{ Evreite, mesto da bidat osudeni, }e bidat pokaùvani za pri-
mer. Koj znae moèbi i na{ata religija, od koja svetot i site narodi
u~at dobro, e pri~ina, edinstvenata pri~ina {to sega morame da stra-
dame samo Holan|ani, ili samo Angli~ani, ili pretstavnici na koja i
da bilo zemja, sekoga{ }e ostaneme Evrei, no nie toa i go sakame.
Ako gospod mi dozvoli da ìveam, }e postignam pove}e otkolku
{to mama storila nekoga{, nema da ostanam bezna~ajna, }e rabotam
za op{to dobro i za ~ove{tvoto!
Svesna sum deka na prvo mesto i sekoga{ }e mi bide potrebna
hrabrost i vedrina!
Tvoja Ana
 Obidete se da napi{ete dnevnik za ona {to go doìvuvate

ili vi ostava silen vpe~atok vo tekot na denot. Zabeleùvajte gi
nastanite ~esto i to~no. Prezentirajte go na ~asot i disutirajte za
sodrìnata, strukturata, stilot i jazikot na koi ste pi{uvale.
92
AVTOBIOGRAFIJA
 Pro~itajte i sogledajte!
 îtaj}i go izvadokot, obrnete vnimanie koj raskaùva za
ìvotot na avtorot.
SAKANIOT UÎTEL
(Gligor Prli~ev go raskaùva svojot ìvot. Go opi{uva svo-
eto detstvo vo prvata polovina na devetnaesettiot vek vo Ohrid
koe ne mu bilo lesno. Bez tatko, so siroma{na, vredna i hrabra
majka, koja se trudela kolku moèla pove}e da go obrazuva i so
toa da go ispolni vetuvaweto kon dedo mu. Obrazovanieto }e go
dobie na gr~ki jazik, pa ottamu bil sre}en koga za u~itel vo Ohrid
bil nazna~en Dimitar Miladinov koj gi u~el na maj~iniot jazik.)
Kako za uteha na pominatite na{i nesre}i, Mitre Miladinov

dojde da u~itelstvuva vo Ohrid. On se smesti vo dedova mi ku}a
zaedno so svojata mlada nevesta. Me|u desette u~iteli {to se izme-
nija prez moeto u~enikuvawe vo Ohrid, nieden ne im be{e tolku pole-
zen na u~enicite kolku Miladinov. On vo sekoja postapka ima{e ne{-
to privle~no. Re~ta mu te~e{e od ustata kako med. Sve{ten ogan mu
gore{e vo o~ite. On znae{e deka treba da n# u~i na gr~ki, inaku ne
moè{e ni da se misli.
Do negovo vreme ne znaevme re~isi ni{to od aritmetika. Po negov
sovet nie, postarite u~enici, gi zemavme ogromnite tri toma od lek-
sikonot na A. Gazi, se sobiravme doma i go preveduvavme Plutarha na
novogr~ki. Boè moj! Kolku {iroka be{e toga{ na{ata pamet!
Miladinov n# zapozna i so italijanskiot jazik. Za {est meseci
go prevedovme celiot prvi tom na Telemaha.
Ispitite stanaa kakvi {to ne bea stanuvale. Nasekade se raz-
nese glas za cuteweto na ohridskoto u~ili{te. Od mnogu gradovi i
palanki na Makedonija i od najzapadniot del na Albanija se stekoa
u~enici vo Ohrid da se u~at pri Miladinova. No, site mu se srdea
deka mrse{e (ne poste{e).
Edna godina, pomnam, stisna glad: majka neobi~no nataèna mi
predloì da postapam na zanaet. Toga{ jas se rasplakav. Nikako ne
mi se saka{e da go ostavam u~ili{teto. Odvaj toga{ po~nav da se
nasladuvam od neposti`nite Omirovi ubavini.
93
 Razmislete i odgovorete
Koj raskaùva za ìvotot na avtorot?

Kakov bil prviot negov vpe~atok za noviot
u~itel?
Na {to gi u~el Miladinov?
[to se slu~ilo koga zavladeala siroma{-
tijata?
Kako go spoil Grigor~e ubavoto so korisnoto?
 Zapomnete!
Avtobiografijata e literaturno-nau-
~en vid tvorba vo koja avtorot go raskaùva
svojot ìvot za sopstvenite doìvuvawa,
a gi iznesuva i uslovite vo koi ìvee i raboti.
Nau~en vid e poradi toa {to se temeli na
to~ni podatoci, a umetni~ki e za{to avtorot
opi{uva slikovito, op{irno i gi iznesuva
sopstvenite ~uvstva.
 Primenete go nau~enoto!
Pro~itajte go sledniot izvadok od avtobiografijata na Marko
Cepenkov i analizirajte go jazikot i sodrìnata. Otkrijte sli~nosti
vo odnos na avtobiografijata na Prli~ev.
MERAK PO KNIGATA
OD AVTOBIOGRAFIJATA NA MARKO CEPENKOV
Tamo bea (vo Prilep) i Dimitrija Miladinov i Foni Zinzivov,
tie u~ea na gr~ki i u nas togaj ...
D. Miladinov be{e mnogu miren (skromen) i sobra mnogu pesni
otkaj nas i si otide. A Foni daskal~eto be{e mnogu serbez: fesot go
nose{e nastrana kako babaitite, so pjuskjunot na ramo, ~unki poneko-
ga{ se napiva{e. Koga zamina za vo Rusija, kupi edna gajda i eden kat
ali{ta selski. Koga u~e{e Foni vo u~ili{teto na{e, vide edna èna
mariovka kaj pla~e so glas i vleze v crkva so edna zobnica, {to si
ima{e edna krvava ko{ula od otepaniot ¼ ma`: ja klade pri ikonata
od Bogorodica, za taa da mu dojde do akot na poljakot {to ¼ go otepa
maòt, ~unki sudot ja istera. Foni ja ispra{a i s# go pi{a {to mu
kaà mariovkata. I posle go napravi na stihovi, na edna kni{ka, so
zaglavie <Krvava ko{ula>.
94
Otkako se zapozna Miladinov so tatka mi, dojde u nas doma ne-
kolku pati za da kupi ne{to od tatka. Eden nedelen den dojduvaj}i u
nas, izvadi edno xuzdan~e od xeb i mu re~e na tatka: <Slu{aj, kir Ko-
sta, {to }e ti peam edna pesni~ka detinska <Tumba, Tumba divina> i pr.
- <E, te bendisa, kir Kosta?> Duri go pee{e toa ne{to Dimitrija,
tatko samo ja zavrtuva{e nastrana glavata, kako da saka{e da mu kaè
na Miladinova oti ne ja azetisa, ta mu re~e: <More za takvi pesni, kir
daskale, Marko moj suma znae, ne{to boèvno, boèvno da mi kaè{,
ta da gi blagodaram. Navistina, kir daskale, ~umu ti se vakvi raboti
{to gi sobira{? Nekni me pra{a{e za pesni da ti peam i za mnogu
druzi stari raboti, ako saka{ kaì mi, ta da mi e }ar da ti prikaàm
mnogu ne{to {to znam>.
Otkako se opuli i nadesno i nalevo Miladinov, izdivna i mu
re~e: <]e ti kaàm, kir Kosta, ~unki te poznav oti si patriot, ama ete
ti neboto i zemjata, ako mu kaè{ na Timiona ili na nekoj drug. Jas
sum storil niet da tiposam edna kniga so pesni i druzi narodni
storenija za da ostanat za spomen na na{eto poteklo, ~unki nie s# kaj
tuku se gr~ime i Gospod znae dokraj kako }e bideme. Ete zatoa sakam
da zberam i da gi tiposam pesni i druzi raboti. Ama }e te molam:
vidov ne vidov, i ~uv ne ~uv, oti ako me razbere vladikata, }e me
surdisa i }e me tatardisa>. I za vistina bestra{niot rodoqubec od
toa {to se boe{e, toa i go najde. Bog da go prosti nego i brata mu, se
batrdisaa.
Koga gi ~uv tie zborovi od pokojniot D. Miladinov, na srce mi
padnaa i si rekov so umot, ~ekaj i jas pesni }e pi{uvam. Otprvin samo
pesni zapisuvav, a koga vo ôlakoviot Zbornik vidov oti ima{e i
prikazni pe~ateni, a pak jas znaev sto i pedeset prikazni, po~nav da
si gi pi{uvam po edna-dve vo nedela.
Marko Cepenkov
 Zada~a
Podelete se vo grupi i pro~itajte gi vo
celina avtobiografiite na G. Prli~ev i na M.
Cepenkov. Doznajte po {to }e ostane zapame-
ten nivniot trud i analizirajte ja va`nosta
na nivnite dela.
 Bidete kreativen
Napravete yiden vesnik i prezentacija
na pesni od najpoznatite makedonski sobira~i
na narodno tvore{tvo: Dimitar Miladinov,
Kuzman [apkarev i Marko Cepenkov.
95
DRAMSKI TEKST
ISKAZ NA LIK
 Prisetete se na osnovnite karakteristiki na dramskiot

tekst u~eni vo prethodnite oddelenija.
 Dodeka go ~itate izvadokot od dramskiot tekst, sogle-
dajte ja formata vo koja e pretstavena sodrìnata na tekstot i
voo~ete gi razlikite vo odnos na poetski i prozen tekst.
 Za da bide pojasno
(Dejstvoto vo dramata <Racin> se odviva pred po~etokot na

Vtorata svetska vojna. Glaven lik e na{iot poznat pisatel Kosta
(Ko~o) Racin. Pretstaveni se negovite napori da ja prezentira
onepravdanosta na narodot kako i idealite da sozdade podobri
denovi za site koi se ugneteni. Vo tekstot }e otkriete {to pod-
gotvuvaat Racin, Nikola i Trajan.)
RACIN
(Marija ja otvora vratata i go propu{ta Racina vo salonot. Racin
vleguva bodro i veselo).
MARIJA: Eve, Tuka se Trajan i Nikola ... Filipa samo {to go
isprativme na pat. Tolku saka{e da se vidi so tebe.
TRAJAN: O, dobredojde, Ko~o.
RACIN: Dobrenajdov.
(Racin se pregrnuva so Trajan).
TRAJAN: Samo po mrak se dviì{. Moèbi zatoa si tolku sve`
i so probiven pogled.
(Racin se rakuva srde~no so Nikola).
RACIN: Zdravo mom~e. Drago mi e {to te gledam. Ti go pro~itav
posledniot raskaz. Silen e. Iako be{e pod psevdonim, tebe te pre-
poznav.
NIKOLA: (iznenaden, s# u{te zbunet): Ti se dopa|a?
RACIN: Takvi raskazi kako da izleguvaat od nekoj mit... Samo
taka prodolì.
NIKOLA: Me raduva {to ti se dopadna.
RACIN: (Kon Marija): Koga doa|am vo ovoj dom, kako da vleguvam
vo svoja ku}a, taka ve ~uvstuvam bliski. A ima{ isto ime kako majka
mi, taka {to navistina nema razlika. Marija, toa e prekrasno ime.
(Kon Trajana) Kako si?
96
TRAJAN: Lo{o, mnogu lo{o, Ko~o.
RACIN: Zo{to? Poradi provalata?
TRAJAN: Ivan e v zatvor. Zatoa i Filip mora{e da zamine. (Kon
Marija) Odi prigotvi ne{to za ve~era.
(Marija izleguva)
NIKOLA: Vesnikot se doveduva vo pra{awe. Za izvesno vreme
lu|eto moraa da se zasolnat.
(Trajan nemo poglednuva vo Nikola).
RACIN: Ako e samo vesnikot vo pra{awe, ne e te{ko. Ti si tuka,
jas, nekako }e go izdavame. No provalite se s# po~esti, toa i mene me
zagriùva.
TRAJAN: A vremeto ne e za ~ekawe.
RACIN: Vesnikot e neophoden. Morame da ja iznesuvame visti-
nata za polo`bata vo zemjata i nadvor.
TRAJAN: Od gore kaàa ako nema uslovi, neka ne izleguva, barem
zasega.
RACIN: Uslovite }e gi sozdademe nie. Vesnikot mora da se po-
javi. Ve}e go nema tolku vreme. Toj vesnik, tie nekolku stranici, toa e
nade`, golema nade`. Pove}e otkolku {to nam ni izgleda.
NIKOLA: Mislam deka ne e taka lesno. Materijali nemame, a
te{ko e i da se pe~ati.
TRAJAN: Moèbi si izmoren?
RACIN: Ni najmalku. Dosta mi e {to se oslobodiv od svoite
smetki, makar i za malku. Inaku, znam da ne spijam po tri no}i. Pove}e
ne moàm. Potoa mi treba son najmalku od pet ~asa. Toa e taka u{te
od denovite, koga so ovie race po~nav da pravam stomni i bardiwa i
na tavan so knigi gi do~ekuvav mugrite. (Pauza). Ne znam kako ~uv-
stvuvate vie, no za mene najvozbudliv e onoj moment koga se razdenuva.
Toj polovina ~as e najprimamliviot del na denot. Nema utro {to ne
sum go do~ekal vo toj mig. Vo toa ra|awe na denot ima vozbuda {to ne
moè da se opi{e.
NIKOLA: Ottamu li e naslovot na zbirkata?
RACIN: Koj znae? Mugrite mi se tolku vreàni vo mislite i
~uvstvata {to site simboli se svrzani so niv. Toa e eden procep me|u
no}ta i denot, kako {to postoi eden procep me|u ìvotot i smrtta.
TRAJAN: Pi{uva{ li ne{to novo?
RACIN: Ne tolku mnogu. Me|u oddivka }e mi dojde nekoj stih, }e
go zapi{am. Pesnite kaj mene te{ko se ra|aat. Niz zborovite poleka
se otkriva su{tinata. Ma|epsna mi e nivnata mo}... Na{ava revolucija
tokmu niz poetskiot zbor ja dobiva veli~inata {to gi privlekuva
lu|eto. Prekrasno e koga ovaa maka narodna vleguva vo pesna. Toga{
stanuva polesna. Za àl, nemam vreme. Mnogu me tormozi vlasta, i jas
97
pove}e rabotam drugo, otkolku da bdeam nad nekoja pesna ... Gledate,
Evropa ne spie, ne spieme i nie... Termitite se mnoàt na site strani
i glodaat. Uni{tuvaat pred sebe s#.
NIKOLA: Dali ima spas od niv?
RACIN: Nema sila koja ne moè da se skr{i, pa i ovaa termit-
skata. Mora da izgradime brana, inaku }e otideme i nie. Zatoa sega,
kakvo bilo malodu{ie, ni {teti samo nam.
Boris Vi{inski
 Razmislete, razgovarajte!
Na kakov na~in e pretstaven nastanot vo izvadokot?

Koi se nositelite na dejstvoto vo dramskiot tekst?
Poradi {to e zagrièn Trajan?
[to podgotvuvaat Nikola, Trajan i Racin?
Kakvi bile prognozite za izleguvawe na vesnikot?
Kako go opi{uva Racin na~inot na koj rabotel?
Koj del od denot za nego bil najubav i inspirativen za naslov
na negovata kniga?
Kakvi simboli za mugrite otkriva Racin?
Koj ja popre~uval rabotata na Racin i zo{to?
[to misli Racin za malodu{nosta?
 Zapomnete!
Poimot drama doa|a od gr~kiot zbor DRAMA ‡ dejstvo. Nosi-

teli na dejstvoto vo dramskiot tekst se likovite koi gi pretsta-
vuvaat nastanite preku razgovori, dvièwa (gestovi, mimiki) i
pesni. Govorot na likovite me|u sebe ili sami so sebe se vika iskaz
na lik. Toa e specifi~nost na dramski tekst. Govorot e poznat i pod
imeto replika i zna~i odgovor na odgovorot.
98
 Primenete go nau~enoto!
Pro~itajte go tekstot i napravete analiza na sodrìnata, na
strukturata, na iskazot na likovite, na replikite i na ~uvstvata na
nositelite na dejstvoto.
  Otkrijte gi delovite od tekstot kade osven so razgovor,
nastanite se pretstaveni so gestovi i mimiki.
ÊST
(Dejstvoto vo dramata se odviva vo pe~albarsko semejstvo. Stefan e vo
tu|ina, a vo ku}ata go o~ekuvaat majkata Van|a i ènata Milka, koja od den
na den e s# pota`na. Denovite gi minuva vo predewe i taguvawe. Eden den
na gosti ¼ doa|a sestrata na nejziniot ma` Stefan.)
Odaja vo koja s# e ~isto, ubavo suredeno, no i siroma{ko,
izbledeno i dotrajano. Vo leviot agol is~adena ikona so golemo
kandilo obeseno na tavanot. Desno vrata; levo od yidot {aren
nevestinski kov~eg, nad nego kamara, a ponatamu musandra; vo dnoto,
nad minder so pernici, prozorci prekrieni so temni zavesi, niz koi
popladnevnata svetlina te{ko se probiva vo odajata, dobivaj}i vo
nea siv, blednikav ton.
Koga zavesite }e se razgranat, se otkriva pogled na ezeroto
i na Gali~ica, vo rasko{ni prelivi od boi, i na ise~oci od ohridski
ku}i, so tipi~nite izdadeni gorni katovi i mnogu prozorci, nakiteni
so cve}iwa vo crep~iwa, koi skoro se sostavuvaat i se dopiraat nad
tesnite strmni sokaci.
Milka
MILKA: (So ubavo, belo i obleano od zagasnato rumenilo
lice, na koe e vtisnat izraz na dolgotrajna, dlaboka taga, oseneto so
opora ogor~enost i vo isto vreme ozareno so blaga produhovenost;
sedi levo zad ~ekrek i napregnato i brgu prede, iako e mnogu umorna.
@icata ¼ se prekinuva). Vezden se kine{, pusta!... Treperi... (O~ite
¼ se napolnuvaat so solzi). Pred o~i nekolku ìci igraat... Od
solzite... Majka! (Gi izbri{uva solzite i prodolùva da raboti).
êtirinaesetta pojava
Milka i Magda
MAGDA: (Vleguva i u{te od vratata upravuva na Milka pogled
poln so qubov i ne`nost). [to mi pravi{, Milke?
MILKA: (Skoknuva, ¼ pritr~uva, ja pregrnuva). Tebe te ~ekam, Mag-
do!... So du{a te ~ekam... mi treba{... Te{ko mi e, Magdo le, mnogu te{ko...
MAGDA: Gledam... Pak si se razàlila, du{o mila... Ela vamu!
(Sednuva na minderot) Sedni dolu...
99
MILKA: (Pravi s# kako vo hipnoza) Of, Magdo le!
MAGDA: Taka! Navali ja glavata na kolenovo moe! Taka! A sega
kaì s# {to te boli i {to ti e na srce... ]e ti olesne, du{o mila!
MILKA: (So nasolzeni o~i) Ve}e polesno mi e, Magdo le! Kako
nekoga{ na maj~inoto koleno...
MAGDA: Taka... Go znam jas toa, sum go pominala: te{ka e pustata
tu|ina... razdelba...
MILKA: I koga e tolku dolga!
MAGDA: Tuka ima, kolku da e dolga, kraj ‡ vra}awe.
MILKA: Vra}awe!
MAGDA: S# toj den go ~eka{, go misli{. I duri nekako mu se
raduva{, odnapred!
MILKA: Misli{, si zamisluva{ kako }e se vrati, kako }e te
pogleda so o~ite... kakov zbor }e ti kaè... S# drugi, inakvi zborovi
ti idat na um, od ubavi, s# poubavi... Ponekoga{ silno }e te zanese
mislata, i ti se ~ini deka ve}e se vratil, deka mu gi gleda{ o~ite,
mu go slu{a{ glasot, mu ja se}ava{ rakata, topla ...
MAGDA: Taka...
MILKA: Tuku, po~esto, i s# po~esto, mislata ti se vra}a nazad,
na onoj najteòk den, den na razdelbata... den ispolnet so krieni solzi
i pridu{uvani lipawa... na prvata no} bez nego, no} ‡ godina! Temna,
studena... I, potoa, s# takvi dni i no}i, so godini, sedumnaeset godini!
(Mala pauza) Kolku pati sum ti go kaàla ova, Magdo! S# toa...
MAGDA: Ako Milke, ako, sestro mila, s# taa maka ti leì na
du{ata, zatoa...
MILKA: Of, Magdo, {to bi pravela jas da te nemam tebe... Kogo
imam jas? Nego, majka, i tebe! Toj ‡ daleku ...
MAGDA: Daleku...
MILKA: Majka stara, i samata skr{ena od àl... Samo tebe moàm
da ti se ispla~am i da ti kaàm s# {to }e pomislam... A kakvi li
misli ne mi idat na um. Magdo! Od nekoi od niv strav me fa}a. Sama
sebe si se ~inam kako ulava, kako da sum se mrdnala od um... Ete, pred
malku, predej}i, se zagledav vo rakava kako leta kako nekoe krilo.
Mi dojde na um pesnata za taa {to se prepravila vo pile. I odedna{
mi se stori deka i jas moàm taka da se prepravam, da letnam i ‡ kaj
nego!
MAGDA: E, veruva{ vo ona {to ti go saka du{ata.
MILKA: Du{ata! Zo{to e taka vrzana, zatvorena, stegnata!
Zo{to ~ovek da ne moè da pojde tamu kade {to saka!
MAGDA: Ti ne moè{ tamu, kaj nego, tuku toj, toj - }e si dojde!
MILKA: ]e si dojde! Kolku pati si mi go rekla toa, Magdo! ]e si
dojde! Ta kamo edna{ da si dojde! Vistinski da si dojde! Da vidam
deka si do{ol, da go vidam! Da go gledam vaka, kako tebe {to te gledam!
100
O~ite da mu gi vidam, tie o~i, {to od prviot pogled zapalija vo mene,
prvpat, najsilni, najslatki, najubavi trepeti... Kamo, kamo... Kamo ja
taa golema radost! Tolku ~ekana, tolku...
MAGDA: ]e ja is~eka{! ]e dojde!
MILKA: Koga! Koga }e bide ve}e docna...
MAGDA: ôvek moè da se raduva i da bide sre}en s# duri e ìv.
MILKA: Koj znae! Vidi ja jabolknicava, Magdo! (Ja razgranuva
zavesata od prozorecot niz koj vo dvorot se gleda osu{ena jabolknica).
Prolet e, s# se razzelenuva, se rascutuva, a taa... ogolena, suva...
Sonceto ja gree, tuku ne moè da ¼ go vrati zeleniloto, cutot, plodot...
Pominaa mnogu godini otkako fati da se su{i. Do lani, sirota taa,
nekako se bore{e, se drè{e, se otima{e... Pu{ta{e po nekoe gran~e,
ponekoe lastar~e, po nekoe jabolko... A godinava ve}e - ni{to... Jas vo
nea si ja gledam nekako mojata sudba...
MILKA: Kako moè{e tolku daleku da otide!
Vasil Iqoski
Podelete se vo nekolku grupi i sostavete edno~inka na tema
po dogovor. Napravete dramatizacija po ulogi. Pri toa pokraj
razgovorot, nastanot vo edno~inkata zbogatete go so gestovi, mimiki
i so pesna.
Za avtorot
 Vasil Iqoski e roden vo Kru-

{evo vo 1902 godina. Gimnazija zavr-
{il vo Kumanovo, a Filozovski fa-
kultet vo Skopje. Vo 1928 godina na
scenata na skopskiot teatar e izve-
dena negovata komedija Len~e Kuma-
nov~e (Begalka), prva drama na make-
donskiot jazik, a vo 1936 godina ko-
medijata Nagazil ~ovekot (ôrbaxi
Teodos).
Po osloboduvaweto Iqoski gi
objavi slednive literaturni tvorbi:
komedijata Dva sprema eden i drami-
te êst, Kuzman Kapidan, Sin i ta-
tko, Dopirni to~ki i dr. kako i ra-
diodramata za deca Prvi na Mars.
101
DIJALOG ‡ MONOLOG
Pri ~itaweto na izvadokot razmislete za dvete formi na

govorewe koi gi koristat likovite vo govorot vo dramskiot tekst.
LEPA ANGELINA
(Angelina e sestra na vojskovoda~ot i junak, Doj~in pro~uen po svoite podvizi
vo dale~nite vremiwa. Toj se razboluva, a negovata sestra bdee nad negoviot
krevet. Eve {to doznava koga }e se razbudi od te{kiot ednonedelen son.)
êtvrta scena
Vo ku}ata na Bolen Doj~in. Ogromna prazna odaja so èlezen
krevet na sredina na koj leì Bolen Doj~in.
BOLEN DOJÎN: (Se budi od dlabok son. Vika). Angelino, sestro zlata!
ANGELINA: (Vleguva) Kaì brate.
BOLEN DOJÎN: Tuka li se?
ANGELINA: Ta nedela vreme, pred dverine, tri gromadi prostum
ispraveni, tri stroma vi{ni skoraveni. Molkot groben im e pusijata,
od tagata kanijata zasolni{te. Ni da ofnat, moja rano, glas da pu{tat,
da lelekaat, ponapati sal }e kleknat pred Peruna vo molitva. S#
{to gri`na im prinesov, negibnato, nazad go odnesov... Samo Mitre
brate, Pomorjan~e Mitre, do vojskata na tri pati ti otide da ja smiri,
ako mu se zdade. Vojska ti e podivela, bes ja sobral, koga ~ula za bolesta
tvoja i trgnala da go bara vinovnikot. Ne gledala kaj palela, kogo
moja rano, go kolela, {to urivala ne mislela...
BOLEN DOJÎN: Zar sedmica cel ne sum buden?!
ANGELINA: Tokmu tolku vo krevetot studen v son mi toni{. [to
e toa, moja rano, {to go nosi{ ta pisnuva{, krik od dnoto, od grloto i
vozduhot go sleduva{. Siwak srce od sestra s¼ nakituva{.
BOLEN DOJÎN: Ne znam zlata sestro, ili da uznam se kolebam,
od spoznajata stra{na, naslutena na son, vo nov son begam kako vo
zasoli koj }e me spasi. No, i tamu Angelino da dofatam {to sonuvam
zakanata ista se gusti. Sedum dena, no} predolga, niz soni{ta pusti
plovam, da dosegnam mir vo sonot, mirno sone da ulovam.
ANGELINA: Za drugega sonot sveta bilka lekovita, a za tebe
moja rano, moe brate nezaspano sonot jave i pomatno od javeto samo...
Kaì Doj~in, sega kaì, sestra rado s# }e stori: }e otvori bezdni
zemni, nebeskata àpka }e ja kreni, do dlabini temni }e dostasa. ]e
povjasa kade nu`no: sonce ju`no da ja sprì, severnoto pak zamrzni.
Ni{to nema da ja spre~i da izle~i bolna brata, lek da najde ako takov ima.
102
BOLEN DOJÎN: Nemoj sestro za lekot ne zboruvaj: lek e lelek,
vidar smrtta, vidaweto, a postra{no ne videno.
ANGELINA: Sestra ima, s# {to ima, edna du{a. Ona ¼ e peperuè
belo, }e go pu{ti sestra da poleta, da doleta na tvoeto ~elo za bolesta
da ja vpie, ta pod nea sestra da se svie. Bratot oren od postela da
stani, negovite rani nejzina povela.
BOLEN DOJÎN: Angelino, bratot znae deka moè so qubovta
sestrina, taa sina svetlina do beskrajot {to se {iri, bogovite da gi
smiri, rani quti da povie, da pokrie svod nebesen. Za mo}ta od
milosta tvoja bratot svesen... Tuk ti velam sestre, Angelino Lepa, ne
povtoruvaj da me le~i{, iqa~ stra{en ne spomenuvaj. Ponapati samo
podaj mi goltka vino niz godini dozreano, jadra smokva {e}eroa, putir
voda od tatkovata ni ~e{ma. A koga vidi{ zlata deka tonam v
gore{tica, sekavica kaj me èga, ti zapej mi setna pesna, tihim glasom
najdaleku {to probiva i prefrla do tri gori, do tri reki, ta stasuva
vo trlata, na trpeza, od ov~ari. Da mi ovci od slu{awa ne bleele, da
mi pcite sestre ne laele, a ov~ari blagotata ne jadele. Vrli maì
prosolzile {to e Doj~in Solun~anin Bolen Doj~in... Vikni mi gi
drugarite. (Angelina izleguva. Po izvesno vreme vleguvaat @olta
Evreina, Mitre Pomorjan~e i Pavle Pletikosa)
BOLEN DOJÎN: [to e Mitre so vojskata?
MITRE POMORJANÊ: Vojska zbesna glave{ino, kaj {to odi
pepel ~ini, mesa kini, rasparuva, oti vojska ne veruva deka tvojata
bolest od prokletstvo ide.
BOLEN DOJÎN: Ti {to stori?
MITRE POMORJANÊ: Sega, mislam, se primiri... Pojasnuvav,
ubeduvav, molev besot da go sti{i. Ako taka prodolè{e od Soluna
ni kamen, a na drug, ne }e ostane{e.
BOLEN DOJÎN: Za pofalba zdu{na ti e storenoto.
Blagoja Risteski ‡ Platnarot
 Razmislete
Koi govorni formi gi otkrivte dodeka go ~itavte izvadokot?

Kakvi ~uvstva otkrivaat likovite dodeka razgovaraat?
Koi karakterni osobini na likovite gi otkrivte?
Kako se ~uvstvuvala Angelina dodeka Doj~in bil vo besoznanie?
  [to napravila vojskata na Doj~in koga razbrala deka toj se
razbolel?
[to sonuval Doj~in?
Na kakov na~in Angelina se trudi da ja izle~i bratovata bolest?
[to pora~uva Doj~in?
103
 Zaklu~ete!
Vo dramskoto delo postojat dve izrazni formi vo govorot na
likovite:
monolog ‡ forma na prikaùvawe na dramskoto dejstvo vo koja
eden lik ne se obra}a na drug, tuku razgovara sam so sebe, ne o~ekuvaj}i
nikakov odgovor.
Dijalog ‡ razgovor me|u dva ili pove}e lika vo dramskoto delo.
Toj ja pottiknuva i istaknuva sprotivnosta me|u likovite i gi doveduva
vo situacija da gi otkrijat svoite ~uvstva i karakter, od edna strana,
a od druga strana, da go razvivaat dejstvoto.
 Zada~a
Preraskaète go izvadokot pretvoraj}i go od dramski vo ra-

skaùva~ki.
 Za naredniot ~as
Pro~itajte dramski tekst po dogovor. Na ~asot analizi-
rajte ja sodrìnata otkrivaj}i gi osobinite na likovite preku
iskazot i izraznite formi. Napravete sporedba so osobinite
na prozen tekst i otkrijte sli~nosti i razliki me|u niv.
104
MEDIUMSKA KULTURA
GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI
(vo film i vo teatarska pretstava)
 Diskutirajte za gledan film, ili prosledena teatarska

pretstava, i za toa koj gi tolkuva glavnite ulogi vo niv. Razmi-
slete koi elementi go pravat filmot ili teatarskata pretstava
atraktivni za gledawe.
Pri ~itaweto na izvadokot sogledajte koj ja ima glavnata,
a koj sporednata uloga vo teatarskata pretstava. Obrnete vnima-
nie na na~inot na koj komuniciraat likovite.
SPASUVA^KA ULOGA
(Dejstvoto vo izvadokot se slu~uva vo bolnica za deca kade
teatarskata grupa izveduva pretstava. Goran e pacient vo
bolnicata i sosema neo~ekuvano dobiva uloga vo pretstavata
<Gospo|a Ministerka> koja se izveduva pred bolnite deca.)
Goran go pogledna nepoznatiot ~ovek so o~ajni~ki izraz na liceto
i razbra deka treba da se ufrli vo komedijata za da zameni nekoj {to
be{e otsuten. Spored trite re~enici {to mu gi spomnuva{e, znae{e
deka stanuva zbor za nekoj epizodist. No, toa za nego be{e ne{to novo
i neo~ekuvano, pa u{te nesoglasen, tremata po~na da mu go fa}a jazi-
kot. Do nego dojde i ministerkata @ivka da go ohrabri.
- ]e kaè{ samo tri re~enici, Goran~e, }e ni ja spasi{ artis-
ti~kata ~est i nie za toa }e ti bideme blagodarni!
- Dobro, }e se obidam! ‡ propelte~i i gi zbuni artistite nebare
ne umee ~isto da zboruva.
Reìserot po~na da mu objasnuva:
- Ti ja ima{ epizodnata uloga na momokot ‡ ne znaej}i kako da mu
objasni ‡ no jas toa go prisposobiv kako po{tar. ]e te oble~eme vo
po{tarska obleka i koga }e ti dadam znak, }e vleze{ na scenata kade
{to }e te pre~ekaat artistite êdo i Dara i }e re~e{: - Daj mi go
pismoto vamu, no ti nema da mu go dade{, razbira{? Mirno }e mu od-
govori{: - Naredeno mi e da ¼ go predadam li~no na gospo|ata Popovi}!
Potoa }e dojde gospo|ata ministerka Popovi} i }e ti re~e: - Za mene
li e pismoto? ‡ a ti }e ¼ odgovori{: - Za tebe, gospo|o, li~no od sekre-
tarot gospodinot Ninkovi}. Ete, toa e s#, Gorane, tri re~enici i spas
i za mene i za pretstavata. Ajde sega da se obideme vedna{! ‡ im re~e
toj na artistite {to treba{e da u~estvuvaat vo ovaa scena.
105
êdo i Dara zastanaa na edno mesto, a Goran pou~en od reìserot
nebare vleguva odnadvor, zastana pred niv i povtori:
- Dobar den, imam pismo za gospo|ata ministerka Popovi}!
- Daj mi go vamu pismoto! ‡ mu re~e artistot êdo.
- Naredeno mi e li~no da ¼ go predadam na gospo|ata ministerka
Popovi}!
Ministerkata @ivka se dobliì do nego nebare prvpat vleguva
na scena i mu re~e:
- Za mene li e pismoto?
- Da, gospo|o, li~no od sekretarot, gospodinot Ninkovi}! - ¼
odgovori Goran.
Po ovaa replika site se vturnaa okolu nego i mu ~estitaa {to
tolku uspe{no go nadopolni otsustvoto na zaboraveniot epizodist.
Reìserot Mitko vedna{ mu ja podade po{tarskata obleka, mu ja obesi
golemata ~anta, mu gi zalepi musta}ite i go prekri so {irokata
po{tarska {apka. Za sekoj slu~aj, da ne se zbuni na scenata i da ja
rasipe pretstavata, mu re~e:
- Gorane, sine, ti treba da ni ja spasi{ na{ata artisti~ka ~est
i morame da bideme pretpazlivi. Vo slu~aj da zapne{ i da ne moè{
da se seti{ na tekstot, eve ti go napi{av na plikot od pismoto, koe
go drì{ v race i nema da mu go dava{ na êdo, a }e si gi pro~ita{
replikite, razbira{?
- Razbiram ‡ mu odgovori Goran, po malku ohrabren i sre}en {to
nabrgu }e se najde na scenata kako artist koj ja spasuva ~esta na drugite
artisti.
Nema{e vreme za gubewe i pretstavata zapo~na. Skrien zad
scenata, reìserot Mitko, mu {epna:
- Gorane, samo spokojno, bez trema, jas }e ti dadam ni{an koga }e
treba da se pojavi{ na scenata, jasno?
- Da, jasno! ‡ mu dade znak so tivok {epot i so ni{awe na glavata.
Pretstavata poleka te~e{e. Nastapuva{e na krajot od vtoriot
~in i s# pove}e se vozbuduva{e. Mu se tresea kolenicite nebare ima{e
ispieno litar rakija. Reìserot Mitko go zabeleà toa i mu se do-
bliì pregrnuvaj}i go i {epotej}i mu:
- Gorane, sine, oslobodi se od tremata, ova ne e ni{to. Zamisli
da gi nema tvoite drugar~iwa, taka zamisli, te molam!
Goran se sozede od tremata. Najposle dojde migot i toj da se pojavi
na scenata, a reìserot Mitko mu dade znak i mu dofrli:
- Gorane, samo hrabro napred, za mene i za tvoite drugar~iwa! -
i gi stegna palcite.
106
Pri samoto vleguvawe toj se sprepna na dolgite pantaloni. Na
ednata strana mu letna {apkata, a na drugata se navedna so ~antata,
pritoa mirno drèj}i go pismoto cvrsto vo racete. Posegna po {apkata,
malku ja podnamesti ~antata, a za toa vreme od prisutnite deca koi
ne znaeja deka e toa nivniot Goran, odekna silen aplauz za odglumenata
scena na pijan po{tar. Vozbuden, reìserot Mitko glasno re~e:
- Otide s# po |avolite! ‡ i samo {to ne se rasplaka.
Kako vo son pogledna kon scenata i go vide maliot novope~en
artist ‡ epizodist Goran Janeski kako se sozema i cvrsto drèj}i go
pismoto vo racete, ja izgovara prvata replika:
- Dobar den, imam pismo za gospo|ata ministerka Popovi}...
Reìserot Mitko ne im poveruva na svoite o~i. Zaplaka od
vozbuda i po~eka {to }e se slu~i so drugite dve repliki. Goran ja
izgovori vtorata svrten kon êdo i s# ubavo te~e{e. Potoa se pojavi
ministerkata @ivka i Mitko slu{na kako go pra{uva taa:
- Za mene pismo?
- Da, gospo|o, od sekretarot gospodin Ninkovi}.
Potoa @ivka mu re~e:
- Blagodaram! ‡ mu dade znak da si odi od scenata.
Goran se pokloni i so pogolema vnimatelnost zamina od scenata.
Reìserot odu{even i rasplakan, go zede vo pregratka i mu re~e:
- Gorane, ako ima Gospod, a veruvam deka ima, }e go molam da
ozdrave{ u{te ovoj mig i da se najde{ vo na{ite prostorii kako ar-
tist amater, no zapomni: ne epizodist, tuku glaven akter! Ti ni ja
spasi na{ata artisti~ka ~est i nie ova nema da go zaboravime. Dodeka
sme ìvi }e se se}avame i }e ja preraskaùvame ovaa scena {to be{e
tvoja verojatno prva uloga vo teatarska pretstava.
Goran ni{to ne mu re~e, tuku se zaslu{a vo aplauzot koj potoa
gromna vo salata, a be{e pozdrav i za nego, i za site {to u~estvuvaa
vo vtoriot ~in koj {totuku zavr{i.
Od Gorana se izbri{a tremata i toj kako golem artist koj ja odi-
gral ulogata, posaka da sedne do drugar~eto, da se vrati kaj publikata,
no reìserot Mitko go zadrà, a eve zo{to: koga zavr{i pretstavata
go zedoa artistite zaedno so niv da se pokloni pred nasobranata pub-
lika. Pred improviziranata bina dojde doktorkata Blagorodna Zdra-
vevska i kako svoe dete go krena vo racete i go bakna. Toa go napravi i
~ista~kata Natalija koja po~na da pla~e i ne znaej}i zo{to, a publi-
kata duri toga{ sfati deka po{tarot bil nivnoto drugar~e.
Rajko Jov~evski
107
 Razmislete i razgovarajte!
Kakva uloga dobil Goran vo pretstavata?

Koj ja ima ulogata na organizator vo pretstavata?
Kakvi upatstva mu davaat na Goran?
[to se slu~ilo vo po~etokot na pretstavata?
Kako postapil Goran?
Kako reagiral reìserot?
Kakva forma na iskaz (govorewe) koristat likovite vo pretstavata?
Koj ja tolkuval glavnata uloga?
 Zapomnete!
Artistite gi tolkuvaat likovite, go pretvoraat pi{uvaniot
tekst vo ìv govor, a na scena doa|aat do izraz nivnite tvore~ki
sposobnosti. Artistite upotrebuvaat dijalog i monolog, a spored
stepenot na zastapenost na artistot vo film ili vo teatarska
pretstava, se delat na glavni artisti koi ja tolkuvaat ulogata na
glavniot lik, dodeka sporednite artisti imaat pomali ulogi, no tesno
povrzani so glavniot lik.
 Nau~ete pove}e!
Za povpe~atlivo pretstavuvawe na filmot ili na teatarskata

pretstava osobena uloga imaat kaskaderite koi gi izveduvaat atrak-
tivnite i opasni sceni namesto glavniot artist. Obi~no so nivnite
ulogi tie se ìvotno zagrozeni.
Akrobatite se artisti koi izveduvaat to~ki vo koi gi prezen-
tiraat ve{tinite na dvièwata i praveweto figuri kako vo cirkus,
so {to pomagaat za vnesuvawe atraktiven vizuelen i vozbudliv vpe-
~atok vo sledeweto na filmot ili na teatarskata pretstava.
 Zada~a
Prosledete film ili teatarska pretstava vo koi se zastape-

ni kaskaderi ili akrobati i diskutirajte za sodrìnata na filmot
ili pretstavata, kako i za ulogata na artistite vo niv.
  Podgotvete i izvedete mala teatarska pretstava od u~en
tekst. Obrnete vnimanie na interpretacijata na tekstot po ulogi. Pri-
toa, oìvejte gi likovite i prostorot vo dramskiot tekst, a publikata
neka go iznese svojot komentar.
108
SINOPSIS I SCENARIO
Pro~itajte go tekstot i sporedete go so umetni~ki tekst

od u~ebnikot i diskutirajte za nivnite razliki.
 Razmislete {to e potrebno da se ima za da zapo~ne
procesot na pravewe film.
ANGELI NA OTPAD
Scenario: Tomislav Osmanli
Reìja: Dimitrie Osmanli
Filmot <Angeli na otpad> e so sovremena tematika. Likovite se
od na{eto sekojdnevie koi tonat vo krajna siroma{tija {to ne zna~i
deka poradi toa go izgubile i svoeto dostoinstvo.
Gavril, rabotnik vo fabrikata za staklo, tivok i ponizen ~ovek,
so svoeto semejstvo ìvee vo blizina na otpadot vo tro{na divogradba
{to podocna e urnata.
Tuka ìvee i eden porane{en cirkuski klovn po ime Icko, ~ovek
koj, isto taka, tone vo samotija i vo siroma{tija. Negovata porane{na
sopruga, Mimi, sonuva za izminatite vremiwa i ne moè da go sfati
svetot vo koj ìvee. I Icko i Mimi stanale `rtvi na ognot vo
poslednata cirkuska pretstava pred o~ite na posetitelite.
Vpe~atliv e likot na Ru{ka,
èna koja niz ìvotot imala mnogu
maì, no site tie na nekoj na~in ¼
podvalile i ja iskoristile, poradi
{to Ru{ka spas pobarala vo
alkoholot.
Lu|eto koi ìveat na otpadot
se u~esnici ili svedoci na sekoj-
dnevni pogolemi ili pomali
incidenti, no nivniot ìvot pro-
dolùva sledej}i ja sudbinata na
sekoj poedinec.
Kadar od filmot <Angeli na
otpad>
 Razmislete!
Koja e glavnata ideja za idniot film?

Preraskaète ja nakuso negovata sodrìna.
Kakva pretstava dobivte za glavnite likovi vo filmot? Na kakov
na~in se opi{ani?
109
 Zapomnete!
Za da zapo~ne da se snima film, potrebno e da se ima ideja,

zna~i nakuso da se znae sodrìnata na idniot film. Poimot ideja
doa|a od gr~kiot zbor ideal {to zna~i misla, misla vodilka, dosetka.
Zatoa filmskata ideja e kamen temelnik nad koj se nadograduvaat
drugite elementi nu`ni za sozdavawe film. Taa treba da bide nova,
originalna, realisti~na, verodostojna. Koga sodrìnata na filmot
{to treba da se snimi }e se iznese nakuso vo pismena forma toa e
sinopsis. Terminot e gr~ki zbor i zna~i skica, pregled, op{t osvrt.
Sinopsisot pretstavuva podgotovka za izgotvuvawe scenario.
 Zada~a Pro~itajte go slednoto scenario i sporedete go so

sinopsisot od istoimeniot film. Otkrijte koi oso-
benosti gi pronajdovte i kakvi razliki voo~ivte.
PODGOTOVKA ZA PROTEST
GRADSKI PARK
Eksterier-magliv den
[irok plan i mal goren rakurs na grupa penzioneri na ~elo so
Profesorot doa|a vo Parkot me|u <svoite>. So doli-kran kamerata
bavno se spu{ta na edna klupa na koja e otvorena tablata za <dama>,
no nikoj ne igra. Penzionerite zamisleno sedat. Kamerata mu se do-
bliùva na ...
PROFESOROT: GOSPODA, NIE RE[IVME! NE MO@E BRE
LU\E, VAKA, CEL @IVOT RABOTEVME, A TIE PREKU NO] NE
ZABORAVIJA. OD [TO DA @IVEEME, OD SPOMENI?!...
Kruèn far po prisutnite penzioneri koi odobruvaat ...
PROFESOROT: KOLEGI, KOJ SAKA, MO@E DA NI SE
PRIDRU@I, NIE ODIME PRED PARLAMENTOT, ODIME DA
POKA@EME DEKA SME @IVI I ...
EDEN PENZIONER: ... I MRTVI GLADNI!
PROFESOROT: (Prekorno go poglednuva)...; I NAVREDENI, A
U[TE I ...
DRUG PENZIONER: ... OTFRLENI!
PROFESOROT: VE MOLAM, KOLEGI, ZA MALKU POVE]E
DOSTOINSTVO! ZNAÎ, KOJ E SO NAS, NEKA DOA\A. (Pateti~no)
BASTIQA MORA DA PADNE!
Kamerata se kreva na doli-kranot i ja otkriva grupata od goren
rakurs. Profesorot prv trgnuva, a po nego i ostanatite...
(Izvadok od scenario i kniga na snimawe od
filmot <Angeli na otpad>)
110
 Zapomnete!
Scenario e vid literaturno delo {to pretstavuva osnova za

snimawe film. Vo nego e izloèna sodrìnata na slikite so naso-
~uvawe na~ini kako tie treba da se oblikuvaat. Sodrì opis na fi-
zi~ki i psiholo{ki karakteristiki na likovite koi se nositeli na
filmskoto dejstvo. Ako sinopsisot se izraboti spored zakonite na
filmskata dramaturgija, so opisi na vizuelni i akusti~ni poedinosti,
so dijalozi na likovite se dobiva filmsko scenario. Vrednosta na
filmot zavisi od scenarioto koe obi~no go pi{uvaat poznati pisateli
ili lica koi se dobri poznava~i na filmskata dramaturgija.
Kniga na snimawe e prviot tvore~ki akt na filmskiot reì-
ser vo koja se dava detalen opis na site sliki {to treba da gi sodrì
filmot, opis na dijalogot me|u licata, opis na {umovi, na muzika.
Toa e baza na tehni~ko-organizaciska razrabotka na planovite na
filmskiot proekt.
    Izraboti sam!
 Odberete del od scenario spored dogovor i sporedete go so
dramski tekst {to ste go pro~itale. Otkrijte gi karakteristikite
na scenarioto, opisot na fizi~kite i psiholo{kite karakteristiki
na likovite koi se nositeli na filmskoto dejstvo. Potoa diskutirajte
za sli~nostite i razlikite me|u scenario i dramski tekst.
    Bidete kreativni
  Obidete se da napi{ete scenario za iden film spored
pro~itan tekst za deca po prethoden dogovor. Koristete opisi na
vizuelni i akusti~ni poedinosti so dijalozi na likovite. Izgotvete
kniga na snimawe so opisi na slikite {to treba da gi sodrì
zamisleniot film. Napravete prezentacija na ~asot.
111
IZRAZUVAWE I TVOREWE
GOVOR
Prisetete se koga ste slu{ale obra}awe po povod nekoja

sve~enost, otvorawe na nekoja manifestacija, proslava na
praznik... Obidete se da iskaète delovi od ona {to ste go
zapomnile, pa diskutirajte za na~inot na koj e izvedeno obra-
}aweto.
Pro~itajte go tekstot i voo~ete gi specifikite na obra-
}aweto.
CVE]E NA MIROT
(Romanot e posveten na na{iot humanitarec i slikar @ivko
Popovski ‡ Cvetin. Toj prifa}a da bide gostin na sve~enosta,
{to vo negova ~est se organizira vo edno u~ili{te vo ramkite
na manifestacijata <Cve}e na mirot>. Romanot vo sebe splotuva
ekolo{ka, humana i miroqubiva poraka.)
D o a | a w e. Pre~ekuvawe. Detski race ‡ spruèni kon nego ‡
cve}e za d o b r e d o j d e - vozbudlivi rakuvawa so poznati sorabot-
nici. So site go zdruùva CVE]ETO na MIROT... Ne iluzijata tuku
realno ostvaruvawe. ‡ Koe po red e ova u~ili{te? ‡ zbuneto pomisluva
C v e t i n. Pogledot migovno mu se ispolnuva so naplivnati boi, so
nasmevnati detski likovi.
- <Dragi u~enici, dragi prisutni gosti, roditeli, nastavni~ki,
nastavnici, radosni sme i vozbudeni deka zaedno go ~estvuvame CVE-
]ETO na MIROT. Eve, me|u nas e i na{iot poznat umetnik C v e t i n,
inicijator na Karvanot CVE]E na MIROT ‡ so 40 avtorski dela ‡ za
nas i so nas, a nie so nego i za nego vo ve~en kopne` za MIROT i za
CVE]ETO! Nasekade ‡ vo na{ata mila Tatkovina Makedonija i nase-
kade vo svetot>.
Aplauzot eknuva pa nabrgu stivnuva, se slu{a konferansie ‡
ma{ki glas:
- <Sega }e prisustvuvame na tvore~ki ~in. Umetnikot C v e t i n
so Oliver, Jaglika i Mimi, ~lenovi na na{ata likovna sekcija, }e
tvorat pred nas. ]e gi izrazuvaat na{ite najiskreni èlbi ‡ MIR,
S L O B O D A, S O N ^ E V I N A,
Q U B O V, U B A V I N A za sekogo i sekade vo na{ata T A T K O-
V I N A M A K E D O N I J A!!! Za sekogo i nasekade vo S V E T O T!!!
- So gordost moème da re~eme deka CVE]E na MIROT gi krasi
prostoriite na ON, UNESKO, UNICEF, Fakultetot za MIR vo
112
Hiro{ima i Nagasaki ‡ dvata japonski grada vrz koi 1945 godina bile
frleni atomski bombi, dvata grada na apokalipsa... gi krasi i
prostoriite na Evropskata unija i nejzinite ~lenki. CVE]E na MIROT
se {iri niz celiot svet na doplatni po{tenski marki, na karti~ki,
kalendari, na naslovni stranici na spisanija i knigi, vo u~ebnici.
Sekade kade {to stanuva zbor za HUMANOSTA I MIROT ‡ tamu e
prisutno CVE]ETO na C v e t i n. ‡
Da upatime poraka:
- NE SAKAME PODELBI I VOJNI ‡ SAKAME SPLOTENOST,
MIR I CVE]E!
- SAKAME DA @IVEEME VO SLOBODNA TATKOVINA I
SLOBODEN SVET!
- DA NEMA GRANICI ‡ PTICI DA SME VO NEBESNA [IR!
- SO PESNA DA [IRIME ORO ‡ CVET DO CVET!
- <Vsu{nost, toa go izrazuva i ovaa kompozicija>, re~e Cvetin, -
<pred vas ja sozdadovme na{ata Tatkovina Makedonija ‡ cvetna gradina
za site nas i mirisna za celiot svet. Nad nea sekoga{ neboto da e
sino, da e son~evo i beli gulabi da letaat ‡ gulabi na MIROT! Toa
neka vi e misla vodilka, dragi moi qubiteli na umetnosta i site vie
{to gi osposobuvate i naso~uvate pozitivno da rastat. Denes sum
sre}en deka so vas sum na u{te edna sredba ‡ CVE]E na MIROT.
Posakuvam nikoga{ da ne go zaboravite ovoj ~udesen den...>
113
- <Vi blagodaram za site ubavi zborovi za moeto tvore{tvo, za
mirotvorna i humanitarna dejnost ‡ so site istomislenici ‡ kako vie
denes na ovaa zaedni~ka sredba. Zaedni~ki go sozdadovme deloto ‡
CVETNA MAKEDONIJA {to }e zra~i za vas i za generaciite po vas.>
C v e t i n gleda, mu prio|a viso~ok osmooddelenec:
- <Pod mentorstvo na na{ata nastavni~ka Magdalena, nie,
~lenovite na literaturnata sekcija, vi podgotvivme rakopisna poetska
zbirka ‡ na{ite najmili pesni.>
- <R a k o p i s n a?> C v e t i n e mo{ne vozbuden. <Blagodaram!
Me trognavte ‡ ova mi e p r v a rakopisna zbirka. Od poznati poeti
imam dobieno mnogu rakopisni pesni, site mi se mili, ama osobeno mi
e pri srce RU@A od Blaè Koneski, rakopis {to mi go podari vo
dale~nata 1986 godina na, 24 maj, i u{te mi napi{a deka nema cvet
{to ne e ubav!>
Site prisutni vo holot vo potpolna ti{ina kako da o~ekuvaat
u{te ne{to neobi~no da se slu~i. I toga{ - zagledan nekade nagore,
kako u~enik koga recitira na sve~ena priredba ‡ C v e t i n po~na da
izgovara poleka, jasno, so vnatre{en trepet.
- Ruò, so lisje kako meki usni, ti cutena na poljanka, te sledam,
te sledam skri{no, devoj~ence moe, i samo gledam, i samo te gledam.
- Ruò, jas sakam ovoj rumen zvuk {to vo tebe se tai da go slu{am.
- Ruò, jas sakam, i }e dojdam ve~er, }e dojdam ve~er skri{no da
te gu{nam.
- I niz ti{inata - a p l a u z. Go prifa}a i Cvetin i pridruèn
od dvajcata konferensieja sleguva od binata.
Bistrica Mirkulovska
Kako e pretstaven Cvetin?
[to pravi so decata na binata?
Koja e porakata od negovoto obra}awe?
Analizirajte ja pesnata <Ruà> koja ja recitira Cvetin vo svoe-
to obra}awe?
 Zapomnete!
Obra}awe po povod praznik, sve~enost, manifestacija vo u~i-
li{te, no i poradi nekoj problem iskaàn na konferencii, se vika
govor. Govoritelot se obra}a pred prisutnite iskaùvaj}i po~it, os-
vrnuvaj}i se na povodot so odbrani zborovi, na razbirliv jazik, no so
vozvi{en ton i ubav stil vo govoreweto. Govorot treba da bide is-
polnet i so najbitnoto za da predizvika vnimanie so atraktivnosta
vo izrazot.
114
 Individualna zada~a
Vo tekot na va{eto {koluvawe ste imale prilika da slu{nete

govor po povod Denot na u~ili{teto. Obidete se da napi{ete pozdraven
govor, a kako ideja neka vi posluì sledniov tekst.
NA[IOT SVEÊN DEN

Sekoj desetti april e na{ praznik. Ni go podari na{iot
za{titnik da go prodolìme negoviot ìvot i delo, da gi ostvarime
negovite sakani, a neispolneti èlbi i ideali.
Pedeset kalendarski i u~ebni godini se zad nas pominati vo
metnovenie od prviot ~ekor, prviot u~ili{en den i yvon. Tolku mnogu
denovi pominaa ispolneti so u~ewe, sre}ni nasmevki, radost i taga.
Sive ovie godini se niàt redej}i zad sebe spomeni prosledeni so
mnogu radost, anga`man, uspeh i rezultati.
Po~ituvani gosti, sakame da bidete del od nas, da go spodelite
so nas ubavoto, inspirativno i veselo detsko tvorewe na koe sme
osobeno gordi. Bidete del od na{iot detski svet.
(Govor po povod u~ili{en jubilej)
 Odberete tema za nekoj problem i napi{ete govor koj }e go

pro~itate pred u~enicite.
115
PISMENO I USNO IZRAZUVAWE
 Pro~itajte go izvadokot i zabeleète {to nedostasuva vo
nego.
YVEZDI
Se setiv na edna èlba od detstvoto. Luda i neostvarliva, no
mnogu silna i golema, ta duri i do sega se zadràla vo nekoe kat~e na
se}avaweto - ~ista, svetla, nepomatena od maglata na godinite. Toga{
se sramev da ja otkrijam, se pla{ev da ne pomislat, da ne re~at: toj e
lud! No sega... sega e daleku toa vreme. ]e vi raskaàm za taa golema
i ~udesno ubava èlba.
Be{e planinska no}, dale~na planinska no} ‡ sveà, mirizliva.
Leto. Neboto mi li~e{e na beskrajno sito {to see yvezden prav.
Ovcite bea zatvoreni vo trlo izgradeno od kolci i granki, i
preìvuvaa: siti i spokojni. Pcite polegnale pokraj ogradata, se
prepravaa deka spijat.
Nie ‡ ov~arite, dedo mi i jas ‡ sedevme pred pragot na kolibata
mol~alivo zagledani vo no}ta, vo yvezdenoto sito; sekoj na svoj na~in
i so svoe uvo gi dolovuva{e tainstvenite glasovi {to se probivaa
niz gorata, {umolewata i neobjasnivite zvuci {to izviraa od
dlabo~inata na no}ta, grgorot na vodite i lepetot na nevidlivite
krilja od no}ni ptici... Toa se slu~uva{e obi~no pred legnuvawe, koga
ov~arite }e gi zavr{ea prikaznite za divokozi i risovi ‡ osamenici,
za belonogi srni i àr-ptici, pove}e nasleden od prikaznite na
nivnite dedovci, otkolku videni vo gorata... Jas dolgo potoa ne moèv
da se oslobodam od ~udesniot svet na nivnite prikazni i, dodeka se
pra{uvav samiot sebesi {to e vistina, a {to izmislica, pogledot
mi plove{e po nagrozdenoto so yvezdi nebo. Toga{ mi se pri~inuva{e
deka yvezdite se tolku blizu, {to duri moàm da dofatam so raka,
samo ako se poiska~am na bliskiot rid zad trloto.
I kako {to se slu~uvaat mnogu neobjasnivi promeni vo du{ata
na deteto, taka vo mene se rodi golemata neobjasniva èlba: ...
Vidoe Podgorec
 Razmislete i razgovarajte!
 Na {to se setil raskaùva~ot vo raskazot?
 Kade se slu~uva dejstvoto?
[to pravele ov~arite?
Za {to raskaùvale tie?
[to im se pora~uvalo dodeka go gledale yvezdenoto nebo?
Kakva èlba se rodila?
116
 Kreativna zada~a
(Individualna rabota)
Vo tekstot <Malo otrovno zmijul~e> nedostasuva kraj. Tvoja

zada~a e da smisli{ prodolènie na tekstot so kraj (zavr{en del)
po sopstvena èlba i organizacija, upotrebuvaj}i gi elementite na
raskazot. Organizirajte natprevar na najubavo osmislena tvorba.
MALOTO OTROVNO ZMIULÊ

Dobiv pismo od Ivana. Kone~no! Patuvalo celi tri nedeli od
nea do mene.
Toa go vidov po pe~atot vrz markata. Nemav trpenie vnimatelno
da go otvoram plikot, pa celo go ispoiskinav za {to pobrzo da
pro~itam {to mi pi{uva. Mi ima{e napi{ano ~udesni ne{ta: bila vo
Amerika! I vo Diznilend, ete {to mi pi{uva{e. Go koristele odmorot
kaj nekoi prijateli {to im ìveat tamu i taka, mojata Ivana od Ka-
zahstan, pravo vo Los Anxeles. Ne moàm da re~am deka ne se izradu-
vav, ama isto taka ne moàm da re~am i deka ne me <kasna> ne{to vo
srceto. Kako da imam malo otrovno zmiul~e {to {eta niz moeto srce
i go gricka par~e po par~e. Celoto srce mi se raspar~i dodeka ~itav
na celi dve strani od pismoto kako Iva go opi{uva nejzinoto leto vo
Amerika. A za Diznilend! Polovina mesto odvoila za samo toj eden
edinstven den, {to go minala tamu. I s# vo detali mi opi{ala. Na
{to se vozela, {to videla, kako se fotografirala so Diznievite
junaci, pa jadela ogromni sladoledi! Se mi napi{ala. Veli vo
Diznilend ostanale cel den, od utro do mrak, i deka i toa bilo malku,
tolku s# bilo prekrasno i zabavno. Blaze si ¼ - si mislev ‡ ima sre}a
taa Ivana. A, jas? Jas vo eden Ohrid i vo Kru{evo, pa Braj~ino, i toa e
s#. Koj ne ti go moè toa? Ama, Amerika! Diznilend! Oh ‡ vozdivnav -
}e me snajde li mene nekoga{ takva sre}a? I pak go prepro~itav pis-
moto za u{te edna{ da si go ma~am srceto. Ona zmij~eno, mi se ~i-
ne{e deka vleglo i vo mojata du{a, pa i nea ja kasa i grize, par~e na
par~e ni od nea da ne ostane.
Duri na krajot na pismoto, vo agolot, Ivana ima{e napi{ano deka
~esto misli na mene i deka ¼ nedostigam, {to ne mi zvu~e{e ba{
uverlivo, a sosema najdolu ‡ da gi pozdravam drugarkite, osobeno Mila
i Sneè.
Jagoda Mihajlovska ‡ Georgieva
117
TEKSTOVI ZA PRAKTI^NA PRIMENA
PI[UVAWE MOLBA, @ALBA
 Sporedete!
 Vnimatelno pro~itajte gi tekstovite i voo~ete gi nivnite
strukturi.
Do Osnovnoto u~ili{te <Ilinden>
Molba
od Jana Pavlova, u~enik vo VIII oddelenie
Go molam Sekretarijatot na u~ili{teto da mi izdade pot-
vrda deka sum redoven u~enik {to }e mi posluì da dobijam
mese~en bilet za gradski prevoz.
Skopje, 20.II.2009 g. Potpis
Jana Pavlova
Do Sovetot na op{tina Centar

@alba
OD Petar Arsov, so stan na ulica <Ko~o Racin> ‡ Skopje,
Broj na li~na karta 123456
Ja obàluvam odlukata na Sovetot so koja ne se dozvoluva
podignuvawe objekt na ulicata <423>. Smetam deka odlukata treba
da se preispita za da se zemat vo obzir site dostaveni dokumenti.
Skopje, 25.II.2009 g. Potpis
Petar Arsovski
 Razmislete!
Koi se rezultatite vo strukturata na prezentiranite teksto-

vi?
[to zabeleàvte vo odnos na jazikot na koj se pi{uvani?
 Zapomnete!
 Vo sekojdnevniot ìvot imame potreba da pi{uvame molbi,
àlbi. Tie imaat specifi~na struktura i koristat jasna i precizna
misla so prezentirawe li~ni podatoci na slu`ben jazik. So niv se
sluìme koga koristime uslugi vo banki, po{ti, sudovi i sl.
118
Dominantna stilska osobina na molbata i àlbata e jasnosta,
konciznosta vo izrazuvaweto (treba da se napi{e najpotrebnoto). Ne
treba da se upotrebuvaat frazi, prenasilena qubeznost, drzok odnos
i sl. (Na Primer: ]e vi bidam krajno blagodaren, go molam gorniot
naslov, se nadevam deka i dr.).
 Zada~a Napi{ete primeri od molba i àlba i pro~itajte

gi na ~asot.
ZAPISNIK
 Zada~a Dodeka go ~itate zapisnikot razmisluvajte za nego-

vata forma i vremeto koga bil pi{uvan.
ZAPISNIK
Od odràniot sostanok na literaturnata sekcija, na 2.III 2009
godina, vo 12 ~asot. Prisutni bea site ~lenovi na sekcijata, so
isklu~ok na Pavlina Krstevska i Jane Velkovski, poradi bolest. Na
sostanokot se rabote{e po sledniov
DNEVEN RED
1. Izve{taj od u~estvoto na literaturnite sredbi
2. Programa za prestojnite aktivnosti
3. Izbor na tvorbi za yidniot vesnik
Po prvata to~ka, pretsedatelot na sekcijata napravi osvrt na
uspe{noto u~estvo na na{ite ~lenovi na literaturnite sredbi orga-
nizirani po povod patroniot praznik. Ima{e pretstavnici od site
oddelenija koi gi pretstavuvaa svoite poetski i prozni tvorbi na
tema <Drugarstvoto n# pleni>. Site u~esnici bea pofaleni, a bea od-
brani tri tvorbi kako nagradeni od komisijata koja ja so~inuvaa u~e-
nici i nastavnici.
Po vtorata to~ka, be{e podgotvena i usvoena programa za pres-
tojnite aktivnosti po povod <Denovi na ekologijata>. ]e bide raspi-
{an literaturen konkurs za najuspe{ni poetski tvorbi na istata
tema, }e se podgotvi yiden vesnik, kako i literaturno ~itawe so gosti
‡ literati od sosednite u~ili{ta.
^lenovite na sekcijata odbraa tvorbi koi vo naredniot period
}e go krasat u~ili{niot yiden vesnik.
Predlozite i zaklu~ocite bea prifateni od site ~lenovi na
sekcijata.
Sostanokot zavr{i vo 13 ~asot.
Zapisni~ar Pretsedatel
Marko Popovski Nina Janevska
119
 Razgovarajte!
Koga e pi{uvan zapisnikot?
Koj e povodot za koj e napi{an?
 Diskutirajte za formata na zapisnikot, sporeduvaj}i go so
literaturen tekst.
 Zapomnete!
Zapisnikot e pismen dokument.

Se pi{uva vo tekot na odvivaweto na nastanot za{to nabrojuva
podatoci za odredena rabota, aktivnost, sostanok i sl.
 Zada~a
Prosledete sostanok na oddelenskata zaednica, na sekcijata

vo koja ~lenuvate, ili na roditelsko-u~eni~ko-nastavni~ka sredba, a
potoa napi{ete zapisnik.
ESEJ
 Podgotovka za ~as
Prisetete se na tema koja ste ja obrabotuvale na ~asot, kade
ste iskaàle li~ni vpe~atoci i diskutirajte za toa.
Pro~itajte go izvadokot i razmislete na kakov na~in avtorot
ja obrabotuva temata {to ja odbral. Sporedete go so izvadok od ras-
kaz ili roman.
SKOPJE, PROLET
Pred re~isi trieset godini eden na{ poznat sovremen poet
napi{a edna neobi~na pesna za Skopje, pejzaòt {to se otkriva niz
kvadaratot na otvoreniot prozorec viden me|u dvete pettokatnici.
Ottoga{ pominaa mnogu proletti, se izgradija u{te mnogu
visokokatnici, a gletkata na Skopje {to od niv moè da se vidi, e s#
povozbudliva kolku sme poblisku do neboto. A od mojot prozorec na
visokokatnica, najvozbudlivi se proletni sliki na Skopje. Tie
najmnogu vo sebe ja krijat du{ata i istorijata na gradot. I toa vo ovie
denovi na april , koga pogledot go privlekuva ~udesnata mekost na
movta od {totuku razzelenetite drvja na skopskite kejovi i bulevari.
Vo urbanata sredina, postojano da se ima pred sebe rasko{na panorama
120
na gradot, e moèbi edno od retkite zadovolstva i privilegii. Se
razbira, za sekoj onoj koj so qubov saka da go ~ita i da go tolkuva toa
bogatstvo od znaci. Gletkata po~nuva so blagoto vozvi{uvawe na Gazi-
Baba, vo dale~inata. Naedna{ ni se pristoruva kako vo sinilito da
gi gledame {arenite kni`ni zmejovi {to gi pu{tavme vo detstvoto.
Malkumina znaat deka zmejovite moèa da bidat letani i no}e so
specijalno priklu~eni baterii na niv. Toga{ nalikuvaa na vistinski
zmejovi od skaznite, onie {to isfrlaat plamen.
Taka vo eden nov zdiv na proletta, od prozorecot, se me{aat
viziite, gletkite od nekoga{noto i od sega{noto Skopje...
A sega e mig koga razzelenuvaat i kostenite na skopskiot
Plo{tad. Po~nuvaj}i od Gazi-Baba gletkata zavr{uva so padinite na
Vodno.Tamu se slu~uva vistinska eksplozija. Sletuvaat ne`nite beli
padobrani od {totuku rascutenite ovo{ki.
Pogled kako od vol{ebniot kaleidoskop od detstvoto. Skopje,
od mojot prozorec.
Danilo Kocevski
So kakva tematika bila pesnata za Skopje?
Kakva e gletkata vo prolet i po trieset godini?
îi vpe~atoci se iskaàni vo tekstot?
Kako avtorot ja opi{uva proletta gledana niz prozorecot?
Od koj del na Skopje go zapo~nuva opisot?
Koja osobenost ja istaknuva?
Kade, spored nego, zapo~nuva eksplozijata vo prolet?
Koi poetski sredstva gi upotrebil pisatelot za na ~itatelot
da mu go dobliì sopstvenoto viduvawe na proletta vo gradot?
 Zapomnete!
Poseben vid literaturna kritika vo koja avtorot gi izrazuva
svoite subjektivni vpe~atoci i razmisluvawa po nekoj literaturen,
nau~en, politi~ki i drug problem, se vika esej. Tie vpe~atoci i razmis-
luvawa pisatelot gi iskaùva argumentirano, ubedlivo, nau~no, za-
nimlivo i originalno. Esejot, isto taka, zna~i i obrabotka na nekoj
problem ili tema. Esejot e interesna tvorba so ubav stil vo pos-
tapkata pri obrabotka na problemot. Vo makedonskata literatura
najpoznati eseisti se: Blaè Koneski, Slavko Janevski, Georgi Star-
delov, Vlada Uro{evi}, Katica ]ulafkova, Venko Andonovski i dr.
121
 Zada~a
 Po prethoden dogovor, podelete se po grupi i odberete isto

tolku temi ili problemi so koi se sretnuvate. Obidete se da dadete,
vo pismena forma, svoj li~en vpe~atok koj treba da bide to~en, jasen,
ubedliv i napi{an so ubav izraz (pravilno jazi~no i stilski). Na ~asot
prezentirajte go i diskutirajte za srabotenoto pri toa otkrivaj}i gi
odlikite na esejot.
 Primenete gi znaewata!
(Individualna rabota)
 Izberete tema i napi{ete esej. Kako inspiracija moè da
posluì gledana emisija, film, teatarska pretstava, novinarski
tekst za koj ste zainteresirani da dadete sopstveno mislewe, ili
pak literaturno delo koe ostavilo silen vpe~atok i sakate da
prezentirate sopstveno gledi{te za temata koja e obrabotena.
 Pronajdete i pro~itajte esei od makedonskata literatura i
zabeleète {to ste zapomnile, pa podelete go misleweto so sou~e-
nicite.
122
RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI
A Z
azetisa - dopa|a zamaen - zanesen
akam ‡ skitam za~maen - povle~en vo sebe
alajki ‡ sluginki
zataala - sedi mirna vo molk
alova ‡ crvena
zdu{no - od du{a
axamii - nezreli lu|e
zemnica ‡ sklad iskopan v zemja
aramija - buntovnik
I
B
batardisa - zapuste isklesan ‡ izdlaben vo kamen
baca - bakna
J
bozdogana - te{ka èlezna topka
so bocki, starovremsko oru`je jazdi ‡ odminuva
V K
veda ‡ molskavica kabanica - nametka
ve`di ‡ ve|i
kaleidoskop - detska igra~ka vo
vilaet - posed koja se gledaat razni boi i {ari
vol~a - vol~ja kale{a ‡ so temen ten
vrag - |avol karakamen ‡ crn kamen
kerali ‡ vizbeni odai
G klade - stavi
gajle - grià klobodan ‡ del od obleka
gemija ‡ brod koprina ‡ svila
korov - treva so jak koren
D kumita - borec
daboa ‡ dabova
deli ‡ strojni lu|e L
divan ‡ viso~inka, otoman, kau~ leko - lesno
drobni - sitni limwa ‡ dnevnica (zarabotka)
drum ‡ pat 123
M
malinovki ‡ od selo Malino T
mahrama ‡ marama, {amija tain ‡ hrana, obroci
ma{tea ‡ ma}ea tambura ‡ ì~en instrument

kako gitara
N tiposa - pe~ati
naima - prifati ]
nafol ‡ nenadejna smrt }erdosa ‡ posre}i
no}evi ‡ no}i
nunko - kum F
fidanlija - so mladi granki
O fesoine ‡ fesovi - turski kapi
opora - te{ka
^
P ~emerna - ta`na
pelivan - bora~ ~emree ‡ taguva
Perun - starolovenski bog na
gromot X
xanam ‡ more - pri naglaseno
S obra}awe
segna - skokot na potpazuvi xuzdan~e - svitkana hartija
sor~e - mal kopa~ (zemjodelska
alatka) [
srmajlija ‡ navezeno so zlaten {edba ‡ na pro{etka
konec
{upeqka - naroden instrument
stra - strav napraven od drvo
stu{ena - svenata
surdisa - uni{ti
124
LITERATURA
Blaè Koneski, <Gramatika na makedonskiot literaturen jazik

(Skopje, 1982)>; <Istorija na makedonskiot jazik> (Skopje, 1982); <Za
makedonskiot literaturen jazik> (Skopje, 1952)
B. Vidoeski, T. Koneski, K. Koneski, R. U. Skalovska, <Pravopis

na makedonskiot literaturen jazik> (Skopje, 1998)
Pravopis na makedonsiot literaturen jazik; Redakciski odbor:

B. Vidoeski, T. Dimitrovski, K. Koneski, K. To{ev, R. U. Skalovska
(Skopje, 1970)
<Makedonskiot jazik vo globalniot svet>; Redakciski odbor: M.

Karanfilovski, Ilija Velev, S. Venovska-Antevska, J. Plevne{
(Skopje, 2008)
R. Panoska, <Metodika na nastavata po makedonski jazik> (Skopje,

1980)
J. Vladova, L. Minova-\urkova, T. Trenevski, <Stavovi za

literaturata> (Skopje, 1996)
Q. Andreev, <Op{ta teorija na literaturata> (Skopje, 1990)
D. Jordanova - To{eva, S. Pal~evska, J. [undovska, <Sovremeni

metodi i tehniki vo nastavata>
B. Toma{evski, <Teorija kwièvnosti> (Beograd, 1972)
N. Nikolovksa, V. Veljanovski <Vol{eben ekran> (Skopje, 2000)
Literaturi od razli~ni avtori: G. Stalev, G. Todorovski, Q.

Andreev, S. Mickovi} i dr.
Stefan I. Verkovi}, <Makedonski narodni pesni> kniga prva i petta

(priredil Kiril Penu{liski), Makedonska kniga (Skopje, 1985)
Milivoj Solar, <Moderna teorija romana>, Nolit (Belgrad, 1979)
Re~nik kwièvnih termina, Nolit (Belgrad, 1986)
Knigi - beletristika (za izvadoci, citati i sl.)
125
126
SODR@INA
MAKEDONSKIOT JAZIK KAJ AVTORITE OD 19 VEK ............................. 5

PRVITE MAKEDONSKI PROSVETITELI ...................................................... 5
GRA\ANSKA LITERATURA VO MAKEDONIJA ............................................... 7
MAKEDONSKITE UÊBNIKARI ...................................................................... 8
FONETIKA
(del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite) ....................... 11
AKCENTSKI CELOSTI ................................................................................... 11
VIDOVI AKCENTSKI CELOSTI I
PRAVILA ZA NIVNO AKCENTIRAWE .......................................................... 13
MORFOLOGIJA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva
formite na zborovite) ................................................................... 16
NELI^NI GLAGOLSKI FORMI ..................................................................... 18
GLAGOLSKI PRILOG, GLAGOLSKA IMENKA
I GLAGOLSKA PRIDAVKA .............................................................................. 20
PROSTI I SLO@ENI GLAGOLSKI FORMI................................................. 21
SEGA[NO VREME (Prezent) .......................................................................... 23
MINATO OPREDELENO NESVR[ENO I MINATO
OPREDELENO SVR[ENO VREME (Imperfekt i aorist) .......................... 25
ZAPOVEDEN NAÎN (Imperativ) .................................................................. 28
PRILOZI .......................................................................................................... 30
PREDLOZI ....................................................................................................... 32
SVRZNICI ........................................................................................................ 34
SINTAKSA
(del od naukata za jazikot koj ja prou~uva re~enicata) ................... 35
PREDMET ‡ vidovi predmet .......................................................................... 35
UDVOJUVAWE NA DIREKTNIOT I NA INDIREKTNIOT PREDMET ........ 37
APOZICIJA ...................................................................................................... 38
STRUKTURA NA SLO@ENATA REÊNICA ................................................... 39
VIDOVI SLO@ENI REÊNICI .................................................................... 41
VIDOVI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI .............................................. 43
SOSTAVNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI ......................................... 43
SPROTIVNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI ....................................... 44
RAZDELNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI ........................................ 46
A. Razdelni re~enici so ILI ................................................................... 46
127
B. Razdelni re~enici so povtorlivi svrznici ....................................... 46
NEZAVISNO SLO@ENI REÊNICI DOBIENI SO NI@EWE NA DEL -
REÊNICITE ................................................................................................... 48
RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK
SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE ........................................................ 50
PRAVOPIS NA ODDELNI FORMI ................................................................ 52
LIRSKI PESNI
SOCIJALNI PESNI ........................................................................................ 54
RABOTNIK ................................................................................................... 54
@ETVA .......................................................................................................... 55
PLADNINA .................................................................................................. 55
DENOVI ....................................................................................................... 57
LIRSKO-EPSKI PESNI
ELEGIJA ........................................................................................................... 58
MAJKA ANGELINA SI JA TA@I SVOJATA ]ERKA................................. 58
ELEGII ZA TEBE ......................................................................................... 59
BALADA
BALADA ZA PRADEDOVSKATA PU[KA ................................................... 61
ZAQUBILE SE DVE LUDI MLADI ........................................................... 62
BALADA ZA NEPOZNATIOT ....................................................................... 64
ROMANSA
PITAL JA STOJAN BOJANA ...................................................................... 66
VE^NA QUBOV ............................................................................................ 67
JANKA VLAHINKA ...................................................................................... 68
STILSKI FIGURI
REFREN ............................................................................................................ 70
VETAR .......................................................................................................... 71
AJDE MILKE DA BEGAME .......................................................................... 72
MAKEDONSKO DEVOJÊ ........................................................................... 72
APOSTROFA
MOJATA NENAPI[ANA PESNA ................................................................ 73
RODNATA KU]A .......................................................................................... 74
PESNA ZA SONCETO .................................................................................. 74
KRAJ IZVOROT NA VARDAR ..................................................................... 75
BISERA ....................................................................................................... 75
HIPERBOLA ..................................................................................................... 77
SILATA NA KRALE MARKO ...................................................................... 78
NEVESTA MOMÊ FALE[E ....................................................................... 80
NADE@ ......................................................................................................... 80
NIKOLA I SOKOLOT ................................................................................. 81
PESNA ZA TATKO MI ................................................................................. 81
[UPEQKA ................................................................................................... 83
BOLEN LE@I [IKO KAPIDAN ................................................................ 83
128
ROMAN
RAZDELBA ................................................................................................... 84
IZLO@BA .................................................................................................... 88
LITERATURNO-NAUÊN VID
D N E V N I K ................................................................................................... 90
PLOÂ NA @IVOTOT ................................................................................. 90
OD DNEVNIKOT NA ANA FRANK .............................................................. 91
AVTOBIOGRAFIJA ......................................................................................... 93
SAKANIOT UÎTEL .................................................................................... 93
MERAK PO KNIGATA .................................................................................. 94
OD AVTOBIOGRAFIJATA NA MARKO CEPENKOV
DRAMSKI TEKST
ISKAZ NA LIK ................................................................................................. 96
RACIN .......................................................................................................... 96
^ E S T .......................................................................................................... 99
DIJALOG ‡ MONOLOG
LEPA ANGELINA....................................................................................... 102
MEDIUMSKA KULTURA ........................................................................ 103
GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI
(vo film i vo teatarska pretstava)
SPASUVA^KA ULOGA .............................................................................. 105
SINOPSIS I SCENARIO
ANGELI NA OTPAD ................................................................................... 109
PODGOTOVKA ZA PROTEST ..................................................................... 110
IZRAZUVAWE I TVOREWE
G O V O R ........................................................................................................ 112
NA[IOT SVEÊN DEN ............................................................................. 112
PISMENO I USNO IZRAZUVAWE
YVEZDI ...................................................................................................... 116
MALOTO OTROVNO ZMIULÊ ............................................................... 117
TEKSTOVI ZA PRAKTI^NA PRIMENA
PI[UVAWE MOLBA, @ALBA ...................................................................... 118
ZAPISNIK ...................................................................................................... 119
E S E J ............................................................................................................. 120
RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI ................................................................ 123
129
130
131

Makedonski Jazik 7 SV PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Makedonski Jazik 7 SV PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SNE@ANA VELKOVA SOWA JOVANOVSKA

Pred vas e U~ebnik koj e izraboten spored novata

 Pro~itajte go izvadokot koj sledi i prepi{ete go na li-

<Vidi{ li kolku zla od edno zlo? Vidi{ li {to raboti za-

Kiril Pej~inovi} se vbrojuva me|u prvite u~iteli i prosve-

 Pro~itajte gi izvadocite koi sledat i prevedete gi na

<^oek koga da ima spomiwa Boga i molit mu se ~esto, toj imat

Naslovna stranica na prvoto izdanie Naslovna stranica na prvoto izdanie

Stavovite i mislewata za toa koi govori da bidat osnova za

\or|i Pulevski, pokraj u~ebnikarskata dejnost, pi{uval re~-

1. <Posobral Stojan ponabral do

\or|i Puleski, snimen

Od Avtobiografijata na Grigor Prli~ev

<Sinko! Kazvat oti znae{ mnogo knigi, ti si o{te mlad i ne znae{.

Jordan Konstantinov-Xinot, vo jazikot na koj pi{uval vne-

 Pronajdete ja pesnata <T'ga za jug" od Konstantin Miladinov.

1. [to e toa akcent? Povtorete gi pravilata za akcentirawe

den, jato, u~enik, svire{e, son~ogled, kultura, `iri

3. Pro~itajte go izvadokot akcentiraj}i gi zborovite spored

 Otkako }e gi razgledate dvete tabeli, ~itajte gi zborovite

 Zabele`avte deka zborovite koi gi ~itavte gi izgovaravte

Koga dva ili pove}e zbora se izgovaraat pod zaedni~ki ak-

Pravilo e vo akcentskata celost eden zbor da e nositel na

bel bi ber vuj ko mi ne mu veli

Sogledajte go znakot za obele`uvawe na akcentskata celost.

Primeri: crnñslivi, NovoSelo, nemika`a

 Ve`bi Pro~itajte go tekstot, prvo sekoj vo sebe, a potoa

Demir Hisar tri ~asa Koj dojde?

Ve}e nau~ivte deka op{toto pravilo za akcentot vo akcent-

Niz primerite koi sledat, }e sogledate nekoi zborovni sostavi

2. Pétdena, trñ~asa, stôgrama, {ésttona

Koga akcentskata celost e sostavena od broj i imenka,

3. Dvaeset ñtri, {eeset ñdevet, trieset ñosum

Slo`enite brojni izrazi se izgovaraat so akcent

4. Koñlu|e }e dojdat? [tômajka be{e? Kolködena ostanaa?

Pra{alni zborovi i dvoslo`ni imenki obrazuvaat akcentski

5. Vöjkomi, bábami, májkamu, tátkasi

Imenki koi ozna~uvaat srodstvo i kratkite zamenski formi vo

6. ^ekáj}igo, vikáj}iim, zboruváj}iimja (vistinata)

Glagolski prilog so kratka zamenska forma, pri akcentiraweto

1. Vo potvrdnite iskazi akcentot pa|a na glagolot.

mugi zéle, }e dô{le, za daôdi, da muse ñzvini,

Nemépra{a, ne}emö re~ev, ne bñsakal, [tomöre~e?

Prepi{ete gi akcentskite celosti i obele`ete go akcentot.

[to mu re~e? Koj ja pra{a? Ne im ka`a? Ne si gi videl?

da ja vidi da im pi{uva za da misli pi{uvaj}i im

trieset i eden pet pati na{i lu|e crn biber brat mu

^itajte go tekstot na glas vnimavaj}i na pravilnoto akcenti-

Sekoj od vas neka ja razgleda ilustracijata koja sledi i spored

Ilustracija: Daniela Pan~evska

  Opredelete gi gramati~kite kategorii na glagolite vo

Glagolskite formi koi imaat promeni po lica se vikaat

Toj igra{e na do`dot. Zavrna silen do`d.

Vo koi re~enici mo`e{ da go sogleda{ vr{itelot na dejstvoto

So bezli~nite glagoli se ozna~uvaat:

Napi{ete pet re~enici vo koi }e upotrebite bezli~ni glagoli.

Opedelete gi li~nite i neli~nite glagoli vo re~enicive.

 Sekoj od vas treba da ja razgleda ilustracijata koja sledi i

Ilustracija: Daniela Pan~evska

jadewe jadewa jadeweto

Ednina Mno`ina Primeri za ~lenuvani

PROSTI I SLO@ENI GLAGOLSKI FORMI

Prosti glagolski formi Slo`eni glagolski formi