Analiza Stanja Na PodroËju Vizualnih Umetnosti

74 Analiza stanja na podroËju vizualnih umetnosti
Nada Zoran, Svetovalka vlade RS
Analiza
stanja
na podroËju
vizualnih
umetnosti
Kazalo
1. Opredelitev podroËja
1.1. Uvod
1.2. Kategorizacija
1.3. Arhitektura in oblikovanje
2. Kulturni trg
2.1. Mreæa kulturnih izvajalcev
2.1.1. Dræavna muzeja — galeriji
2.1.2. Ostali muzeji — galerije
2.1.3. Ostale nepridobitne organizacije z razstavnimi prostori
2.2. Ponudba
2.2.1. Skupno πtevilo razstav in drugih prireditev v javnih zavodih
2.3. Povpraπevanje po kulturi oziroma kulturne potrebe prepoznavnih skupin uporabnikov
2.3.1. Obiskanost
2.3.2. Cena in πtevilo prodanih vstopnic
2.3.3. Odpiralni Ëas v muzejih — galerijah
3. Kulturna infrastruktura — podporni podsistemi podroËja
3.1. Izobraæevanje
3.1.1. Srednje πole
3.1.2. Univerza v Ljubljani
3.1.3. Zasebne πole slikarstva in kiparstva
3.2. Strokovni tisk
3.3. Stanovske asociacije
3.4. Opis dejavnosti
3.4.1. Likovne zbirke
3.4.2. Uvrstitev v mreæo in opis dejavnosti
4. Mednarodno sodelovanje
4.1. Mednarodna dejavnost na podroËju vizualnih umetnosti
4.2. Mednarodne razstave v javnih zavodih
5. FinanËni potencial
5.1. Sredstva, ki se obraËajo v posamezni dejavnosti
5.2. Sofinanciranje javnih zavodov
5.3. Lastni prihodki od prodanih vstopnic, katalogov in lastnih proizvodov
5.4. Nejavni viri
5.5. Poraba gospodinjstev
6. TehniËni potencial
6.1. Prostorski pogoji
6.2. Investicije
6.2.1. Vloæki v investicije v preteklih letih
6.2.2. Prednostne investicije v prihodnosti
7. Razpoloæljivi kadri
7.1. Redno zaposleni, stanje v javnih zavodih na dan 30.04.2002
7.2. Redno zaposleni, svobodnjaki, avtorski sodelavci
8. SWOT analiza
9. Cilji, prioritete in ukrepi
10. Viri
1. Opredelitev podroËja 1
1.1. Uvod
Eden najveËjih problemov je podati definicijo pojma umetnine. Vendar pa si reπitve tega proble-
ma, ki so jih predloæili tako teoretiki kot estetiki in filozofi, moËno nasprotujejo.
Konkretna pojavna oblika umetnosti je umetniπko delo, artefakt, ki se od ostalih
Ëloveπkih atrefaktov razlikuje po tem, da mu je pripisana posebna lastnost: biti umet-
nost. Zahtevano je soglasje do tega upraviËenih posameznikov, skupin, interesov in
ustanov, ki se pogosto πele po burni razpravi sporazumejo, da ponujenemu artefaktu
dodelijo pridevek “umetnost”. S tem si artefakt pridobi poseben status, zaËne uæivati
pravno varstvo, davËne privilegije, postane razstavni in prodajni predmet, doseæe po-
sebno ceno, postane zanimiv za zbiralce in muzeje in nenazadnje tudi primeren za
znanstveno obravnavo.
V naπem Ëasu se je uveljavil izraz vizualna umetnost. Izraz pomeni, da so umetnosti
vidne, vendar imajo πe druge Ëutne kvalitete, so npr. tipne ali, kot v slikarstvu, apeli-
rajo na Ëustva. Posebna lastnost umetnosti je, da povzdigne likovno delo iz zgolj Ëutne
ravnine v duhovno ravnino in je sad duhovne predelave. Nemci uporabljajo izraz “die
Bildende Kunst”, ki smo ga v preteklosti sprejeli tudi Slovenci in tako zaËeli uporab-
ljati izraz upodabljajoËa umetnost, dokler je bil znaËaj teh umetnosti takπen, da so
upodabljale, se pravi dajale podobo sveta. V πestdesetih letih 20. stoletja pa se pojav-
lja izraz likovna umetnost, ki ga je zaËel uveljavljati æe Izidor Cankar. Vsi ti izrazi so
oznaËevali slikarstvo, kiparstvo in grafiko. Po drugi strani pa πirπi pojem, pojem vizual-
nih umetnosti, poleg tradicionalnih zvrsti likovnega podroËja zajema πe podroËje
arhitekture, oblikovanja in povezave med vsemi zvrstmi umetnosti.
Na ta naËin podroËje vizualnih umetnosti obsega veË zvrsti: slikarstvo, kiparstvo,
grafiko, fotografijo ter podroËje arhitekture, oblikovanja in instalacije.
Predstavitev ustvarjalnega dela poteka v galerijah in razstavnih prostorih, ki jih danes
razumemo v zelo πirokem pomenu besede.
Po zakonu o varstvu kulturne dediπËine imajo status muzejev tiste galerije, ki hranijo
zbirke likovne ustvarjalnosti. Galerije s statusom muzeja praviloma hranijo izkljuËno
muzejske predmete s podroËja likovne ustvarjalnosti in so specializirane za hranjenje
likovne dediπËine doloËenega zgodovinskega obdobja ali doloËenega teritorialnega
obmoËja. Galerije s statusom muzeja skrbijo za predstavitve del, hranjenih v zbirki,
in predstavitve ustvarjalnosti, povezane z likovnim podroËjem.
1.2. Kategorizacija
Razstavne prostore oz. galerije delimo na: 2
galerije, ki imajo status muzeja,
pokrajinske in lokalne galerije,
galerije oz. razstavne prostore nevladnih organizacij,
zasebne galerije,
razstavne prostore v podjetjih.
1.3. Arhitektura in oblikovanje
PodroËje arhitekture je posebno podroËje vizualnih umetnosti. Z vidika likovne kul-
ture vkljuËuje skrb za podobo krajine in arhitekture. Arhitektura kot kultura naj bo
vodilo za umestitev arhitekture v nacionalni program. S tem je miπljena najπirπa vklju-
Ëitev dela arhitekture, ki predstavlja osnovo nacionalne kulture kot celostne pros-
torske podobe v povezavi z drugimi resorji (okolje in prostor, gospodarstvo). Skrb za
kakovostno podobo urbanih in krajinskih okolij se odraæa v spodbujanju priprav
ustreznih planskih dokumentov, v strokovnem preverjanju in v pripravi strateπkih
dokumentov, ki urejajo razmerja med mesti in podeæeljem.
PodroËje oblikovanja je razdeljeno na grafiËno, industrijsko in unikatno oblikovanje.

1 Gradivo za analizo stanja na
Pomen vseh naπtetih v danaπnji druæbi naraπËa, saj je delitev na likovne umetnike in
podroËju vizualnih umetnosti
likovne oblikovalce uporabnih predmetov v zgodovini relativno pozna. Do absurda jo
tvorijo letna poroËila javnih
je razvil naËin industrijske proizvodnje, ki ni naπel moænosti, da bi individualno us-
zavodov, finanËna poroËila
tvarjalnost likovnega umetnika vkljuËil v proizvodnjo uporabnih predmetov. ©ele pre-
Ministrstva za kulturo in statistiËna
nasiËenost trga s slabo oblikovanimi mnoæiËnimi proizvodi je industrijo prisilila, da je
poroËila za leto 2000 in 2001,
skuπala z boljπim oblikovanjem poveËati svoj dobiËek. Pri tem se je posluæila tradicij
poslana za potrebe analize stanja.
oblikovalskih gibanj kot sta bili Arts and Crafts v Angliji in Bauhaus v NemËiji, v kate-
rih so enakovredno sodelovali likovni umetniki, arhitekti in oblikovalci. PodroËje obli-
kovanja predstavlja pomemben vidik gospodarske dejavnosti ter je zato vez med umet-
niπko ustvarjalnostjo in ekonomijo.
2. Kulturni trg
2.1. Mreæa kulturnih izvajalcev
Z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreæe za izvajanje javne sluæbe na podroËju varst-
va premiËne kulturne dediπËine in doloËitvi dræavnih muzejev (Uradni list RS, πt. 97-
4071/2000) imamo v Sloveniji naslednjo muzejsko-galerijsko mreæo; dve galeriji, ki ju
je ustanovila dræava, in osem galerij, ki so jih ustanovile obËine. Skupaj izvajajo javno
sluæbo na podroËju varovanja premiËne kulturne dediπËine in so sofinancirane iz
dræavnega proraËuna. Pokrajinski, medobËinski in mestni muzeji ter posebni muzeji
sestavljajo muzejsko mreæo, znotraj nje pa je umeπËena galerijska mreæa.
Za delovanje javne sluæbe dræavni muzeji opravljajo strokovno matiËnost na obmoËju Republike
Slovenije, ostali muzeji v muzejski mreæi pa teritorialno (obmoËno) matiËnost. To
pomeni, da skupaj s pokrajinskimi, mestnimi, obËinskimi in drugimi muzeji zago-
tavljajo izvajanje javne sluæbe, pri Ëemer strokovna matiËnost poteka v dræavnih muze-
jih, teritorialna matiËnost pa v pokrajinskih, mestnih, obËinskih in drugih muzejih.
2.1.1. Dræavna muzeja — galeriji
82. Ëlen Zakona o varstvu kulturne dediπËine doloËa za dræavna muzeja Narodno galer-
ijo v Ljubljani in Moderno galerijo v Ljubljani. Ustanovila ju je Republika Slovenija za
izvajanje varovanja premiËne kulturne dediπËine na obmoËju Republike Slovenije.
Muzeja izvajata javno sluæbo v sodelovanju s pokrajinskimi, medobËinskimi, mestni-
mi in posebnimi muzeji, pri Ëemer strokovna matiËnost poteka v dræavnih muzejih,
teritorialna matiËnost pa v pokrajinskih, mestnih, obËinskih in drugih muzejih.
2.1.2. Ostali muzeji - galerije
2 Osnovno izhodiπËe razstavnih
Uredba o vzpostavitvi muzejske mreæe za izvajanje javne sluæbe na podroËju varstva
prostorov v podjetjih je pred-
premiËne kulturne dediπËine in doloËitvi dræavnih muzejev deli ostale muzeje na:
stavitev in promocija podjetja skozi
2.1.2.1. Pokrajinski muzeji - galerije
likovno umetnost oz. podjetniπkih
Pokrajinski muzeji - galerije so sploπni muzeji, ki izvajajo varovanje premiËne dediπËine
akcij, ki v veËini primerov pomeni
na doloËenem obmoËju. Pokrajinski muzeji - galerije zagotavljajo izvajanje javne sluæbe
ugodne nakupe umetnin. V zadnjih
na vseh strokovnih podroËjih, zato se za opravljanje javne sluæbe in teritorialne
desetih letih opaæamo porast πtevila
matiËnosti z njim povezujejo medobËinski, mestni in posebni muzeji.
zasebnih, v veliki veËini prodajnih
To so:
galerij, kar je omogoËil Zakon o
Galerija Boæidar Jakac Kostanjevica, v obsegu kot Dolenjski muzej Novo mesto in
podjetniπtvu. V teh galerijah gre v
Posavski muzej Breæice,
prvi vrsti, razen redkih izjem, za
Pilonova galerija AjdovπËina, izvaja javno sluæbo v sodelovanju s pristojnimi dræavni-
poslovnost in z njo poudarek na
mi in pokrajinskimi muzeji za likovne zbirke 20. stoletja, za katere je ustanovljena,
kvantiteti ter poslediËno manj za
Umetnostna galerija Maribor, v obsegu kot Pokrajinski muzej Maribor,
promocijo in predstavitev najza-
Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, v obsegu kot Koroπki pokrajinski muzej
htevnejπih umetniπkih stvaritev, πe
Slovenj Gradec,
redkeje za stalno razstavno
dejavnost.
Galerija Murska Sobota, v obsegu kot Muzej Murska Sobota,

Obalne galerije Piran, v obsegu kot Pokrajinski muzej Koper.
2.1.2.2. Mestni muzeji - galerije
Mestni muzeji so sploπni muzeji, ki opravljajo varovanje dediπËine na obmoËju mest.
Pri izvajanju javne sluæbe se lahko povezujejo z dræavnimi, pokrajinskimi,
medobËinskimi in posebnimi muzeji.
To so:
Mestna galerija Ljubljana, v obsegu kot Mestni muzej Ljubljana,
Galerija sodobnih umetnosti Celje, v okviru Zavoda za kulturne prireditve Celje,
Javni zavod Miklova hiπa Ribnica, za obmoËje obËine Ribnica, za podroËje etnologi-
je, zgodovine in likovne umetnosti od zaËetka 20. stoletja dalje.
2.1.2.3. Posebna muzeja - galeriji
Posebni muzeji so tisti, ki izvajajo varovanje premiËne dediπËine za posamezna
strokovna podroËja, za katera so ustanovljeni, in delujejo na doloËenem obmoËju. Pri
izvajanju javne sluæbe se lahko povezujejo z dræavnimi, pokrajinskimi, mestnimi in
obËinskimi muzeji.
To sta:
Mednarodni grafiËni likovni center Ljubljana; strokovno sodeluje s pristojnimi
dræavnimi muzeji in izvaja javno sluæbo na obmoËju RS za podroËje grafiËne umet-
nosti od zaËetka 20. stoletja dalje,
Arhitekturni muzej Ljubljana; strokovno sodeluje z Javnim zavodom Republike
Slovenije za varstvo kulturne dediπËine in dræavnimi muzeji ter izvaja javno sluæbo na
obmoËju Republike Slovenije za podroËje arhitekture, urbanizma, industrijskega,
grafiËnega in unikatnega oblikovanja ter fotografije.
2.1.3. Ostale nepridobitne organizacije z razstavnimi prostori
V devetdesetih letih prejπnjega stoletja je bila ustanovljena mnoæica druπtev in nepri-
dobitnih zavodov, ki so jih ustanavljali posamezniki in skupine zaradi nujne pravne
podlage, ki jim je omogoËala predvsem finanËno poslovanje z mestnimi in dræavnimi
oblastmi v procesu realizacije posameznih projektov. Skupni imenovalec vseh teh
novoustanovljenih zavodov in druπtev je akutno pomanjkanje ustrezne infrastrukture
za pripravo in distribucijo teh projektov, ki bi ob ustrezni profesionalni, organizaci-
jski in poslovni podpori omogoËala precej bolj smotrno porabo javnih sredstev.
Nepridobitne organizacije, ki trajneje izvajajo programe
na podroËju vizualnih umetnosti, so:
Druπtvo ©KUC Ljubljana,
Kulturno-umetniπko druπtvo France Preπeren,
Mladinski kulturni center Maribor (javni zavod),
Kulturno-izobraæevalno druπtvo KIBLA,
Kulturno-umetniπko druπtvo Mreæa Ljubljana,
Forum Zavod za umetniπko in kulturno produkcijo Ljubljana.
2.2. Ponudba
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za plaËilni promet (Centrala Ljubljana, Sek-
tor za razvoj informacijskega sistema), je po klasifikaciji dejavnosti v Sloveniji 80 pro-
dajnih galerij registriranih za trgovino na drobno z umetniπkimi izdelki. Ustanovile
so jih tako fiziËne kot pravne osebe (d.o.o., s.p., d.n.o.), poleg tega pa je tudi 78 muze-
jev, galerij, javnih in zasebnih zavodov uvrπËenih v trgovino na drobno z umetniπkimi
izdelki kot podrazred - dejavnost v muzejih.
Prodajne galerije delujejo predvsem v zadnjih desetih letih. Za kulturni razvoj, pro-
mocijo umetnosti in izobraæevanje je pomembnih zelo malo prodajnih galerij po
Sloveniji. Vse prodajne galerije imajo status pravne osebe in privlaËijo zbiralce, ki so
zainteresirani za nakup unikatov ali redkih predmetov.
Javni zavodi se posveËajo predstavitvam v veliki veËini starejπih avtorjev, predstavit-
vam zbirk in projektom predstavitve likovne umetnosti, za razliko od nevladnih orga-
nizacij, ki skrbijo v prvi vrsti za predstavitve projektov sodobne produkcije.
Deset s strani Ministrstva za kulturo programsko sofinanciranih javnih zavodov je v
letu 2001 predstavilo 82 projektov, medtem ko je v letu 2002 naËrtovanih 80 razstav.
Zmanjπanje πtevila prijavljenih razstav v javnih zavodih gre na raËun porasta stroπkov
in priprav kvalitetnejπih, dalj Ëasa trajajoËih razstav.
Nevladne organizacije in posamezniki ter projekti javnih zavodov so bili v letu 2001
sofinancirani s strani Ministrstva za kulturo v okviru projektnega razpisa (skupaj 109
projektov), v letu 2002 pa bo Ministrstvo za kulturo sofinanciralo okrog 60 projektov
nevladnih organizacij in posameznikov. ©tevilo prijaviteljev in prijavljenih projektov
stalno naraπËa.
V letu 2002 se je na programski razpis na podroËje vizualnih umetnosti prijavilo 10
redno sofinanciranih javnih zavodov, 15 ostalih javnih zavodov, vkljuËno z muzeji, in
10 nevladnih organizacij, ki ustrezajo pogojem in kriterijem programskega razpisa.
KljuËni element ocene ustreznosti za programsko sofinanciranje je bilo ustvarjanje
celoletnega programa.
Ne glede na status prijavitelja (javni zavod, nevladne organizacije, zasebne galerije,
posamezni ustvarjalci) se dræavna sredstva za sofinanciranja programov in projektov
razpisuje z vsakoletnim razpisom. VeËletno sofinanciranje tako programov kot pro-
jektov je predvideno od l. 2004 dalje. Izjeme so bili obseænejπi projekti, ki so se delili
na pripravljalno in izvedbeno leto.
2.2.1. Skupno πtevilo razstav in drugih prireditev v javnih zavodih
V letu 2001 se je poveËalo πtevilo razstav in prireditev, razen v Moderni galeriji,
Pilonovi galeriji in Umetnostni galeriji Maribor.
Javni zavod / razstave in prireditve 2000 2001

Narodna galerija 8 12
Moderna galerija 29 21
MGLC 10 14
Arhitekturni muzej 7 9
Galerija Boæidar Jakac 10 13
GLU Slovenj Gradec 14 17
Galerija Murska Sobota 14 19
Umetnostna galerija MB 38 34
Pilonova Galerija 9 7
Obalne galerije Piran 43 54
Skupaj 182 200
Vir: statistiËno poroËilo za leto 2000 in 2001
2.3. Povpraπevanje po kulturi oziroma kulturne potrebe prepoznavnih skupin uporabnikov

2.3.1. Obiskanost
Iz tabele obiska v javnih zavodih je razvidno, da ima veËina javnih zavodov v zadnjem
letu poveËan obisk, razen Arhitekturnega muzeja in Pilonove galerije. Pilonova galeri-
ja je πele v letu 2001 zaËela evidentirati obiskovalce posebej za galerijo, zato je prikazan
obËuten padec obiskovalcev v letu 2001. Zaradi svoje posebnosti izstopa obisk v galer-
iji Boæidar Jakac v Kostanjevici in galeriji Likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Zelo
dobro je bila obiskana Moderna galerija, predvsem z razstavo Andy Warhol, konstan-
ten obisk in posebno publiko pa si je ustvarila Narodna galerija. ©tevilo obiskovalcev v

Narodni galeriji izstopa tudi zaradi razvejanega pedagoπkega dela.
3
Javni zavod / obisk v galerijah 2000 2001
Narodna galerija 54.064 67.640
Moderna galerija 45.214 50.825
MGLC 9.679 10.961
Arhitekturni muzej 8.643 8.343
Galerija Boæidar Jakac 28.935 26.163
GLU Slovenj Gradec 20.100 21.530
Galerija Murska Sobota 7.875 9.025
Umetnostna galerija MB 14.813 16.609
Pilonova galerija AjdovπËina 6.219 3.709
Obalne galerije Piran ni podatka skupaj ni podatka skupaj
Skupaj 195.542 214.806
3 Samo dræavni galeriji vodita podatke obiskovalcev po prepoznanih skupinah uporabnikov, vse ostale
galerije vodijo πtevilo obiskovalcev skupaj.
Cilj:
spodbujanje pedagoπkih in andragoπkih programov
poveËanje obiskanosti
2.3.2. Cena in πtevilo prodanih vstopnic

Javni zavod ©t. prodanih vstopnic Cena / vstopnice (v sit)
2000 2001 2000 2001
Narodna galerja 42426 55312 500 700
Moderna galerija 29475 31479 150-500 150-500
MGLC 795 5437 150-300 150-500
Arhitekturni muzej ni podatka 150-600 150-600
Galerija Boæidar Jakac 17258 16439 200-400 300-600
GLU Slovenj Gradec 3600 4700 100-300 100-300
Galerija Murska Sobota 351 233 50-200 100-200
Umetnostna galerija MB 9214 10831 100-300 100-300
Pilonova galerija prost vstop prost vstop
Obalne galerije Piran ni podatka 200-400 200-400
Za podroËje nevladnih organizacij se tovrstnih statistik ni vodilo. Deloma so vkljuËene v statis-

tike StatistiËnega urada RS z navedbo pribliæne ocene obiskanosti. Razstavni pros-
tori nevladnih organizacij so odprtega znaËaja, najveËkrat brez vstopnin, zato so
podatki nezanesljivi.
2.3.3. Odpiralni Ëas v muzejih — galerijah

Vsi muzeji — galerije imajo razstavne prostore za javnost odprte do 18.00 ure, z izje-
mo Obalnih galerij v poletnem Ëasu. Noben razstavni prostor se πe ni prilagodil potre-
bam danaπnjega zaposlenega Ëloveka in ponudil daljπega odpiralnega Ëasa, vsaj ob
doloËenem dnevu v tednu ne. Narodna galerija, Galerija Boæidar Jakac, Galerija
likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Pilonova galerija so edine, ki imajo ob nedeljah
odprto tudi v popoldanskem Ëasu.
Javni zavod in naslov Odpiralni Ëas Odpiralni Ëas

(med tednom) (konec tedna)
Narodna galerija tor - pet: 10 - 18 sob, ned
Puharjeva 9, Ljubljana 10 - 18
Moderna galerija tor - pet: 10 - 18 ned, praz: 10 - 13
TomπiËeva 14, Ljubljana sob: 10 - 18
MGLC tor - pet: 10 - 18 sob: 10 - 18
Pod turnom 3, Ljubljana ned, praz: 10 - 13
Arhitekturni muzej pon - pet: 9 - 15 zaprto
Pot na Fuæine 2
Galerija Boæidar Jakac tor - pet: 9 - 18 sob, ned, praz:9 - 18
Grajska cesta 45, Kostanjevica na Krki
Galerija lik. umetnosti Slovenj Gradec tor - pet: 9 - 18 sob, ned: 9 -12 in 15 - 18
Glavni trg 24, Slovenj Gradec
Galerija Murska Sobota tor - pet: 8 - 18 sob, ned: 10 - 12
Kocljeva 7, Murska Sobota
Umetnostna galerija Maribor tor - pet: 9 - 13 in 15 - 18 sobota: 9 - 16 in 15 - 18
Strossmayerjeva 6, Maribor
Pilonova galerija tor - pet: 10 - 11 in 14 - 16 sob, ned: 15 - 18
Preπernova 3, AjdovπËina
za skupine po dogovoru
Obalne galerije Piran tor - pet: sob: 10 - 13/18 - 21
Tartinijev trg 3, Piran poleti: 10 - 13/18 - 21 ned: 10 - 12
konec tedna - celo leto enako pozimi: 10 - 13/16 - 19
3. Kulturna in∫astruktura — podporni sistemi podroËja

3.1. Izobraæevanje
3.1.1. Srednje πole
Srednja πola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ustanovljena 1947, v letu 2001
102 maturanta.
Umetniπka gimnazija Koper, Gimnazija Koper, ustanovljena 1948, poseben oddelek
ustanovljen leta 2001, opravljenih matur πe ni.
3.1.2. Univerza v Ljubljani

Akademija za likovno umetnost, ustanovljena 1945
- Oddelek za slikarstvo, diplomirani πtudenti 10-15 (v letnem povpreËju)
- Oddelek za kiparstvo, diplomirani πtudenti 5-6 (v letnem povpreËju)
- Oddelek za oblikovanje, nimajo podatkov o opravljenih diplomah
Pedagoπka fakulteta, ustanovljena 1947
Naravoslovno tehniËna fakulteta, ustanovljena 1956
- Oddelek za tekstilstvo, 110 diplomiranih πtudentov v letu 2001
BiotehniËna fakulteta, ustanovljena 1947
- Oddelek za krajinsko arhitekturo, πtevilo diplomiranih πtudentov se iz leta v leto
spreminja, ker poteka vpis vsako drugo leto, v letu 2001 diplomirali 4
Fakulteta za arhitekturo, ustanovljena 1920, v povpreËju jih diplomira na leto okoli 100
Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, diplomiranih πtudentov
v letnem povpreËju 15-17
3.1.3. Zasebne πole slikarstva in kiparstva (na nivoju priprave za sprejem na Akademije)
©ola za risanje in slikanje — zasebna πola (status visoke strokovne πole), ustanovlje-
na 1990 (ustanovila sta jo slikarja Darko Slavec in Mladen Jernejc), prvi diplomiranci
leta 1997; πtevilo diplomiranih med 8-9 na leto.
Zavod za sodobno umetnost (SCCA)

- TeËaj za kustose, zaËetek leta 1997, obiskuje ga 7 — 8 sluπateljev letno
- Strategije predstavljanja — serija predavanj z mednarodnimi predavatelji,
obiskuje ga 8—10 sluπateljev letno.
- Delavnice - Svet umetnosti, zaËetki segajo v πolsko leto 2001/2002
- za umetnike (ukvarjanje z umetniπko prakso)
- za kritike in teoretike.
Uspeπnost udeleæencev je 100%, zasedenost pa v povpreËju 12 do 15 teËajnikov.
3.2. Strokovni tisk

Revija M'ars- strokovna revija
Izdajatelj Moderna galerija, ki izdaja revijo v okviru javne sluæbe, izide 4-krat letno v
nakladi 700 izvodov; 210 prodanih posameznih πtevilk.
Likovne besede- strokovna revija
Izdajatelj Zveza druπtev slovenskih likovnih umetnikov. Ministrstvo za kulturo jo
sofinancira iz postavke zaloæniπtvo, izide 2 ali 3-krat letno, v nakladi 700 izvodov; 350
do 520 prodanih izvodov na πtevilko.
Fotografija- revija slovenskih fotografov
Izdajatelj revije Didakta d. o. o., Radovljica. Ministrstvo za kulturo jo sofinancira iz pos-
tavke za zaloæniπtvo. Izhaja 3-krat letno v nakladi 1000; izvodi so veËinoma razprodani.
M´zin - revija za kulturo
Izdajatelj druπtvo ©KUC, ustanoviteljica Mreæa za Metelkovo. Ministrstvo za kulturo
jo sofinancira iz postavke zaloæniπtvo. Izide 2-krat letno v nakladi 3000; 1500 pro-
danih izvodov na πtevilko.
AB Arhitekturni bilten - mednarodna revija za teorijo arhitekture
Izdajatelj Druπtvo arhitektov, izide 2-krat letno, vËasih v dvojni πtevilki, naklada 800;
640 prodanih izvodov na πtevilko.
3.3. Stanovske asociacije 4
Zveza druπtev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU)
πt. Ëlanov: 668
ustanovljena: 1898
ustanovitelj: ljudstvo
Ëlanarina: pribliæno 20% Ëlanov plaËuje Ëlanarino
Druπtvo likovnih umetnikov primorske INSULA
πt. Ëlanov: 41
ustanovljeno: 1983
ustanovitelj: skupina 15-ih Ëlanov
Ëlanarina: Ëlanarina se plaËuje preko ZDSLU
Druπtvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM)
πt. Ëlanov: 64
ustanovljeno: 1921
ustanovitelj: likovni umetniki
Ëlanarina: Ëlanarina se plaËuje preko ZDSLU
Druπtvo arhitektov
πt. Ëlanov: 429
ustanovljeno: 1952
ustanovitelj: skupina arhitektov
Ëlanarina: pribliæno 50% Ëlanov plaËuje Ëlanarino
Druπtvo galeristov in starinarjev Slovenije
πt. Ëlanov: 42
ustanovljeno: 1995
ustanovitelj: skupina galeristov in starinarjev
Ëlanarina: 100% plaËana Ëlanarina
Druπtvo umetnostnih zgodovinarjev
πt. Ëlanov: 250
ustanovljeno: 1921
ustanovitelj: Ëlani
Ëlanarina: : pribliæno 40% Ëlanov plaËuje Ëlanarino
Druπtvo konservatorjev
πt. Ëlanov: 50 - 60
ustanovljeno: 1960
Druπtvo konservatorjev in restavratorjev
πt. Ëlanov: 70
ustanovljeno: 1991
Umetnostnozgodovinski inπtitut SAZU (dr. Franceta Steleta)
πt. Ëlanov: 7
ustanovljen: 1972
ustanovitelj: akademija SAZU
Ëlanarina: ni Ëlanarine
3.4. Opis dejavnosti

3.4.1. Likovne zbirke
Likovne zbirke so kot osnova celotnega delovanja uvrπËene v kategorijo premiËne
kulturne dediπËine. Upravljavec zbirke je odgovoren za izpolnjevanje vseh pred-
pisanih obveznosti, ki izhajajo iz naËel varovanja in skrbi za dediπËino, hkrati pa je
4 Podatki se nanaπajo na
skladno s svojim poloæajem v galerijski mreæi odgovoren za plemenitenje zbirke z
leto 2001.
nakupi, darili, sponzorskimi sredstvi. Prav tako je dolæan predstavljati zbirko kot
celoto oziroma izbore iz zbirke.
πt. posameznih πt. evidentiranih πt. inventariziranih πt. vpisanih umetnin v

zbirk v letu umetnin v letu 6 umetnin v letu 7 register dediπËine v letu 8
Javni zavod 2000 2001 2000 2001 2000 2001 2000 2001
Narodna galerija 3 3 348 412 8.799 9.037 0 0
Moderna galerija 5 5 3065 3208 123 131 3065 3208
MGLC 1 1 591 193 0 0 0 0
Arhitekturni muzej 5 5 2.820 3.116 ni podat ni podat ni podat ni podat
Galerija Boæidar Jakac 1 2 0 0 196 921 0 0
GLU Slovenj Gradec 4 4 423 198 21 327 0 0
Galerija Murska Sobota 0 0 712 717 712 717 0 0
Umetnostna galerija MB 2 1 179 301 19 51 ni podat ni podat
Pilonova galerija 3 3 63 42 14 428 0 0
Obalne galerije Piran 6 6 0 0 35 2 0 0
5 Pri πtevilu posameznih zbirk smo æeleli zbrati podatke o πtevilu zbirk po materialih: slikarske, kiparske, grafiËne, fotografske in
zbirke videa.
6 πtevilo evidentiranih umetnin je πtevilo umetnin, evidentiranih po foto-dokumentaciji tako v zavodu kot na terenu v tekoËem letu.
7 πtevilo inventariziranih del je popis del v inventarni knjigi v tekoËem letu.
8 Pri vseh javnih zavodih, razen Moderni galeriji, manjka vpis v register dediπËine.
Slabosti:
Zaradi pomanjkanja vpisa v register umetnin ni enotnega in celovitega podatka o
fundusih umetnin v lasti javnih zavodov.
Cilj:
Ob priËakovanju sodelovanja zainteresirane stroke bi bilo potrebno vzpostaviti
enotno evidenco z enotnimi standardi in normativi pri popisih umetnin v javnih
zavodih.
3.4.2. Uvrstitev v mreæo in opis dejavnosti

Narodna galerija, za likovno umetnost na slovenskem ozemlju od visokega srednje-
ga veka do 20. stoletja
Moderna galerija, za likovno umetnost od zaËetka 20. stoletja
Mednarodni grafiËni likovni center strokovno sodeluje s pristojnimi dræavnimi
muzeji in izvaja javno sluæbo na obmoËju Republike Slovenije (ustvarjalnost na
podroËju grafike in grafiËnih tehnik od zaËetka 20. stoletja)
Arhitekturni muzej, arhitektura, urbanizem, industrijsko in grafiËno oblikovanje iz
vseh zgodovinskih obdobij in z vsega slovenskega etniËnega ozemlja
Galerija Boæidar Jakac Kostanjevica strokovno sodeluje s pristojnimi dræavnimi
muzeji in izvaja javno sluæbo na obmoËju RS. Vsebinsko zakljuËene zbirke: Boæidar
Jakac, Zoran Didek, Tone Kralj, France Kralj, Gorjupova zbirka v O.©., Zbirka starih
mojstrov iz Pleterij, Gorπetova zbirka, Janez Boljka in grafiËna zbirka B. BorËiËa
Pilonova galerija AjdovπËina strokovno sodeluje s pristojnimi dræavnimi in pokra-
jinskimi muzeji in izvaja javno sluæbo na obmoËju RS. Vsebinsko zakljuËene zbirke:
Veno Pilon, Avgust »ernigoj, Lojze Spacal, Zoran MuπiË, Riko Debenjak
Umetnostna galerija Maribor zbira, hrani, raziskuje in razstavlja kulturno
dediπËino in pokriva obmoËje obËin: Maribor, Lenart, Benedikt, Sveta Ana, Cerkve-
njak, HoËe-Slivnica, Miklavæ na Dravskem polju, Duplek, RaËe-Fram, Starπe, Pesni-
ca, Kungota, ©entilj, Ruπe, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica,
Oplotnica, Ormoæ, Dornava, Jurπinci, Goriπnica, Destrnik, KidriËevo, Majπperk,
Videm, Trnovska vas, Ptuj, Markovci, Æetale, Podlehnik, Sveti Andraæ v Slovenskih
goricah, Hajdina, ZavrË
Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec prezentira sodobno likovno umetnost
in pokriva obmoËje obËin: Dravograd, Radlje ob Dravi, Muta, Podvelka, Ribnica na
Pohorju, Vuzenica, Slovenj Gradec, Mislinja, Ravne na Koroπkem, Prevalje, »rna na
Koroπkem, Meæica, ©oπtanj, Velenje
Galerija Murska Sobota organizira razstave in pokriva obmoËje obËin: Gornja
Radgona, Radenci, Sv. Jurij, Lendava, Dobrovnik, »reπnovci, Velika Polana, Kobilje,
Odranci, TurniπËe, Ljutomer, Kriæevci, Razkriæje, Veræej, Murska Sobota, Beltinci,
Tiπina, Cankova, Gornji Petrovci, ©alovci, Hodoπ, Kuzma, Grad, Moravske Toplice,
Puconci, Rogaπovci
Obalne galerije Piran, organizirane kot galerijska dejavnost s poudarkom na delih
primorskih umetnikov, pokrivajo obmoËje obËin: Izola, Piran, Koper, Seæana, DivaËa,
Hrpelje-Kozina
Mestna galerija Ljubljana prireja umetniπke razstave, pokriva obmoËje obËin: Gro-
suplje, Dobrepolje, IvanËna Gorica, Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Medvode, Vodice,
Brezovica, Ig, ©kofljica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Borovnica
Galerija sodobnih umetnosti Celje organizira kulturno-umetniπke prireditve na
glasbenem in likovnem podroËju, pokriva obmoËje obËin: Celje, Vojnik, Dobrna,
©tore, Laπko, PodËetrtek
Vir: Uredba o uvrstitvi v galerijsko mreæo
Osrednjima muzejema likovne umetnosti v dræavi — Narodni galeriji in Moderni galeriji v Ljubljani
so zagotovljene razmere za opravljanje njunih funkcij pri varovanju, raziskovanju in
predstavitvah likovne dediπËine. Narodna galerija je nosilka izvajanja javne sluæbe za
starejπo likovno umetnost, Moderna galerija pa za likovno umetnost 20. stoletja.
Likovno ustvarjalnost in likovno kulturo se spodbuja na razliËne naËine, vendar so
temeljne in najpomembnejπe spodbude tiste, ki se porajajo ob sooËanju z umetni-
πkimi deli vrhunske kakovosti. V Sloveniji se zagotavlja organizacijske, prostorske in
materialne moænosti, ki omogoËajo stalne stike s sodobno svetovno likovno ustvar-
jalnostjo, z dostopnostjo do pomembnih informacij o likovnih iskanjih in dogajan-
jih v sodobni likovni umetnosti evropskih in neevropskih dræav, ter stalno seznan-
janje z njimi.
Opredeljena je muzejsko — galerijska mreæa s poudarkom na zagotavljanju izvajanja
dejavnosti, strokovnega povezovanja in sodelovanja med ustanovami. Mreæa obsega
muzeje umetnosti oziroma galerije, galerijske oddelke muzejev in zavodov ter likovne
zbirke — ne glede na status ustanovitelja. V muzejsko - galerijsko mreæo so vkljuËena
tudi razstaviπËa. Prva skrb mreæe je zagotovitev pokrivanja celotnega podroËja
likovne dejavnosti.
Slabosti:
V muzejih — galerijah ni definirane javne sluæbe, nejasen je ustanovni namen, ni
(sistematiËne) zbiralne politike in z izjemo Narodne galerije se nobena galerija ne
ukvarja s problemom dostopnosti.
Vertikalne in horizontalne povezave so πibke. Edino povezovalno nit predstavlja-
jo izmenjalni projekti. Ena redkih kompleksnejπih povezav v organizacijskem,
poslov-nem in programskem smislu, v katero je bila vkljuËena celotna mreæa muzejev
in pri kateri je sodelovala tudi Univerza v Ljubljani, je bila vzpostavljena sredi devet-
desetih v Ljubljani: Gotika na Slovenskem.
Najbolj pereËe vpraπanje vsekakor ostaja (ne)popis umetnin tako v javnih in zaseb-
nih zbirkah kot v ateljejih. SistematiËnega popisovanja sodobnih umetnin praktiËno
ni. V celotni strukturi galerij in razstavnih prostorov ni medsebojne programske in
strokovne usklajenosti, pomanjkljivo je izvajanje mati-Ënosti, pojavlja se statiËnost
strokovnjakov, ponavljanje in razprπenost strokovnega dela, pomanjkljivo pa je tudi
sodelovanje s tujimi enakovrednimi partnerji.
Slabo pripravljeni promocijski naËrti javnih zavodov in preskromna podpora iz
javnih sredstev povzroËajo slabo programsko prepoznavnost. Likovni trg je neure-
jen in v veliki meri prepuπËen sivemu in Ërnemu trgu. Prav od organiziranega in pre-
glednega trga pa je odvisna mreæa galerij, saj tudi trg doloËa kvaliteto. Prav tako sta
neurejena trga ponudbe storitev in predstavitev Slovenije z likovno umetnostjo v
povezavi z gospodarstvom. Prenizke davËne olajπave onemogoËajo spodbujevalna
sponzorska vlaganja in doniranje.
Cilji:
poudarek na poslovnem izobraæevanju galerijskih direktorjev in kustosov
4. Mednarodno sodelovanje
Mednarodne izmenjave se dogajajo veËinoma na ravni meddræavnih sporazumov o kulturnem
sodelovanju, med posamezniki pa prevladuje trend predstavitve v referenËnih pros-
torih. Mobilnost tako umetnosti kot umetnikov je sicer dinamiËna, vendar pa je skup-
nih mednarodnih projektov malo.
4.1. Mednarodna dejavnost na podroËju vizualnih umetnosti,

leto 1999
74 mednarodnih projektov, od tega 16 projektov posameznih avtorjev ter 58 projek-
tov javnih zavodov in nevladnih organizacij:
34 umetniπkih dogodkov (razstav) v tujini
40 tujih prenosov v Slovenijo
leto 2000
44 mednarodnih projektov, od tega 13 projektov posameznih avtorjev ter 31 projek-
tov javnih zavodov in nevladnih organizacij:
leto 2001
45 mednarodnih projektov, od tega 6 projektov posameznih avtorjev ter 39 javnih
zavodov in nevladnih organizacij:
Vir: Ministrstvo za kulturo — sluæba za mednarodno kulturno sodelovanje
4.2. Mednarodne razstave v javnih zavodih

Predstavitev slovenske umetnosti v tujini je v porastu. Ni pa pravega razmerja med
uvozom in izvozom.
Tabela: Razstave v organizaciji javnih zavodov:
Javni zavod / mednarodne razstave 2000 2001
MGLC 3 5
Pilonova Galerija 4 1
Skupaj 45 55
Vir: StatistiËno poroËilo za leto 2000 in 2001
Cilji:
podpirati vkljuËevanje v evropsko kulturno izmenjavo na principu reciproËnosti,
omogoËiti ciljne razpise za sodobno umetnost na mednarodnih udeleæbah: Mani-
festi, Dokumenti, U3, Beneπkem likovnem bienalu,
skupna predstavitev na sejmih (doloËitev prioritet),
veËje povezovanje z domaËimi prireditvami mednarodnega slovesa in njihova pro-
mocija v tujini (GrafiËni bienale, BIO, Forma viva, Bienale mala plastike).
5. FinanËni potencial
5.1. Sredstva, ki se obraËajo v posamezni dejavnosti
Deleæi sofinanciranja s strani MK za likovno dejavnost:
91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01
4,46 4,54 4,62 4,99 4,78 4,58 4,41 4,49 3,65 3,83 4,61
Opomba: V letu 1999 in 2000 se je procentualni deleæ zmanjπal za vsoto plaË, ker so le-te preπle v obveznosti lokalnih skupnosti.
9 Podatki Arhitekturnega
5.2. Sofinanciranje javnih zavodov 9
muzeja so zajeti pri postav-

ki muzeji.
Tabela: Financiranje javnih zavodov s podroËja vizualnih umetnosti — 1998
Skupaj program (v SIT )
Narodna galerija 221.947.860

Moderna galerija 203.827.822
MGLC 62.136.521
Pilonova galerija 15.923.689
Galerija B. Jakac Kostanjevica 58.519.862
Umetnostna galerija Maribor 66.360.550
Galerija Murska Sobota 21.693.221
Obalne galerije Piran 64.644.576
Galerija Slovenj Gradec 29.163.941
Skupaj galerije 744.218.042
10 Sofinanciranje javnih zavodov zajema: plaËe, materialne stroπke, amortizacijo, πtipendije, investicije,
vzdræevanje in projekte.

Skupaj program
MGLC 34.795.278
Skupaj galerije 662.300.954

Skupaj program
MGLC 48.639.525
Skupaj galerije 1.309.328.451

Skupaj program
MGLC 106.121.885

Skupaj galerije 1.260.036.336
Vir: finanËna poroËila Ministrstva za kulturo
5.3. Lastni prihodki od prodanih vstopnic, katalogov in lastnih proizvodov (v SIT ).

Javni zavod 2000 2001
Narodna galerija 22.223.000 20.502.000
Moderna galerija 5.400.000 10.760.000
MGLC 3.173.250 5.419.371
Arhitekturni muzej 2.056.140 2.129.149
Galerija Boæidar Jakac 8.000.859 11.812.591
GLU Slovenj Gradec 2.099.491 2.292.352
Galerija Murska Sobota 871.867 1.080.551
Umetnostna galerija MB 1.156.150 1.078.350
Pilonova galerija 774.000 507.000
Obalne galerije Piran 2.339.587 3.027.226
Vir: StatistiËno poroËilo za leto 2000 in 2001
5.4. Nejavni viri

Tabela: ©tevilo sponzorjev, ki so sponzorirali programe nad 1 mio SIT.
Javni zavod ©tevilo sponzorjev ©tevilo sponzorjev
2000 2001
MGLC 0 8
Galerija Murska Sobota ni podatka ni podatka
Pilonova Galerija ni podatka ni podatka
Tabela: ©tevilo doniranih del v letu 2000 in 2001.

Pomembno vlogo odigrajo donatorska sredstva, vendar podatki niso zbrani v celoti in
niso znani, predvsem zaradi neurejenih razmer na podroËju vrednotenja likovnih del.
Javni zavod Donacije Donacije
2000 2001
MGLC 0 0
Arhitekturni muzej ni podatkov ni podatkov
Pilonova Galerija 12
5.5. Poraba gospodinjstev

Podatki o prodaji likovnih del in likovnih storitev niso spremljani in tudi ne sis-
tematiËno zbrani.
6. TehniËni potencial
6.1. Prostorski pogoji
NajveËji problemi tako nacionalnih kot regionalnih galerij so v veËini primerov pros-
torski pogoji za stalno ali vsaj relativno pogosto predstavitev stalnih zbirk. Stalna zbir-
ka je predpogoj za pridobitev statusa galerije - muzeja oziroma uvrstitev v nacionalno
galerijsko mreæo, hkrati pa so zbirke v veËini primerov shranjene v depojih in so
javnosti ali stroki na ogled le v redkih selekcioniranih pregledih.
Tabela: Povrπina prostorov v m2

Javni zavod Stalna zbirka Razstavni prostori Knjiænice Delavnice
lastni najeti lastni najeti lastni najeti lastni najeti
Narodna galerija 2040,67 - 409,16 - 116,97 - 175,4 -
Moderna galerija 1300 - 1758 52 80 - 204 -
MGLC - - 353,15 - 84,50 - 320,49 -
Arhitekturni muzej 700 - 1280 - 60 - - -
Galerija Boæidar Jakac 3810 - - - 72 - - -
GLU Slovenj Gradec 320 - 630 - 31 - 60 -
Galerija Murska Sobota - - 600 - - - 18 -
Umetnostna galerija MB 2.403,8 - 1.070 - 27 - 155 -
Pilonova galerija 129,50 - 123,50 - 32 - 21 -
Obalne galerije Piran 30.347 - 599 - 122 - 16 -
Javni zavod Depojski prostori Upravni prostori Ostalo Skupaj

lastni najeti lastni najeti lastni najeti lastni najeti
Narodna galerija 810,68 - 305,63 - 286,66 - 4145,17 -
Moderna galerija 487 - 225 - 297 - 4351 -
MGLC 225,70 - 370,45 - 633 - 1987,30 -
Arhitekturni muzej 140 2000 282 - 270 - 2732 2000
Galerija Boæidar Jakac 180 - 162 - 2753 - 6977 -
GLU Slovenj Gradec 216 - 90 - 90 - 1437 -
Galerija Murska Sobota 67 - 76 - 244 - 985 -
Umetnostna galerija MB 193,7 - 223,1 - 543,6 - 4616,2 -
Pilonova galerija 35,5 - 18 - - - 359,5 -
11
Obalne galerije Piran 79 - 61 - - 35 31251 35
11 Podatek o povrπini vkljuËuje razstavni prostor forma vive na prostem - 30.000 m2 .
Slabosti
V veliki veËini javnih zavodov se ugotavlja pomanjkanje prostorov za stalne postavitve.
Dejanska potreba po razstavnih prostorih, tako za stalne kot obËasne razstave, je lahko
ugotovljena πele po analizi infrastrukturnega stanja posameznih muzejev — galerij in v
odvisnosti od razvoja samega muzeja.
6.2. Investicije
6.2.1. Vloæki v investicije v preteklih letih:
Realizirane investicije v letu 2002

Javni zavod vloæek ( SIT)
Narodna galerija 192.898.872 1. povezovalni trakt
ZDSLU 500.000 ureditev prostora
Realizirane investicije v letu 2001

Javni zavod vloæek ( SIT)
Moderna galerija 750.000 projektna naloga- prenova
6.2.2. Prednostne investicije v prihodnosti:

1. Vzpostavitev vodenja registra - skupaj z muzeji.
2. Vzpostavitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22, Ljubljana :
programska zasnova
naloæba
selitev
delovanje
7. Razpoloæljivi kadri
7.1. Redno zaposleni, stanje v javnih zavodih na dan 30.4.2002.
NajveËji problem je podizkoriπËenost kadrov in nezaposlovanje na projektnih nalogah.
Javni zavod πtevilo zaposlenih Spol NaËin zaposlitve

æ m dol. Ëas ned. Ëas
Narodna galerija 33 18 15 2 31
Moderna galerija 33 20 13 3 30
Arhitekturni muzej 16 12 4 1 17
MGLC Ljubljana 12 7 5 0 12
Galerija Boæidar Jakac 15 11 4 1 14
Umetnostna galerija MB 14 12 2 1 13
GLU Slovenj Gradec 9 6 3 1 8
Galerija Murska Sobota 5 1 4 0 5
Obalne galerije Piran 11 7 4 1 10
Pilonova galerija 3 2 1 0 3
Skupaj 151 96 55 10 143
7.2. Svobodnjaki, avtorski sodelavci

Samostojne kulturne ustvarjalce na podroËju vizualnih umetnosti po podatkih razvida
samostojnih ustvarjalcev na podroËju kulture sestavljajo naslednji poklici: kipar, slikar,
grafik, ilustrator, konservator, restavrator-slikar, esejist, publicist, oblikovalec vizual-
nih komunikacij, mojster za ohranjanje kulturne dediπËine, kritik, kustos, ikonograf in
ikonopisec, arhitekt, fotograf, galerist, industrijski oblikovalec, oblikovalec interierja,
oblikovalec kostumograf, oblikovalec krajine, oblikovalec modnih oblaËil.
Tabela: Na likovnem podroËju je po podatkih iz leta 2002 je 462

samostojnih kulturnih ustvarjalcev
aktivni: 88
mirovanje pravice: 1
pravica do plaËila prispevka: 324
izbris iz razvida: 46
Tabela: Na podroËju oblikovanja in arhitekture je 973

samostojnih kulturnih ustvarjalcev
aktivni: 384
mirovanje pravice: 8
pravica do plaËila prispevka: 465
izbris iz razvida: 11
Slabosti
Podatki o zaposlovanju v nevladnih organizacijah, zasebnih in prodajnih galerijah
niso na voljo.
Priloænosti
Prav na podroËju samozaposlenih je veliko novih moænosti ustvarjanja novih
delovnih mest, tako v kulturni industriji kot pri spodbujanju podjetnikov, pri soinve-
stiranju v kulturne ustanove (galerije, razstave), pri prevzemanju distribucije kvalitet-
nih in nekomercialnih ustvarjalnih del in investiranju v izobraæevanje s podroËja kul-
ture (zasebne πole, predavanja, delavnice).
8. Swot analiza
Prednosti:
veliko πtevilo ustvarjalcev
dobro razvita galerijska mreæa
solidna mednarodna dejavnost
Slabosti:
neorganiziranost, ni skupnega nastopa
premajhen obisk galerij
ni enotne promocije
ni povezave z drugimi resorji
neizvajanje matiËnosti
ni urejenega trga s storitvami
ni urejenega trga z umetninami
ni povezave na podroËju izobraæevanja
pomanjkanje profila poslovnega kadra v kulturi
ni skupnega nastopa na mednarodnem trgu
slaba tehniËna opremljenost
slabo vzdræevani prostori
Priloænosti:
ureditev avtorskih in sorodnih pravic ter slednega prava
ureditev zbiralne politike in registra umetnin, navezava na register dediπËine
reorganiziranje ustanov na podroËju galerijske dejavnosti
vpeljava pedagoπkih programov
dejavnost, ki je zanimiva za gospodarstvo (oblikovanje, arhitektura)

Nevarnosti:
neurejenost trga z umetninami
razpad galerijske mreæe spriËo neizvajanja matiËnosti
izginjanje in nepreglednost umetnin spriËo neobstoja registra
9. Cilji, prioritete in ukrepi

9.1. Pokritost celotnega obmoËja dræave
ObstojeËa infrastruktura galerij izkazuje relativno raznoliko pokritost teritorija
Slovenije in Ëezmejnih obmoËij. Ustrezno je pokrita v severovzhodni in osrednji
Sloveniji, poseben problem sta Gorenjska in severna Primorska zaradi narodnostno
relativno obËutljivega obmoËja (Koroπka, Rezija, Furlanija). V okviru muzejsko-galer-
ijske mreæe je potrebno doloËiti teritorialni obseg delovanja javnih zavodov na
nepokritih podroËjih, jih kadrovsko okrepiti in poskrbeti za ustrezne povezave in vse-
binsko sodelovanje v vseh smereh, tako horizontalni kot vertikalni.
9.2. Popularizacijski program
Potrebno je zasnovati popularizacijski program, ki vkljuËuje sodobne pedagoπke in
andragoπke programe, ki bodo uËeËim se pribliæali vse razseænosti in zvrsti vizualnih
umetnosti; promocijske in druge dejavnosti v smeri izobraæevanja obËinstva in
zviπevanja stopnje fiziËne dostopnosti.
9.3. Oæivitev delovanja galerijske sekcije
Reorganizacija galerijske sekcije in zagotavljanje pogojev za njeno kvalitetno delo-
vanje v okviru delovanja muzejske mreæe je nujna. Namen je oblikovanje sistema
ustanov, ki temelji na strokovni in upravni hierarhiji. Nacionalne ustanove morajo
zagotavljati strokovne standarde in programska izhodiπËa ter imeti zagotovljeno
moænost spremljanja njihovega uresniËevanja — gre torej za opravljanje matiËnosti.
Skrbeti morajo zlasti za strokovno svetovanje, izobraæevanje kadrov, organiziranje
veËjih projektov, usklajevanje programov razstav in izmenjav, koordiniranje pridobi-
vanja zbirk ter spremljanje njihove obdelave in vzdræevanje.
9.4. Koordinacija programov
Tako nacionalne kot regionalne ustanove morajo vse programe koordinirati med
seboj, kar je predpogoj za razumno porabo proraËunskih sredstev. Zato je potrebno
vzpostaviti verifikacijski postopek srednjeroËnih programov, v okviru katerih je
mogoËe predvideti pokrivanje sekcije s skupnimi projekti.
PriËakovani rezultat: programske vsebine v veË ustanovah hkrati.
FinanËna obremenitev:
Dodatna finanËna obremenitev za vzpostavitev registra, evidentiranja in informatizacije
je ocenjena na pribliæno 60 mio SIT. V podporo je vπteta predvsem dodatna oprema.
DolgoroËni cilj
Prioritetna naloga za obdobje 2003-2008 je vzpostaviti Muzej sodobne umetnosti na
Metelkovi 22. Predvideni investicijski stroπki so ocenjeni na 1 milijardo SIT.
Indikatorji uspeπnosti
πtevilo evidentiranih umetnin
πtevilo razstav v Sloveniji
πtevilo obiskovalcev v galerijah (starost, stalno prebivaliπËe)
πtevilo pedagoπkih programov v galerijah ter πtevilo udeleæencev v teh programih
razmerje med dohodkom, pridobljenim na trgu, in javnimi sredstvi.
10. Viri
Milan Butina, O slikarstvu, Ljubljana 1997
Martin Warnke, Predmetna podroËja umetnostne zgodovine; Uvod v Umetnostno
zgodovino, 1998
Uredba o vzpostavitvi muzejske mreæe za izvajanje javne sluæbe na podroËju varst-
va premiËne kulturne dediπËine in doloËitvi dræavnih muzejev, Uradni list RS, πt. 97-
4071/2000
Poslovni register Slovenije, Agencija RS za plaËilni promet, Centrala Ljubljana,
Sektor za statistiko in informiranje, Ljubljana
Podatki, zbrani preko statistiËnih poroËil JZ za leto 2000 in 2002, Ministrstvo za
kulturo, september 2002
Podatki Ministrstva za kulturo iz razvida samostojnih ustvarjalcev na podroËju kulture
Podatki Ministrstva za kulturo o sofinanciranju programov in projektov na pod-
roËju vizualnih umetnosti

Analiza Stanja Na PodroËju Vizualnih Umetnosti

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Analiza Stanja Na PodroËju Vizualnih Umetnosti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

74 Analiza stanja na podroËju vizualnih umetnosti

Nada Zoran, Svetovalka vlade RS

PodroËje oblikovanja je razdeljeno na grafiËno, industrijsko in unikatno oblikovanje.

Galerija Murska Sobota, v obsegu kot Muzej Murska Sobota,

Javni zavod / razstave in prireditve 2000 2001

2.3. Povpraπevanje po kulturi oziroma kulturne potrebe prepoznavnih skupin uporabnikov

ten obisk in posebno publiko pa si je ustvarila Narodna galerija. ©tevilo obiskovalcev v

2.3.2. Cena in πtevilo prodanih vstopnic

Za podroËje nevladnih organizacij se tovrstnih statistik ni vodilo. Deloma so vkljuËene v statis-

2.3.3. Odpiralni Ëas v muzejih — galerijah

Javni zavod in naslov Odpiralni Ëas Odpiralni Ëas

3. Kulturna in∫astruktura — podporni sistemi podroËja

3.1.2. Univerza v Ljubljani

Zavod za sodobno umetnost (SCCA)

3.2. Strokovni tisk

3.4. Opis dejavnosti

πt. posameznih πt. evidentiranih πt. inventariziranih πt. vpisanih umetnin v

3.4.2. Uvrstitev v mreæo in opis dejavnosti

4.1. Mednarodna dejavnost na podroËju vizualnih umetnosti,

4.2. Mednarodne razstave v javnih zavodih

muzeja so zajeti pri postav-

Narodna galerija 221.947.860

Tabela: Financiranje javnih zavodov s podroËja vizualnih umetnosti — 1999

Tabela: Financiranje javnih zavodov s podroËja vizualnih umetnosti — 2000

Tabela: Financiranje javnih zavodov s podroËja vizualnih umetnosti — 2001

Umetnostna galerija Maribor 91.455.099

5.3. Lastni prihodki od prodanih vstopnic, katalogov in lastnih proizvodov (v SIT ).

5.4. Nejavni viri

Tabela: ©tevilo doniranih del v letu 2000 in 2001.

5.5. Poraba gospodinjstev

Tabela: Povrπina prostorov v m2

Javni zavod Depojski prostori Upravni prostori Ostalo Skupaj

Realizirane investicije v letu 2002

Realizirane investicije v letu 2001

6.2.2. Prednostne investicije v prihodnosti:

Javni zavod πtevilo zaposlenih Spol NaËin zaposlitve

7.2. Svobodnjaki, avtorski sodelavci

Tabela: Na likovnem podroËju je po podatkih iz leta 2002 je 462

Tabela: Na podroËju oblikovanja in arhitekture je 973

dejavnost, ki je zanimiva za gospodarstvo (oblikovanje, arhitektura)

9. Cilji, prioritete in ukrepi

You might also like