Sda Erie n, Ma ru ia l \/a n ~il,lCobrow$k)': Rongron ...
Mlada Sodobnost
Milena Mileva Blazic
Sasa Erzen, Maru sa
Ivancic, Kobrowsky:
Rozagroza in
Plavalava.
lIustn'rala U~ka Kozak.
Ljubljana: Ministrstvo za dela, drulino, socia/ne
zadeve in enake moznosti, 2017
v sodobnem casuje opaziti vsesplo~en porast neoliberalne ideologije, k:;ll
se pozna vvseh druzbenih segmentih, tudi na podrocju zaloznistva, POSt'
bej paje tovidno v literarni produkciji. namenjeni otrokom. Komercialnosl
zalozngtva s seboj prinasa hiperprodukcijo in upad kakovosti, poscbej nil
podrocju slikanic. ki so zaradi poudarka na vizualnem (likovncm) in mallj
na verbalnem (literarnem) segmentu posmle eden od najbolj priljubljcnih
zanrov. Tako smo priea poplavi slikanic, domnevno ustvarjenih "7.3 01 ro
ke". a zal se za stevilnc zdi, da prcj sluzijo drugacnim inrcrcsom.
(Samo)zaloznislvo jc pogosto le ckonomsko mO(ivirano in izk o ri~tll
naivnost otrok ( nakurovanjt' knjig. pravljicn i dcccmbcr ... ). Zdi se, da SIll
v ozadju rrcj Zi?:kov "\lardslst icni dobitck" in lllotlulllcmalizacija lastnq-\iI
cga v s likani ~k l h~{hljl kOI th'jiUlsk;l skrh 7.a imcresc otrok. Avtorji in nv\tl
rit'r illlajo pr,wit'o IIn i'l.tI.IJ.ulJa knjij.:, wndll.r hi hilo, km kll.~.l.'jo i1.ktl~nj(',
smiselno in priporocljivo, da se najprej preizkusijo v revijalni fazi in tako
predstavijo svoja bcsedila domnevnim naslovnikom in sele potem naredijo
naslednji korak.
Prismi usrvarjalci vedo, da je usrvarjanje proces, in ne izdelek. Tako na
primerpriljubljena slikanica se ni nujno kakovostna, kakovosrne slikanice
pa niso (nujno) priljubljene ali najbolj prodajane. Kriterij najvecje prodaje
je ekonomski, in ne estetski, vendar se zdi, da se to vse preveckrat pozab-
Ija. Vse pogosteje se obide kakovosmi recenzentski oziroma uredniski
postopek, kot je opaziti tudi v pojavu izdajanja slikanic prekjavne uprave
in njenih institucij (ministrstva, komisije ... ).
Taksne slikanice imajo vel'lnoma seveda ze v osnovi poudarjeno infor-
mativno funkcijo (otroke seznanjajo z dolocenimi problemi ali instiruci-
jam i), vendar pa bi bilov stevilnih primerih treba vec pozornosti posvetiti
tudi estetski plati in predvsem kakovosti besedila, posebej kadar gre za
risk v visoki nakladi in za gradivo, ki se na priporocilo obravnava v solah.
Ideja, da bi otroke s pomoejo literarnih del seznanjali z doloeeno tematiko,
sama po sebi ni slaba, vendar gre za precej tradicionalno pojmovano socia-
lizacijo. Vecina avtorjev, ki je napisala ta besedila, zeli socializirati otroke
z branjem, vendar je na osnovi branja njihovih bcsedil vidno, da ne berejo,
niti za seboj, kaj sele, da bi brali leposlovje, svetovne klasike, sodobnike ali
subverzivne, inovativne avtorje. Jezikovni, Iirerarni in kulrurni kontekst
je v teh slikanicah pogosto zastarel, ne temelji na svetu sodobnih otrok ali
naslovnikov, ki so jim namenjene, ne remelji na domisljijskem, ampak na
domisljavem jeziku, Iiteraturi in kulturi avtorjev, ki naslovnike zamujajo
za generacijo aJi dye. Taksne so na primer Polomljena koaja ( Kom isija za
preprecevanje korupcije), Zenitke in stritki za dag'nimi gritki (Ocean) in
Cukec Nukec: Zgodbe 0 malem tukll, ki tivi v Nl~ku (Narodna in univerzitetna
knjiznica) in se bi lahko nastevali.
Seveda pa niso vsa tovrstna dela slaba. Dva odlicna primera, ki z vsako
novo izdajo strokovno kompetentno nadgrajujeta osnovni (odlicen) kon-
cept, z urednikom s (pravimi) kompetencami in referencami, sta slikanici
Svetlane Makarovic in Kostje Gatnika Gal v galenji (1981, 1996, 2006, 2011,
2017) in Strahec v galeriji (2004). Gre za umetniski in umetnostni slikanici
(na osnovi definicije in klasifikacije S. Beckcrt: Crossover Pictu rebooks), ki
ju muzejska pedagogika v Narodni galeriji lIpraviceno promovira.
Kratka sodobna pravljica Ro::agroza ill Piavalam trch aVlorjcv, Mladinine
novinarkc in o tro~ kt' avtoricc Sa~c Ericn, kuhllrnc amropologinjc Ma
ru ~e Kozak in pt'snikll Kohrowskq,:a, jl.' odlitl.'n slab 1.~It'd tovrslni h dt'l.
 Mlada Sodobnost Sab Erien, Maruh Ivan~il, Kobrowsky: Rozagroza ...
Literarno besedilo naj bi motivno-tematsko obravnavalo dvojeka, deklieo
New in deeka Anura, ter tako nagovarjalo svet otrok, vendar podtekst
pripoveduje samostojno besedilo za odrasle. Osnovna napetost temelji
na tern, da se dekliei nameni roza, decku pa modre obleke, vendar jih
onadva nenehno zamenjujeta_ Do zapleta pride, ko gresta v ~ol o, saj ne
zelita privzeti svojih, glede na spol ozko zaertanih vlog. Tako se oba vpi-
seta k nogometu in rocnim delom (kar v sodobni druzbi pravzaprav ni
nie posebnega). Ko deklica nekega dne igra nogomet (ozi roma se ji 0 tern
sanja), se nenadoma in brez sIeheme motivno-tematske povezave pojavi
domi~ljijski Iik "pikiea" oziroma Rozagroza, ki spreminja eel svet v roza
barvo in prejudicira: "Punce bomo zavladale svetu!" Ko deeek zeli igrati
nogomet s sestro (se vednov NeZinih sanjah?), se pojavi drugi domisljijski
literami lik, ki se posmehuje decku, da se rad igra s "puneami". Ta lik je
neke vrste "plava lava", ki se vali iz kozarca. Sledijo crno-bele (pravzaprav
roza-modre) oziroma linearno pojmovane vloge spolov, ki jih generira oce:
"Zenske pustivagospodinjiti, midva pa greva v sadovnjak obrezovat dreve-
sa. Ce bosta pridni, vama prineseva nekaj jabolk za v strudelj!" Nazadnje
se zaradi vztrajanja dvojckov pri njunem uporu Plavalava in Rozagroza
zlijeta v Vijolasolo.
V gostobesednem besedilu se otroka (prvi. razred osnovne Sole) deskriptiv-
no in linearno pogovarjata v svojih mislih, veliko primemejsa bi bila na
primeruporaba notranjega monologa in/aJi imaginamega prijatelja. Avtorji
fluidno pripovedujejo 0 menjavi vlog v soli in v sanjah, kar spet ni uteme-
Ijeno v naraeiji, ampak v deskripciji. Prehod pripovedi vdomisljijski cas in
prostor in iz njega je nelogicen, saj ni razvidno, kdo sanja koga, oziroma
ni jasno, kako Nezine sanje nenadoma postanejo skupne in se jih zjurraj
spominjata oba dvojcka. Seveda, sanje so zavezane svoji (ne)logiki, literar-
na realnost pa naj bi vendarle bila skladna sama s seboj, da je prepricljiva.
Zapleti ne temeljijo na zapisanih dogodkih, ampak v intenei avtorja ali
avtorjev. Konflikt je umeten - roza barva za dekliee in modra za decke -,
je bolj predsodek kot zaplet, ki ga avtorji zelijo preseci, vendar jim to ne
uspe niti na jezikovni niti na literarni ali kulturni ravni. Zakljucek linear-
nih konfliktov je nekonsistentno vpet v dogajanje; ce bi bil bolj utemeljen
in boljse napisan, bi lahko v duhu mladinske literame vedc rekli, da je
Vijolasola neke vrste deus ex machilZa, ki igra vlogo rezonerja in eksplie itno
kateheticno poucuje odraslc, da stvari niso le "modre ali roza".
Sprcmna bcscda Damjana Zorca (Swt, v katerem se t1 ialJl{Q smejljo krave)
ni postavljcna v kontl'kst in jl' 1H.'kc: vrsll" parabcscdilo, ki ni lIstrczno kratki
sodobni provljid '1'l'nH'ljlllil n(l~t"IARIll'm pojmovanju Olroka in otrostva,
Sah Erlen, Maruh Ivanlll, Kobrowsk)': Rozagroza ... Mlada Sodobnost
ki je ideolosko in osnovano na koneeptu regresije v milni mehurcek
nosralgije in pri katerem odrasli pojmujejo otrosrvo kot idilo, raj, vecnost,
odrasle pa kot tiste, ki so se "pozabili igrati, plezati na drevo, trgati modre
cdnje ... " ipd. V sodobnem casu so otroci, ki so begunci, zivijo v revscini,
vojni ..., tudi v Sloveniji.
V pricujoci slikanici ni problematicna intencionalna morivno-tematska
prvina (tematika spolov, preseganje spolnih stereotipov), problematicen
je slog, nacin prikazovanja vsebine, kije gostobeseden, nejasen, ne temelji
na naraeiji, ampak le na zapleteni deskripciji; preprosto receno, besedilo
je nekakovostno. Avtorska felja po preseganju stereotipov je deskriptivna,
in ne narativna, svet odraslihje prikazan crno-belo in premocrtno, opazna
pa je tudi raba slengovskih izrazov starej~ih, in ne jezik sodobnih otrok/
ucencev v prvem vzgojno-izobrazevalnem obdobju. Ce upo~tevamo se
nekoherentno spremno besedo, ki je tudi namenjena odraslim, se sprasu-
jemo, kdo naj bi bil sploh naslovnik. Delo ne pripada hibridnemu zanru,
ampak je napisano v hibridnem jeziku in z odrasle perspektive, slikanje
druzin in druzbe pa ne presega golega opisovanja. Ceprav naj bi dvojcka
v otroski slikanici razbijaJa spolne stereotipe, gre v bisrvu za slikanico, ki
(kot potrosniski projekt, natisnjen v 8.850 izvodih, katerega izdajatelj je
Ministrstvo za delo, druzino, social ne zadeve in enake moznosti, nastanek
dela pa je financiran iz evropskih sredstev) usrvarja stereotip, da lahko
otrokom kdor koli nameni kar koli.
Slikanica Rozagroza in P!avalava, ki ze z naslovom izraZa, da "rima vsega
ne postima" in da je lahko ''vsaka strofa katastrofa", je torej dober slab
zgled, kako je ena izmed javnih ustanov, finaneirana iz javnih sredstev,
ravnala neodgovorno, ko se je odlocila za izjemno visoko naklado in nad-
povprecno promocijo podpovprecnega izdelka. SHkanico se namrec ob
obravnavi vsebin na temo spolnih stereotipov priporoca v ucnem nacrtu
za druge razrede osnovnih sol, celo pri slovensCini, pri cemer se pojavi
vprasanje, kako govoriti 0 inteneionalnih vrednotah v slikaniei, ki le-teh
nima? V Cankarjevem letu se zato sprasujem: ali avtorji, knjiznicarji, ured-
niki in zalozbe izdajajo knjige ali otroke?