Wi vadba brez tvegai ZA KREPITEV | TREBUSNIH MISIC Abdominalna vadba brez tveganja (NO RISK ABS©) je nova metoda trebugnih vaj, ki Sciti mi8ice medenicnega dna, notranje organe, trebugno steno, hrbtenico in vrat. Gre za metodo postopnega gibanja, ki jo je osnovala mednarodno priznana uéiteljica Blandine Calais-Germain iz Francije, avtorica knjige Anatomija gibanja, ki je bila prevedena v devet svetovnih jezikov, tudi v slovens¢ino. ‘Abdominalna vadba poteka tudi v Slove- niji, v Parinama centru v Ljubliani, pod vodstvom uéenke Blandine Calais-Ger main, Celine Louis, certificirane uditeljice NO RISK ABSO metode,pilatesa in ‘body- mind centeringe. Blandine Calais-Germain se je kot plesalka posvetila raziskovaniu anatomije v gibanju plesalcev in raavila posebno metodo, ki se imenuje anatomiia za gibanje. Ta 2ajema ppostopke, ki liudem pomagajo pri razume- vanju, kako naj se gibajo in kako naj brez ganja ali vsaj s poznavanjem tvegania invajajo prakse, kot so ples, joga ali kaj drugega. V svol praksi in dolgoletnem raz~ [skovaniu je videla, da je veliko ljudi izvaja- Jo osnovne vaje za trebuh, ne da bi vedeli aj delajo. Prislo je do poSkodb, aj niso znali vaj pravilno lavajati. Véasih so Zeleli delati trebuSne vafe, a jih niso moeli, ker so bili Ze po8kodovani, denimo, imeli so tefave 2 vratom in s hrbtenico, Razmisijala je, da mora obstajati natin 2a pridobitev mognejsih trebusnih misic, ne da bi se izpostavijali razlignim tveganjem. Razvi la je metodo, ki se tazlikuje od obiéainih trebuniakov, fitnes metod in podobih vadb, Tako je so’asno razvila dve posebni metodi: NO RISK ABS@ in Perinee en mo- 88 a 9201 uvement© (presredek v gibanju} »Marsikateri Sporti, tudi ples in joga, vee sih ne spostujejo anatomske strukture telesa, zato ni nujno, da pripomorejo k 2dravju oziroma k dobremu pocutju telesa ‘Na primer, €e ste poskodovani in bi Zeleli izvaiati jogo, bi se morali najprej posveto- vati skvalifciranim ugiteliem joge. Ne mo- remo namteé iavajatl vseh vest asan, ne da bi ob tem obstalalo tveganie za telo. V ne- katerih primerin ni vse dobro za vse, nujne 0 prilagoditve.« opozaria Celine Louis. Mnoei liudie si 2elijo doseti lepotni ideal iklesanih in mognih trebuSnih miBic, s ka terimi se ponaSajo ofitnesari« ali dvigalel utedi. Celine Louis pa meni, da so taksne misice v stanju stalnega kréenja |kontrak Giie), kar 2a 2dravle ni dobro. Za vse misi ce, ki so prenapihnjene, namreé velia, da 0 ves €as v stanju stresa Posebnost abdominaine vadbe? 1Nse tradicionalne vaje za trebuh, na pri- mer trebuSnjaki, se opirajo na upogibarie, pri katerem dvigulemo glavo in trup. To je v redu, dokler je Clovek zdrav in nima no- beni tedav. Ce pa ima tedave s hrotom, presredkom, notranjimi organi, trebusno steno ali vratorn, teh vaj ne more in ne nog) iudie si Zello dosedi lepotni ideal izklesanin in moenin trebusnih misic, toda Celine Louis meni, da so takine migice v stanju stalnega krgenja, kar 28 Zdrav ni dobro. Za vse miice, ki so prenapihnjene, namret velja, da so ves as v stanju stresa. sme izvajati, sa] so zanj nevarne in lahko celo poslab8ajo, stanje. Mi ne izvajamo nobenth upogibanj, saj so vaje drugaéne od klasi¢nih vajza trebuh, pa tudi sam ob- @utek med levajanjem je drugagen. To ie metoda, ki ne poudaria samo kréenja mi- ic « pojasnjule Celine Louis. lzvajanie vai za trebuéne misice po programu NO RISK ABSO je popolnoma drugatno kot pri dru: ‘lh metodah. Kréenje misic pri abdominal ni vadbi predstavlja samo en del, drugi. nié ‘manj pomemben del, pa sta sproséanje in raztezanje migic. To spodbuja kryni_ob- tok v misicah, Vadba omogoda trebusnim misicam celoten razpon, ob tem pa nima: mo obéutka, da le-te preobremeniujemo. amenigno kréenje in raztezanje razliénih trebuSnih mi8ic namreg izboljSa_njihovo protnost. \Vaje so sestavliene iz preprostih eibov, ki se i2vajajo z veliko natanénosto, nekatere vaje so zelo intenzivne, vendar brez nega: tivnega vpliva na medeniéno dno. Del vai poteka na tleh, drugi del stoje, pri neka- terih vaiah pa se uporablajo tudi pripo- mockl »Pri vadbi upostevamo zelo natanéne ana: tomske podrobnosti, Tako imajo na primer radliéni poloaji reber razliéne uinke na misice trebuha, Na) navedem primer vaie namesto obigainih trebusnjakov delamo vaio, ki se imenuje »malo letaloe, kier pod medenico postavimo majhno Z0gico, v zrak dvignemo roke in noge ter poskusa ‘mo, kliub nestabilnosti, ohranjati poloda). Vale so sestavijene iz preprostih gibov, Kise i2vajajo z veliko netanénostio, nekatere vaje so tuci zelo intenzivne. Del ‘Yj poteka na tleh, drusi del stoje, pri reketerih vajah pa se uporabliejo tudi Pripomogki‘Trebusne misice se morajo aktivirati, da lahko ohranjamo polotaj v ravnotefiu. lz ‘tega polofaja sled premik nog ali rok nav- 2ven, kar polota| Se dodatno oteti Ce je vrat 2drav, lahko dvignemo Se glavo, kar povaroti Se dodatno kréenje trebusnih mi- Bice Pri vaiah je pomembno tudi dihanje. Za za8tito medenignega dna je treba vedeti kdaj venti in kd} izdihniti. Pri metodi fe poudarek na prsnem dihanju, so} na ta na in povetamo gibjivost prsnega ko8a. [2- menino uporabliamo dolg ali zelo kratek iadi, kar ima razligne utinke na trebusne misice Kot ugotavlia naa sogovornica, je meto- da inovativna in zanimiva Se zlasti za tiste Ijudi,kiimajo radi gibanje. Gibanje je nad- zirano in obguteno. Med vadbo se véasih Kréenje migic pri abdominalni vedbi predstavija samo en del, drugi,nié man) pomemben del, pa sta sproséanje in raztezanje misic. predvala tudi glasba, Francoska skladate- Iiica Odile Dhenain je pred kratkim izdala zgoscenko, na kateri je spremljevaina kla- virska glasba narejena pray za te vai. Za zdravje medeniénega dna Vadba je zelo primerna tudi za ludi, ki Ze imajo zdravstvene telave, denimo pove- anje notranjih organo, boletine v vrat hbteniciipd. Prva skupina v Slovenii je zaéela vaditi oktobra lani in uéinki vadbe so pri nekaterih udelezencih Ze vidni. »in- dividualno sem delala z Zensko, ki je imela tefave zaradi poveSanja organov. Ker sem kot utiteljica pilatesa specializirana tudi za medenigno dno, sem ji pomagala tela- ve stabilzirat, Odsvetovala sem ji obi ne trebusnjake, saj le-ti izvajajo pritisk na rebra, na notranie organe in na prestedek Ker pri vajah NO RISK ABSO ni prtiska na Privadbi ni obeutka, da trebuine misice preobremenjyjemo. Njihovo lameniéno kréenie in raztezanje pa izboliéa njihovo proinost. Ker trebusne misice leBijo pod plastmi mascobe, moramo, da te izsinejo, Lzivati bol zdravo hrano in -zmanjéati vnos maiéob in slackoriev. prestedek, lahko sedal varno vad in ohra- nia zdravie medenitnega dna.« Celine Louis ugotauia, da veliko tensk ne pozna pomena in delovania medenignesa da, kako naj bi ga uporablile v vsakda- njem Zivljenju, po porodu, v spolnem Ziv- lenin pri fportnih dejavnostih ato se je odlodila tud izobrazevati, Niena vEitelica Blandine ni tolko 2a teoretigno pojasnie varie v razredy,Celinn pristop pa je dru- gaéen;ludi uti, sa} meni, da je drugace, ce razume(o, kaj potnejo in zaka. Razumeva nie n edko, sai govor de presenetljvo do- bro slovenstino, kakSne jezikovne napake a sprotijo kda tudi sme Ce je lui ne razumeo,jovpraSeo, sf elo komunika- tivna in odprta oseba, Pravda je bil zanjo velik izzy, da metodo poutue vslovensti- ni, saj velja, da je tezak jezik za tujce. Zelo jo vesel, kr se je vetina udeletencev prve skupine odloéia za nadaljevanie vadbe Program vadbe je zasnovan na dvanaistih sretanjih, ki potekajo enkrat na teden po fen uro, »Metoda fe postopna, sestaljena iz sekvenc, ki jih nadgrajujemo iz ure v uro, Zato je zadeleno, da udeletenci obiskuejo teéaj od zatetka do konca. Vaje postajajo stasoma boll zapletene, nekatere vaje pa pridejo na vrsto samo na koncu. Veliko je Bnatomskih podrobrosti.Udeletencem najpre| pokatem plakate trebusnih misic in jim nato pojasnim, na Katere misice moramo biti pozorni med izvaaniem po- sameznih val, Pokatem jim gib in skupa ugotovimo. nakatere msice te vpliva, Tako dejansko vedo, ka se dogaa vtelesu.c Celine Louis poiasnuie. da je trebuSni del zelo pomemben, Fer £0 ¥ njem si nas notranj organi. V tem delu prebavliamo in bol ali man} predelujemo eustva, Ce imamo moéno napeta trebuino steno, ie to morda idealno 23 igled, za modo, ni pa nino, da je ploSéat, raven trebuh najbol zdrav trebuh. To prepritanie pogosto ne dit, opozaria Celine. »Osebno misim, da morgio bit trebusne migice motne, kadar je to potrebno, a da so tudi sprosgene in mehke, kadar morajo biti mehke. Trebuh, ki je zdrav, je pravzaprav trebuh, ki lahko- diha, kadar je treba, in ki se lahko prilagaia radlgnim okoligeinam « Ma8éoba z vadbo ne izgine Se ena precej razSirjena zabloda, na katero opozarja Celine, je, da s trebusno vadbo codstranimo tudi plasti maSéevia na trebu: hu, Samo krepitev trebugnih mi8ic ne 23- gotavlia izgube ma8tob, poudarja. Te mi Sice namre€ lezijo pod plastmi ma&obe Da izginejo plasti mas€obnega tkiva, so to- rej nujni ne le vadba, ampak tudi ufivanje zdrave hrane, zmaniganie vnosa mas¢ob in sladkorjev. Gre tore| za paket aktivnosti in odlotitev. Vendar je to veliko boli kom: pleksna zadeva. Na primer izbozen trebuh, ki kazi izgled, ni nujno povezan samo z mastobo, ampak tudi z naéo drio. »Tudi vitka oseba z napatno drZo ima lahko iz~ boéen trebuh, Telesna dréa namre¢ vpliva ra notranje organe, na presnovne procese in na sam trebuh, Treba je tore] popraviti tudi drio,« 8e dodela. »Ljudje pogosto mislijo, da obstaja le ena trebuSna migica — prema trebusna mist: ca (rectus abdominus), tako imenovani vradiatortkie. V resnici imamo Stiri plasti trebuSnih mi8ic. Poleg preme trebusne miBice $e 2 trebuSno misico ter najgloblio preéno trebuSno misico. Cetrta plast trebusnih mi8ic poteka okoli pasu, med medenico in prsnim koSem, In je preko fascije po- vezana z ledvenim delom hrbtenice. Ko okrepimo trebusne mice, vpliva to tudi na hrbtenico, Na teéajih NO RISK ABS© sse uimo, kako § trebuSnimi vajami hkrati stabiliziramo tudi ledveni (lumbalni) del hrbtenice« Kaksni so tore| udinki NO RISK ABS® ab- dominalne vadbe? »Delamo na krepitvi trebuSnega dela, a naé cli ni, da ta posta: nee trden kot skala. Na& namen je krepitev in boliSa prekrvavlienost trebusnih misic. Zaradi natina i2vajania va, ki so zasnova~ re tako, da od preprostih vaj prehajamo k teijim in zahtevnejgim, potasi razvijamo koordinacijo gibanja, ravnoteije in izboli- Sujemo telesno dro in vitalnost trebus- nega predela. Motne trebusne misice niso pomembne le zaradi videza, temved nam pomagajo tudi pri opravlianju vsakodnev- nih dejavnosti-« Andreja Paljevec injo. in notranjo posevno