Glava 6.

Diferencijalni ravenki 91

Metod na iskluquvanje. Mnogu normalni sistemi na difer-

encijalni ravenki moat da se rexat so pomox na prethodno
sveduvanje na dadeniot sistem na edna diferencijalna ravenka
od povisok red so edna nepoznata funkcija. Toa ḱe go ilus-
trirame na sledniot primer.
Primer 6.4.1. Da se rexi sistemot diferencijalni ravenki:
dy dz
= −z , = y.
dx dx
Rexenie: Ako prvata ravenka ja diferencirame, se dobiva
y ′′ = −z ′ . Ako od vtorata ravenka zamenime deka z ′ = y , se
dobiva linearnata homogena ravenka od vtor red

y ′′ + y = 0.

Nejzinata karakteristiqna ravenka e r2 + 1 = 0 qii rexenija

se r1/2 = ±i. Taka, y(x) = C1 sin x + C2 cos x . Bidejḱi z = −y ′ ,
dobivame deka z(x) = −C1 cos x + C2 sin x .

6.5 Zadaqi za vebi

Zadaqa 6.5.1. Da se formiraat diferencijalni ravenki na

slednite familii na krivi:
a) y = Cx + C 2 ;
b) y = sin(ax) ;
v) (x − a)2 + y 2 = 1 ;
g) y 2 = 2px .

Zadaqa 6.5.2. Da se rexat slednite diferencijalni ravenki

so razdvoivi promenlivi:
a) xdx + ydy = 0 ;
y
b) y ′ = − ;
x−1
v) (1 + x)ydx + (1 − y)xdy = 0 .

Zadaqa 6.5.3. Da se rexat slednite homogeni diferencijalni

ravenki:
y
( y) ( y
)
a) 2e x 1 − dx + 1 + 2e x dy = 0 ;
x
 FEIT
92 Predavanja i vebi po predmetot Matematika 3

x+y
b) y ′ = .
x−y

Zadaqa 6.5.4. Da se rexat slednite linearni diferencijalni

ravenki:
y
a) y ′ + = sin x ;
x
2
b) y ′ − y = (x + 1)3 .
x+1
Zadaqa 6.5.5. Da se rexat slednite bernulievi diferenci-
jalni ravenki:
a) y ′ + xy = x3 y 3 ;
b) y ′ − y = xy 2 .

Zadaqa 6.5.6. Da se rexi slednata diferencijalna ravenka

na totalen diferencijal

(6xy + x2 + 3)y ′ + 3y 2 + 2xy + 2x = 0 .

Zadaqa 6.5.7. Da se rexi diferencijalnata ravenka

(x2 + y 2 + x)dx + xydy = 0 ,

ako se znae deka nejziniot integralen mnoitel e funkcija

od edna promenliva.

Zadaqa 6.5.8. Da se rexi diferencijalnata ravenka

x(4ydx + 2xdy) = −y 3 (3ydx + 5xdy) ,

ako se znae deka nejziniot integralen mnoitel e od oblik

λ(x, y) = xa y b .

Zadaqa 6.5.9. Da se rexi diferencijalnata ravenka

xdx + (4y 4 + 4x2 y 2 + y)dy = 0 ,

ako se znae deka nejziniot integralen mnoitel e od oblik

λ = λ(x2 + y 2 ) .

Zadaqa 6.5.10. So voveduvanje na parametar, da se rexat

slednite Kleroovi i Lagranovi diferencijalni ravenki:
1
a) y = xy ′ + (y ′ )2 ;
2
Glava 6. Diferencijalni ravenki 93

b) (3x + 5)(y ′ )2 − (3y + x)y ′ + y = 0 ;

v) y = x(y ′ )2 + (y ′ )2 ;
g) y = 2xy ′ − (y ′ )3 .

Zadaqa 6.5.11. Da se najde opxtoto rexenie na diferenci-

jalnata ravenka
y ′′ + (tan x − 2 cot x) y ′ + 2 cot2 xy = 0 ,

ako y1 = sin x e edno nejzino partikularno rexenie.

Zadaqa 6.5.12. Da se najde opxtoto rexenie na diferenci-

jalnata ravenka
x ′ 1
y ′′ − y + y = ex (x − 1) ,
x−1 x−1
ako y1 = ex e partikularno rexenie na nejziniot homogen del.

Zadaqa 6.5.13. Da se najde opxtoto rexenie na diferenci-

jalnata ravenka
(x2 − 1)y ′′ + 4xy ′ + 2y = 6x ,

x2 + x + 1
ako y1 = i y2 = x se dve nejzini partikularni rex-
x+1
enija.

Zadaqa 6.5.14. Da se rexat slednite diferencijalni ravenki

so konstantni koeficienti:
a) y ′′ + 2y ′ − 3y = 0 ;
b) y ′′ − 4y ′ + 5y = 0 ;
v) y ′′ + 6y ′ + 9y = 0 ;
g) y ′′′ − 7y ′ + 6y = 0 ;
d) y (5) − 4y (4) + 16y ′′′ = 0 .

Zadaqa 6.5.15. Da se opredeli, a potoa da se rexi diferenci-

jalnata ravenka qija xto karakteristiqna ravenka e dadena
so:
(r2 − 2r + 2)(r4 + 8r2 + 16) = 0 .

Zadaqa 6.5.16. Da se najde opxtoto rexenie na slednite difer-

encijalni ravenki:
 FEIT
94 Predavanja i vebi po predmetot Matematika 3

a) y ′′ − 2y ′ + y = e2x [(6x − 16) cos 3x + (−8x − 2) sin 3x] ;

b) y ′′ − 2y ′ + 5y = ex (4 cos 2x − 3x sin 2x) ;
v) y ′′ − y ′ = (12x − 3x2 ) cos 3x − (9x2 + 2x − 2) sin 3x ;
g) y ′′′ − 2y ′′ = x sin x ;
d) y ′′ + y ′ − 6y = (3 − 4x)ex ;
ǵ) y ′′′ − 2y ′′ = x2 e2x ;
e) y ′′ + 2y = x2 + 1 ;
) y ′′′ − 2y ′′ = x + 2 ;
z) y ′′ + 2y ′ + y = x2 e−x cos x .

Zadaqa 6.5.17. So koristenje na metodot na varijacija na kon-

stanti, da se rexat slednite diferencijalni ravenki:
y′
a) y ′′ − = x;
x
ex
b) y ′′ − 2y ′ + y = .
x
Glava 7. Kompleksni broevi 99

√ √
Primer 7.3.2. Da se najdat site kubni koreni na 2 + i 2.
√ √
Rexenie: Polarniot oblik na z = 2+i 2 e
√ √ ( π π)
2 + i 2 = 2 cos + i sin ,
4 4
π
bidejḱi |z| = 2 i arg z = . Koga barame kuben koren se dobiva:
4
(√ ( )
√ )1/3 √ 3 π 2kπ π 2kπ
2+i 2 = 2 cos( + ) + i sin( + ) ,
12 3 12 3
√ √
so xto gi dobivame trite kubni ( koreni na 2 +
) i 2 :
√ ( π π) √ 3π 3π
3 3
z0 = 2 cos + i sin , z1 = 2 cos + i sin i
( 12 12 ) 4 4
√3 17π 17π
z2 = 2 cos + i sin . Geometriski ovie toqki vo kom-
12 12
pleksnata ramnina se teminja na ramnostran triagolnik.

7.4 Zadaqi za vebi

Zadaqa 7.4.1. Da se pokae deka:

√ √
a) ( 2 − i) − i(1 − 2i) = −2i ;
b) (2 − 3i)(−2 + i) = −1 + 8i ;
1 + 2i 2 − i 2
v) + =− ;
3 − 4i 5i 5
5 i
g) = ;
(1 − i)(2 − i)(3 − i) 2

d) (i − 1)4 = −4 .

Zadaqa 7.4.2. Da se pokae deka sekoj od broevite z = 1 ± i ja

zadovoluva ravenkata z 2 − 2z + 2 = 0 .

Zadaqa 7.4.3. Da se rexi ravenkata z 2 + z + 1 = 0 .

Zadaqa 7.4.4. Da se pokae deka

a) Im(iz) = Re(z) ;
b) Re(iz) = −Im(z) ;
 FEIT
100 Predavanja i vebi po predmetot Matematika 3

1
v) 1 = z.
z
Zadaqa 7.4.5. Da se pokae deka
a) (2 + i)2 = 3 − 4i ;
√ √
b) |(2z + 5)( 2 − i)| = 3|2z + 5| ;
v) Rez ≤ |Rez| ≤ |z| ;
√
g) |Rez| + |Imz| ≤ 2|z| .
Zadaqa 7.4.6. Da se skiciraat slednite oblasti:
a) |z − 1 + i| = 1 ;
b) |z + i| ≤ 3 ;
v) Re(z − i) = 2 ;
g) |2z − i| = 4 .
 
Zadaqa 7.4.7. Da se pokae deka Im(1 − z + z 2 ) < 3 koga |z| < 1 .
Zadaqa
  . Da se pokae deka ako |z| = 2 , togax imame
7.4.8
 1  1
 
 z 4 − 4z 2 + 3  ≤ 3 .
Zadaqa 7.4.9. Da se skiciraat slednite krivi:
a) z 2 + z 2 = 2 ;
b) |z − 1| = |z + i| .
Zadaqa 7.4.10. Da se pokae deka arg(z1 · z2 ) = arg z1 + arg z2 .
Zadaqa 7.4.11. Da se presmeta arg z ako
−2
a) z = √ ;
1 + 3i
√
b) z = ( 3 − i)6 .
Zadaqa 7.4.12. Da se presmeta (−1 + 7)7 .
Zadaqa 7.4.13. Da se korenuvaat slednite kompleksni broevi
i da se dade geometriska interpretacija na dobienite rezul-
tati:
√
a) 2i ;
√
b) 4 (−16) ;
√
v) 3 (−8i) ;
√ √
d) (−8 − 8 3i) .
4