METABOLNI SINDROM:

- krvni tlak > 130/85 mmHg

- abdominalna debelost
- nizek HDL: ženske < 1,2 mmol/L, moški < 1,0 mmol/L
- povišani trigliceridi: TAG > 1,7 mmol/L
- povišan krvni sladkor: KS > 5,6 mmol/L

SLADKORNA BOLEZEN:
- krvni sladkor na tešče ≥ 7 mmol/L ob več meritvah
- krvni sladkor postprandialno > 11 mmol/L

SUBKLINIČNA OKVARA ORGANOV:

- srce: hipertrofija levega ventrikla
- žile: zadebelitev intime-medie ≥ 0,9 mm in/ali plaki
gleženjski indeks < 0,9
- ledvice: po formuli MDRD izračunan klirens kreatinina < 60 ml/min in/ali mikroalbuminurija
(30-300 mg/24h)

PRIDRUŽENA KLINIČNA STANJA:

- možgansko – žilne bolezni (TIA, CVI, možganska krvavitev)
- bolezni srca (IBS, srčno popuščanje)
- prizadetost žilja
- bolezni ledvic (diabetična nefropatija, povišan kreatinin: moški > 133, ženske > 124,
proteinurija > 300 mg/24ur)
- spremembe na očesnem ozadju (obojestransko prisotne krvavitve in eksudati,
edem papile vidnega živca)
ZDRAVLJENJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE
Osnovni ukrep pri vseh bolnikih z AH je izboljšanje življenjskega sloga – tudi ob optimalnem
zdravljenju z zdravili ni mogoče nadzirati krvnega tlaka, če bolnik ne izboljša načina življenja.

1. Ukrepi zdravega življenjskega sloga

 prenehanje kajenja
 zmanjšanje in stabilizacija telesne teže
 zmanjšanje uživanja alkohola na največ 10g čistega alkohola dnevno
 redna telesna dejavnost večino dni v tednu vsaj 30 min
 zmanjšanje vnosa soli na max. 5g / dan
 prehrana z dovolj sadja in zelenjave + zmanjšanje nasičenih in celokupnih maščob

Pri blagi AH lahko samo s temi ukrepi dosežemo normalizacijo krvnega tlaka.

2. Zdravljenje z zdravili
 uvesti čim prej, če je celotno srčno-žilno tveganje pri bolniku veliko ali zelo veliko
 pri bolnikih z zmernim ali majhnim tveganjem imamo na razpolago več časa, lahko počakamo
na učinke izboljšanja življenjskega sloga in šele potem uvedemo zdravila, če je to potrebno

SKUPINE ZDRAVIL:
 diuretiki (tiazidi, klortalidon, indapamid)
 blokatorji beta receptorjev
 kalcijevi antagonisti
 zaviralci renin-angiotenzinskega sistema (blokatorji receptorjev angiotenzina,
zaviralci angiotenzinske konvertaze = ACE inhibitorji)

Zdravljenje začnemo z zdravilom iz ene od skupin ALI s kombinacijo dveh zdravilnih učinkovin,
najbolje fiksno kombinacijo.
Pri izbiri zdravila upoštevamo morebitne spremljajoče bolezni:
 po AMI; zaviralci renin-angiotenzinskega sistema, blokatorji beta
 diabetiki; zaviralci renin-angiotenzinskega sistema

ZDRAVLJENJE DODATNIH DEJAVNIKOV TVEGANJA Z ZDRAVILI

1. lipolitično zdravljenje (s statini)
- vsi bolniki s srčno-žilnimi boleznimi,
- bolniki z velikim srčno-žilnim tveganjem (sem sodijo tudi diabetiki s povišanim
holesterolom)

2. antiagregacijsko zdravljenje
- pri vseh bolnikih z AH, ki imajo že prisotno srčno-žilno bolezen
- pri bolnikih z ocenjenim velikim srčno-žilnim tveganjem
PRED uvedbo antiagregacijskega zdravljenja moramo krvni tlak znižati pod 150/90 mmHG

3. antikoagulacijsko zdravljenje
- AH je npg. dejavnik tveganja za nastanek atrijske fibrilacije (AF), bolniki z AH in AF so 2x
bolj ogroženi zaradi možganske kapi kot bolniki z AF ob normalnem krvnem tlaku.
- antikoagulacijsko zdr. uvedemo tako, da pretehtamo ocenjeno tveganje za
tromboembolične dogodke in nevarnost za krvavitev.
 antikoagulante uvedemo šele ko je krvni tlak nadzorovan!!
ORGANIZACIJA OBRAVNAVE BOLNIKA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO

 zdravnik ima za vse bolnike z AH narejen seznam – register bolnikov, ki je osnova za

načrtovanje in izvajanje kakovostne oskrbe kroničnih bolnikov.
 DMS lahko od zdravnika prevzame del kontrolnih pregledov bolnikov, pri katerih je krvni
tlak dobro nadzorovan

Ob uvedbi zdravljenja:
 naročimo na kontrolo čez 1-3 tedne: takrat ugotavljamo morebitne stranske učinke
zdravil, preverimo bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju (spr. življ. sloga, jemanje zdravil)
 do ureditve krvnega tlaka naročamo na kontrolo 1x mesečno
 če tlak po 6 mesecih po uvedbi zdravljenja še ni nadzorovan, kljub zdravljenju s tremi
zdravili v optimalnih odmerkih, od katerih je eno diuretik, bolnika NAPOTIMO na
sekundarni nivo al nevemkam, lej, ne piše.

Nadaljnje spremljanje ob urejenem krvnem tlaku:

 pogostost kontrol je odvisna od stopnje srčno-žilnega tveganja:
- majhno ali zmerno tveganje: na 6 mesecev
- veliko ali zelo veliko tveganje: na 1 do 3 mesece

Domače meritve krvnega tlaka lahko podaljšajo interval med ambulantnimi kontrolami, vendar
naj bolnik z AH zdravnika obišče vsaj 2x letno (piše v učbeniku. v priročniku piše 1x letno. ne vem
kaj je prav zdej. :P)

Nadaljnje spremljanje ob nenadzorovanem krvnem tlaku:

 potrebno bolnika naročati na mesečne kontrole, preveriti možne vzroke nenadzorovanega
krvnega tlaka in jih poskusiti odpraviti

NPG. VZROKI ZA NEUREJEN KRVNI TLAK:

 nesodelovanje bolnika pri zdravljenju (farmakološkem ali nefarmakološkem) zaradi
dvomov o koristnosti zdravljenja in o stranskih učinkih zdravil
 spregledana sekundarna hipertenzija
 hipervolemija ob premajhnem odmerku diuretika
 uživanje zdravil, ki povečujejo krvni tlak (kortikosteroidi, NSAIR, kokain)

Ob vsakem obisku v ambulanti:

 izmerimo krvni tlak in ocenimo srčni utrip
 preverimo morebitne stranske učinke zdravljenja
 preverimo sodelovanje
 ocenimo, če bi morebiti lahko prišlo do pojava simptomov, ki bi kazali na zaplete
hipertenzije

1x letno naredimo natančnejši pregled:

 naredimo vse, kar naredimo ob vsakem obisku v ambulanti () in še:
 natančen klinični pregled
 laboratorijske in druge preiskave za prepoznavo morebitnih dodatnih dejavnikov
tveganja
 ocenimo celotno srčno-žilno ogroženost