OŠ VOLIčINA 08/09

KATJA RAŠL

7. A

MENTOR: DANI SAJTL

 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

Kazalo vsebine 

1  UVOD ................................................................................................................................... 3 
2  NASTANEK RIMA ................................................................................................................. 4 
2.1  LEGENDA O NASTANKU RIMA ..................................................................................... 5 
2.2  VEROVANJE .................................................................................................................. 6 
2.3 ........................................................................................................................................... 7 
2.4  RIMSKA VOJSKA IN ŠIRJENE DRŽAVE ........................................................................... 7 
3  ŽIVLJENJE RIMLJANOV ........................................................................................................ 8 
3.1  PREHRABENE NAVADE ................................................................................................. 8 
3.2  OBLEKA ........................................................................................................................ 8 
3.3  PRINČESKE ................................................................................................................... 9 
3.4  RIMSKA HIŠA ................................................................................................................ 9 
4  RIMSKO CESARSTVO ........................................................................................................... 9 
4.1  GAJ JULIJ CEZAR ........................................................................................................... 9 
4.2  OKTAVIJAN AUGUST .................................................................................................. 10 
4.3  PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA ................................................................................ 10 
4.4  KRŠČANSTVO ............................................................................................................. 11 
4.5  RIMSKA KULTURA ...................................................................................................... 11 
5  RAZVOJ ZNANOSTI ............................................................................................................ 12 
6  RIMSKA OBLAST NA NAŠIH TLEH ...................................................................................... 12 
7  ČASOVNA OS ..................................................................................................................... 13 
8  VIRI .................................................................................................................................... 13 
 

Kazalo slik 

Slika 1: Karta Rimske države ....................................................................................................... 4 
Slika 2: Rimski forum .................................................................................................................. 5 
Slika 3: Rimska volkulja ............................................................................................................... 6 
Slika 4: Rimski bogovi ................................................................................................................. 7 
Slika 5: Oprema rimskega vojaka ............................................................................................... 8 
Slika 6: Gaj Julij Cezar ............................................................................................................... 10 
Slika 7: Rimska oblat v Sloveniji ................................................................................................ 12 
 

2 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

1 UVOD
 

V  tej  projektni  nalogi  vam  bom  predstavila  Rimljane,  o  katerih  smo  se  letos  učili  pri 
zgodovini. Rimljani so bili tudi na naših tleh. Upam da se boste kaj novega naučili. 

   

3 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

2 NASTANEK RIMA
 

V 8. Stoletju natančneje leta 753 pr. Kr.  je na sedmih gričih (Kapitol, Palati, Aventin Kvirinal, 
Viminal, Eskvilin in Celij) ob reki Tiberi nastalo več naselij, kjer  so prebivala različna plemena. 
Sprva so naseljem  vladali etruščanski kralji in že tedaj je tu nastala mestna državica Rim, ki je 
s pomočjo vojn in s spretnostjo  v kasnejših stoletij zelo razširila  svojo oblast . Okrog leta 509 
pr.  Kr.  So  prebivalci  Rima  etruščanskim  kraljem  odvzeli  oblast    in  razglasili  republiko.  V 
naslednjih  stoletij  (med  5.  in  3.  Stol.  )  so  Rimljani  razširili  svojo  oblast,  najprej  na  vsem 
Apeninskem polotoku. 

Kmalu  po  nastanku  republike  se  je  Rimska  kultura  delila  na  bogate  Patricije  in  revnejše 
Plebejce.  

Patriciji  so  imeli  politične  pravice,  veliko  oblast,  veliko  posestvo.    Izmed  sebe  volili  dava 
konzula ki sata imela dobo enega leta. Vladati je jim pomagala ljudska skupščina in senat. 

Pri  plebejcih  je  bilo  obratno,  niso  imeli  političnih  pravic,  bili  so  mali  kmetje  in  trgovci    , 
plačevali so davek ter mogli so služiti v vojski. 

Posledice nasprotovanj med plebejci in patriciji je popeljalo do 200 letne vojne v kateri so si 
plebejci  pridobili  pravice,  smeli  so  sodelovati  pri  izvolitvi  dveh  konzulov,  sami  so  volili  dva 
tribuna, katera sta imela pravico da sta lahko ovrgla sklepe senata.  

 
Slika 1: Karta Rimske države 

4 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

 
Slika 2: Rimski forum 

2.1 LEGENDA O NASTANKU RIMA 
 

Brata dvojčka Romula in Rema, je dal njun stric, ki se je bal za prestol,v košari vreči v naraslo 
Tibero. Ko je voda upadla  je naplavila košaro pod sedmimi griči, kjer ju je našla volkulja in 
skrbela zanju ter ju celo hranila s svojim mlekom, dokler ju niso našli pastirji, pri katerih sta 
potem  odrasla.  Kasneje  sta  sezidala  mesto  tam,  kjer  ju  je  našla  volkulja,  vendar  sta  se  pri 
izbiri imena zanj sprla. Romul je zaradi tega brata celo ubil in sam postal kralj mesta, ki se po 
njem imenuje Roma (Rim). 

5 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

 
Slika 3: Rimska volkulja 

2.2 VEROVANJE 
 

Rimljani so različnim stvarem in pojavom v naravi pripisovali lastno božansko, sprejeli pa so  
tudi bogove zgodbe o bogovih, ki so izvirali iz grškega sveta ter jih deloma prilagodili svojim 
predstavam.  

DRUGA  BOŽANSTVA:  V  rimski  mitalorgiji  so  imeli  posebno  mesto  tudi  demoni:  družinski 
zavetniki  Lari,  Penati  in  Mani.  Lari  in  Penati  so  bili  zaščitniki  domačega  ognjišča.  V  svojih 
hišah so Rimljani Larom postavili manjše oltarje, ki so jih krasili ob pomembnejših družinskih 
dogodkih,  kot  so:  rojstvo,  poroka  in  smrt.Za  razliko  od  Larov  in  Penatov  pa  so  Mani 
poosebljali duše pokojnikov. Zato so Manom na grobove prinašali različne darove.  

6 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

 
Slika 4: Rimski bogovi 

2.3  
2.4 RIMSKA VOJSKA IN ŠIRJENE DRŽAVE 
 

Rimska  država  je  imela  armado  vojakov  peščev,  imenovanih  legionarjih,  ker  so  bili 
razporejeni po legijah. Legija je štela 6000 mož. V začetku so jih  sestavljali državljani, ki  so 
služili  obvezni  vojaški  rok,  kasneje  je  država  začela  vojsko  plačevati,  nastala  je  poklicna 
vojska. Po 15. do 20. letih vojaške službe so odsluženi vojaki dobili za nagrado zemljo v novo 
osvojenih provincah in se tam naselili.  Legionarji niso smeli biti brez dela. Ko ni bilo vojn, so 
se urili v vojaških spretnostih ali pa so delali kot drvarji, tesarji, zidarji, graditelji cest in utrdb, 
saj  je  rimska  vojska  nenehno  kaj  gradila.  Poleg  pehote  so  obstajali  še  konjeniki  in 
razporeditev vojske pred bito je bila natančno določena. Konjenica je bila na krilih, pehota pa 
v sredini. Najprej je napadla konjenica, nato so šli v strnjenih vrstah v boj suličarji in metalci 
kopja, potem je prišlo do spopadov z meči. 

7 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

 
 
Slika 5: Oprema rimskega vojaka

3 ŽIVLJENJE RIMLJANOV
3.1 PREHRABENE NAVADE 
 

Glavno jed so zaužili zvečer. Moški so pri jedi ležali na zofi, ženske so sedele za mizo. Jedli so 
z  rokami,  ki  so  jih  med  jedjo  večkrat  umili.  Uporabljali  so  žlico  in  nož.  Pojedine  so  trajale 
pozno  v  noč.  Pri  premožnejših  so  imeli  več  vrst  hrane.  Revnejši  sloji  prebivalstva  so  jedli 
skromnejšo hrano, večinoma kruh, bob, česen in zelnata solata. 

3.2 OBLEKA 
 

Rimljani  so  imeli  preprost  slog  oblačenja.  Njihovo  osnovno  oblačilo  tunika.  To  je  bila 
nekakšna v pasu oprijeta srajca brez rokavov in je segala do kolen. Okrašena je bila z raznimi 
traki. Prek tunike so dali togo široko volneno ogrinjalo iz katerega je prosto gledala ena roka. 
Ženske so čez tuniko nosile stolo. To je bila s pasom prepasana dolga obleka s kratkimi rokavi 
in elegantno nabranimi gubami. 

Najbolj pogosto obuvalo so bili nekakšni cokli. 

 
8 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

3.3 PRINČESKE 
 

Ženske so bile v vsakem obdobju drugačne. V najstarejših časih so bile preproste‐ lasje so bili 
na  sredini  razdeljeni  s  prečo,  zadaj  speti  s  figo  ali  konjski  rep  na  čelo  pa  počesani  v  tanke 
kodre. V Avgustovem času so postale še bolj zahtevne, vrhunec umetnosti pa so  dosegle v 
času  Flavijcev.  Pribor  za  ustvarjenje  takih  naglavnih  umetnin  je  obsegal  bronast  koščen  ali 
slonokoščen  glavnik in votle upognjene, na žerjavici pregrete klešče. 

3.4 RIMSKA HIŠA 
 

Rimska  hiša  je  bila  zgrajena  iz  ilovice  ter  pokrita  z  opeko.  Osrednji  del  je  bil  atrij,  to  je  bil 
zgoraj  odprt  prostor,  obdan  z  manjšimi  prostori,  prvotno  je  v  atriju  gospodar  daroval 
bogovom, kasneje je bila sredina atrija kotanja z vodo. Na podeželju se je razvil poseben tip 
velike podeželske kmetije (vila rustica) z glavno stavbo in več manjšimi gospodarski poslopji, 
vse skupaj je obdajalo obzidje. 

4 RIMSKO CESARSTVO
4.1 GAJ JULIJ CEZAR 
 

Gaj Julij Cezar se je rodil leta 100 pr.Kr. Služboval je v Španiji, bil nato rimski konzul, potem 
namestnik v Galiji, ki jo je dokončno pokoril in ohranil pred napadi Germanov, ki so vdirala 
čez Ren.  Boje  v  Galiji  je Cezar  opisal  v  delu  Poročilo  o  galski  vojni  v  7  knjigah.  Umrl  je leta 
44pr. Kr., ker senat ni bil naklonjen preveliki oblasti enega človeka. 

Po  njem  še se  danes  imenujejo  Julijske  alpe,  Juljanski  kolendar,  julijski mesec,  ter njegovih 
sedem knjig, v katerih opisuje galske vojne.  

9 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

 
Slika 6: Gaj Julij Cezar 

4.2 OKTAVIJAN AUGUST 
 

Oktavijan je republiko spremenil v cesarstvo. Kot posinjovalec Cezarja je nosil ime Cezar in še 
August  ali  Vzvišeni.  Nosil  je  tudi  naziv  oče  domovine  ali  peter  patriae.  Bil  je  tudi  vojaški 
vrhovni poveljnik. 

Pomembni cesarji so še bili: Vespazijan, Trajan, Hadrijan, Mark Avrelij, Dioklecijan, Konsanin, 
itd. 

Vsi  vladarji  od  Oktavijana  naprej  so  nosili  ime  Cezar,  iz  te  besede  še  imamo  dandanes  ime 
cesar in cesarstvo. 

4.3 PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA  
 

Od 3. st. dalje je rimska država doživljala večino kriz. Na prestolu so se vrstili vojaški cesarji in 
spori  za  prestol  so  bili  dokaj  pogosti.  Notranja  kriza  se  je  kazala  še  v  propadanju 
gospodarstva,  uporih  sužnjev,  oslabljeni  trgovini.  Ker  ni  bilo  novih  osvajanj,  ni  bilo  novih 
sužnjev.  Pomanjkanje  delovne  sile  na  podeželju  je  prisililo  veleposestnike,  da  so  zemljo 
razdeli  med  zakupnike‐kolone.  To  so  bili  obubožani  kmetje,  odsluženi  vojaki,  propadli 
obrtniki in trgovci. Kolon je gospodarju plačeval zakupnino v denarju ali v pridelkih. 

Poleg notranje je državo ogrožala tudi zunanja nevarnost, vpadi različnih ljudstev čez meje 
cesarstva.  Sprva  so  bili  to  Germani,  zelo  nevarni  so  bili  Huni,  potem  tudi  Slovani.  Da  bi 

10 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

zadržali propad države, so jo leta 395 razdelili v dva dela: zahodno in vzhodno cesarstvo. Tudi 
to  je  prineslo  le  kratkotrajno  rešitev.  Še  prej  kot  v  sto  letih  je  zahodnorimsko  cesarstvo 
propadlo.  Leta  476  je  vojaški  poveljnik  enega  od  Germanskih  plemen  Odoaker  odstavil 
zadnjega  rimskega  cesarja  in  sam  zavladal  Italiji.  Vzhodnorimsko  cesarstvo  se  je  kot 
bizantinsko cesarstvo obdržalo še okrog 1000 let. 

4.4 KRŠČANSTVO  
 

Krščanstvo se je razširilo v Palestini v 1. st. , nova vera, katere začetnik je bil Jezus Kristus, o 
katerem domnevajo, da je bil rojen v času vladanja cesarja Avgusta v Betlehemu, v tedanji 
rimski provinci Judeji. Ko je odrasel je potoval po Galiji in Judeji pred Bogom. Zdravil je bolne, 
tolažil  revne  ter  učil,  da  je  treba  sovražnikom  odpuščati  in  jih  ljubiti.  Bogatim  slojem  in 
judovskim duhovnikom ti nauki niso bili všeč, oblasti so ga obtožile, da bi rad postal judovski 
kralj, zato ga je Poncij Pilat dal na zahtevo ljudstva kot upornega Juda križati na griču Golgota 
v  Jeruzalemu.  Krščanska  vera  uči,  da  je  Kristus  s  svojo  smrtjo  na  križu  žrtvoval  za  grehe 
človeštva,  nato  vstal  od  mrtvih  in  šel  v  nebesa.  S  svojo  smrtjo  je  ljudi  odrešil  in  zagotovil 
vsem, ki vanj verujejo večno življenje po smrti. Jezus je umrl okrog leta 30 in ni zapustil nič 
pisanega.  O  njem  vemo  le  to  kar  so  napisali  drugi.  Predvsem  so  ohranjeni  evangelij,  kateri 
seimenujejo  po  avtorjih  npr.  Matejev,  Markov,  Janezov  in  Lukov  evangelij.  Tu  so  zapisani 
predvsem Jezusovi nauki. O Jezusu so pisali tudi Tacit, Plinij in drugi. 

Biblija  ali  Sveto  pismo  je  knjiga  dveh  verstev,  judovstva  in  krščanstva.  Judovska  biblija 
obravnava čas pred Kristusovim rojstvom, tako imenovana stara zaveza. Krščanska biblija pa 
govori o Jezusu in kristjanih, to je nova zaveza. V celoti pa biblija obsega kar 72 knjig.  

Za razširjevalce krščanstva veljajo Kristusovi učenci najbolj znan je apostol Pavel. 

4.5 RIMSKA KULTURA 
 

Rimljani  so  že  prej,  zlasti  pa  v  dobi  cesarstva  veliko  gradili.Poleg  tempeljev  in  svetišč,  med 
katerimi je najbolj znan Panteon v Rimu, so zgradili mnogo lepih posvetnih stavb, ki so služile 
najrazličnejšim namenom. To so bila javna kopališča ali terme, gledališča, cirkuse, amfiteatre 
(arene),  akvedukte,  ceste,  slavoloke,  mostove,  kanalizacijo...  Amfiteater  je  stavba  z  ovalno 
areno  in  vrsto  sedežev  za  gledalce  okoli  nje.V  areni  so  se  borili  gladiatorji  z  divjimi  zvermi 
(levi, tigri, biki...) ali med seboj. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali obsojenci, ki so se 
morali boriti do smrti.Premaganinasprotnik je lanko prosil za milost. Če je cesar dvignil palec 
na vzgor, je gladijator ostal živ, če je palec obrnil navzdol, so ga usmrtili. 

11 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

5 RAZVOJ ZNANOSTI
Izmed  znanosti  je  treba  omeniti  rimsko  pravo,  katero  še  danes  vzbuja  našo  zanimanje. 
Rimljani so določali veliko zakonov, kateri so določali pravice in dolžnosti državljanov. Rimsko 
pravo je služilo kot osnova poznejšim državljanov. Razvita je bila medicina. Znan zdravnik je 
Galen.  Zanimiva  je  tudi  rimska  filozofija.  Rimljani  so  ustvarili  veliko  pomembnih 
zgodovinopisnih del. Znani zgodovinopisci so: Jožef Flavij, Gaj Julij Cezar, Plenij, Tacit... 

6 RIMSKA OBLAST NA NAŠIH TLEH

Rimljani  so  na  naših  tleh  do  leta  15  ustanovili  tri  province.  To  so  bile  Norik,  Histrija  in 
Panonija. Na naših tleh so gradili ceste, pri nas je še glavnacestna povezava iz Aquileje (Oglej) 
proti  Emoni,  Celeji  in  Poetoviji  in  naprej  proti  meji  na  Donavi.  Zraven  cest  so  gradili  tudi 
poštne  postaje,  vojaške  utrdbe,  nastali  so  manjši  zaselki  in  prava  mesta.  Mesta  so  včasih 
nastala iz vojaških taborišč in so imela pravokotno obliko. Pri nas so nastala mesta: Emona, 
Celeia, Poetovio pomembni so še bili kraji kot Atrans, Nauportus ind.  

Na  naših  tleh  v  času  rimske  oblasti  so  se  razvile  naslednje  gospodarske  panoge,  to  so  bile: 
obtr, trgovina in rudarstvo in kmetijstvo. K nam so Rimljani prinesli kar nekaj izboljšav to so 
bile:  plug,  dveletno  kolobarjenje,  izsuševanje  močvirij  in  k  nam  so  prinesli  oljko  ter  vinsko 
trto. Na naših tleh so uveljaljali RIMSKO RELIGIJO, KRŠČANSTVO IN MIROV KULT. 

 
Slika 7: Rimska oblat v Sloveniji 

12 
 
 Projektna naloga iz predmeta Računalništvo ‐ Rimljani 

7 ČASOVNA OS
LETNICA  DOGODEK 
 
753 pr.Kr.  Ustanovitev Rima 
509 pr.Kr.  Rimska republika 
500‐272 pr.Kr.  Rimska osvajanja 
100pr.Kr.  Rodil Gaj Julij Cezar 
44 pr.Kr.  Umrl Gaj Julij Cezar 
395  Rimska država razdeli na dva dela 
467  Propad zahodno rimskega cesarstva 
1435  Propad vzhodno rimskega cesarstva 
0  Rojstvo Jezusa 
30  Umrl Jezus 
 
Tabela 1: Letnice in dogodki 

8 VIRI
• http://images.google.si/images?hl=sl&q=rimljani&btnG=Išči+slike&gbv=2&aq=f&oq= 
• Olga Janša‐Zorn: Stari srednji vek 
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim 
• http://www.os‐volicina.si/ip/ube_rimljani_jpuksic.pdf 

13