Analiza rezultatov raziskave zadovoljstva turistov o vizualnem stanju parka Angiolina

Namen raziskave je bil ugotoviti katera rastlinska vrsta je najboljša obiskovalcima v parku.
Preizkus nagnjenosti turistov Angiolina Park je bil izveden v eni sezoni, da se preveri
zadovoljstvo turistov s parkom. Anketiranci so bili domači in tuji turisti, ki so za počitniško
destinacijo izbrali hrvaško obalo. Park se nahaja v Opatiji in kot take podnebne klimatske
razmere favorizirajo razvoj različnih rastlinskih vrst. Anketa je bila anketirancem ponujena za
prosto izbiro in brez časovne omejitve. Raziskava je bila sestavljena iz več skupin vprašanj z
različnimi možnostmi odgovora. Skupine vprašanj kot so: socialno-ekonomski položaj
anketirancev, želje po bivanju v parku in različne dejavnosti, odnosi z okoljem in vizualna
izkušnja v parku. Anketa je bila zaradi raznolike turistične populacije ponujena v hrvaščini,
angleščini in nemščini. Rezultati so pozitivno vplivali na park, kazali so na veliko nagnjenost
turistov k bivanju v naravi, veliko ozaveščenosti anketirancev o okoljskih vrednotah, te so
pokazali da je najljepša rastlinska vrsta Camelia japonica. Uporaba takšne raziskave će nam
služiti kot navodilo za uređivanje parka.

Ključne besede: Angiolin park, okoljske vrednote, socialne in ekonomske vrednote, Opatija ,
Hrvaška

1 Uvod

V prispevku je predstavljena izbire rastlinskih vrst v parku s poudarkom na morfoloških

značilnostih rastlin. Morfološke značilnosti rastlinskega materiala so merilo za izbiro
rastlinskih vrst v parku. Za raziskavo smo vzeli primer parka Angiolina na območju Hrvaške
- Opatije, predstavljen je grafični podnebje na območju Opatije. Njegov cilj je bil vpogled v
želje turistov, da si v parku ogledajo svoje poglede na sam park. Namen raziskave je bil
določiti najboljšu rastlinsku vrstu v parku na osnovu vprašanja slučajno odabranih
anketeranci. Raziskovalne hipoteze ki smo ih postavili so :
Na osnovu zadanih hipoteza :
- določiti starostno dob anketirancem po spolu,
- določiti mesto prihajanja anketirancem,
- določiti katera rastlinska vrsta je všeč anketirancem.

1.1 Urbano gozdarstvo

Urbano gozdarstvo se je prvič pojavilo leta 1965 na univerzi v Torontu. Danes se urbano
gozdarstvo imenuje vrtnarstvo, urbano gozdarstvo ali drevesnica.
Vrtnarstvo, (lat. hortus - vrt, vrt + kultura), je gojenje rastlin, ki mu pomaga človekovo znanje
in vpliv. Na ta način polepša in izpopolni svoj lastni življenjski ali delovni prostor. To
vključuje načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje zelenih površin in drugih prostorov poleg
zahtev in pravil stroke. Na podlagi pregleda na terenu in analize pogojev izdelava podrobnega
projekta z načrtom zasaditve. Projekt je osnova za vrhunsko urejenje krajine. Arbokultura,
(lat. arbor - les + kultura), je dejavnost, ki deluje na vzgoji in gojenju lesnatih rastlin v parkih,
drevoredih, vrtovih in naseljih. Za razliko od arbokulture, gozdarstvo prizadeva za gojenje
čim bolj dragocenih in biološko stabilnih sestojev, medtem ko želi gozdarstvo izkoristiti
morfološko estetske značilnosti in biološke lastnosti posameznega lesa. Urbano gozdarstvo
poleg gozdarstva vključuje tudi drugi sklop lekcij, ki vključuje kmetijstvo, geografija,
arhitektura, geologija, sociologija, ekonomija in mnogi drugi. Najpomembnejši poudarek
mestnega gozdarstva je doseganje koristi v ekološkem in družbenem smislu, njegova glavna
naloga pa je izboljšati življenjski prostor, zagotoviti prostor za rekreacijo, izobraževanje in
določeno stopnjo proizvodnje lesa.
Mestno gozdarstvo je tisto, ki upravlja z gozdom in gozdnim zemljiščem v bivalnem okolju
ali mestnem prebivalstvu (Jogensen, 1967). Temelji na identičnih temeljih, pri čemer je večji
poudarek na znanju krajinske arhitekture, vrtnarjenja in sociologije. Mestno gozdarstvo ima
dober odgovor na vse težave, ki se pojavljajo v parkih, botaničnih vrtovih in drevesnih
vrtovih, vendar se mora tudi ustrezno osredotočiti na uravnotežen razvoj gozdnih skupnosti,
ki so pod vplivom mest. Park, lat.parricus - ograjen prostor, prostor v naravi z rastlinjem,
potmi, vodnimi površinami in motivi, strukturami in skulpturami. Elementi, ki tvorijo parke,
so rastline (drevesa, grmičevje, talni pokrov - večinoma trave, trajnice, sezonsko cvetje) in
različni gradbeni materiali (pesek, kamen, opeka, beton, tla, les itd.). Botanični vrt je zbirka
živih rastlin, ki služi v znanstvene in učne namene. Botanični vrtovi vsebujejo zelišča, ki jih
je mogoče naročiti: sistematično (glede na filogenetsko-sistematično sorodstvo), ekološka
(skupaj rastline analognih naravnih habitatov) in rastlinsko-geografska (rastline so
razporejene glede na naravne cvetne površine, ki jim pripadajo). Najstarejši botanični vrt je
bil ustanovljen okoli leta 1545. v Padovi so največji botanični vrtovi na svetu Kew Gardens v
bližini Londona, Jardin des Plantes v Parizu, newyorški botanični vrt, "Hortus Bogorensis" na
Javi. Drevored - uličica izvira iz francoske besede avenue, ki pomeni hoditi po senčnem vrtu.
V širšem smislu ulice, ceste, poti ali druge javne površine, omejene in okrašene na obeh
straneh ulice z obhodi ali nasadi. Aleja predstavlja arhitekturno urejeno pokrajino in
nekakšen podaljšani vrt. V vrtnarski literaturi so rastlinske vrste predstavljene s posameznimi
značilnostmi in so razporejene na podlagi očitnih učinkov posamezne rastlinske vrste. Zato je
glavna težava v raziskavi, določiti ukrepe za izbiro rastlinskih vrst, ki izhajajo iz vidnih
lastnosti rastlin, in na podlagi teh ukrepov določiti ustrezne vrste za pridobitev vidnih
učinkov rastlinskih elementov.

Na podlagi opredelitve problema so začetni cilji raziskave:

- določiti sistematiko rastlinskih vrst,
- opisati morfološke značilnosti rastlin,
- opišite ekološke značilnosti rastlin,
- določiti čas cvetenja rastlinskih vrst,
- opišite način razmnoževanja,
- določiti porazdelitev,
- uporaba v vrtnarstvu.

Za dosego teh ciljev je potreben dober raziskovalni koncept, zajet v naslednjih hipotezah:

- se vrste rastlin razlikujejo po svoji primernosti za strukturo vegetacijskih elementov,

- vizualni vtis vegetacijskih elementov je odvisen od kombinacije morfoloških značilnosti
uporabljenih rastlinskih vrst, iz katerih so sestavljeni vegetacijski elementi,
- vrste rastlin lahko razvrstimo glede na končni vtis, ki ga vidimo v obliki vegetacijskih
elementov ali elementov,
- rastlinske vrste se razlikujejo po sposobnosti doseganja posameznih prostorskih oblik.
2 Metode dela
2.1 Opis objekta in predmet raziskave
2.1.1 Historijat Parka Angiolina

Raziskovalno območje zajema sam park Angiolina, ki je eden najbolj nagrajenih parkov v
Evropi. Park je najstarejša stavba v Opatiji, cerkev Sv. James, prvič omenjen v zgodovinskih
spisih iz leta 1449. Zgrajena je bila na temeljih benediktinskega samostana - benediktinske
opatije, po kateri je ime Opatija dobilo ime. Do 19. stoletja je bila edina zgradba na takrat
zapuščenem območju ob morju. Iginio Ritter von Scarpa leta 1844 kupi zemljišče v bližini
cerkve in zgradi domišljijski dvorec, ki mu žena reče ime Angioline - Villa Angiolina.
S široko paleto rastlinskih vrst iz različnih delov sveta naredi zeleno srce Opatije. Cvet
kamelije, ki dopolnjuje lepote tega parka, je postal simbol Opatije. Poleg čudovite kamelije je
park našel tudi ameriški bor, himalajsko cipreso, zimzeleno rastlino zanimivih listov - fatsia
japonica in skoraj 150 drugih rastlinskih vrst. Park Angiolina je nastal od leta 1845 do 1860.
Družba Južne železnice je za gradnjo parka najela Carla Schuberta, direktorja dunajskega
Imperial-Royal Society. Ta vrtnarski spomenik se razprostira na površini 3,64 ha in je
razdeljen na 60 polj, na katerih je zasajenih približno 150 rastlinskih vrst (Zakošek, 2005).
Današnji park je ohranil svojo prvotno arhitekturo, spremembe pa so bile narejene z gradnjo
Poletnega odra in izginotjem stare kopeli. Deli parka so zgrajeni v slogu angleškega parka,
vijugastih poti, pa tudi v francoskem slogu, s cvetnim parterjem, ki se spreminja glede na
letne čase.

2.1.2 Klima

Opatijsko podnebje je ugodno za ohranjanje te dragocene vegetacije. Statistični nadzor

podnebnih elementov: temperature zraka, relativna vlaga, padavine in vetrovi dokazujejo, da
ima Opatija vse prednosti mediteranskega podnebja. Bližina Učke zagotavlja sveže noči,
pomlad pa je glede temperature najbolj prijeten del leta. V Opatiji je veliko dežja, kar je zelo
pomembno za bujno vegetacijo. Pozimi zmrzal praviloma ni, sneg pa je v Opatiji redek in
kratkotrajen pojav. Opatija je zaščitena pred hladno in močno nevihto, kar koristi tudi
vegetaciji.

2.1.3 Hidrografske posebnosti in vegetacijska raznolikost

Opatijo obdaja apnenec, skupaj z neprepustnimi flišnimi nahajališči Učke. Zadržijo vodo in
so zato hidrografsko zelo pomembne. Tako nastanejo izviri in izviri na meji fliša in apnenca.
Med njimi so tudi tisti, ki so zajeti v oskrbi z vodo in nekateri napajajo občasne ali trajne
tekočine. Potoki so prerezali ravnine in doline na pobočjih Učke, ki imajo pogosto obliko
sotesk in kanjonov (Špan, 1990) . Ljudje jih kličejo drage. Na obali končajo pod določenim
kotom, zato so deli pobočja Učke reliefno videti rebrasto. Na rastlinstvo vplivajo predvsem
podnebne razmere ter relief in njegovo ozadje. Ugodni podnebni elementi na obalnem
pobočju Učke so najpomembnejši razlog njegovega gozdnega pokrova. Zelene pokrajine so
veliko bolj privlačne od golih pokrajin.

2.1.4 Geografski položaj in naravni viri opatijske riviere

Številčnost gozdov in zelenja na Učki je pomemben naravni vir in privlačnost. Kvarnerska

stran Učke je z gozdom in zelenjem eno najbogatejših in najlepših obalnih kraških območij
na Jadranu in ustvarja estetsko vzdušje za ljudi. Gozdovi s svojimi vitalnimi funkcijami
povečujejo količino kisika v zraku in imajo zato osvežujoč pomen. V sredozemskih obalnih
območjih eterična olja izhlapijo in pomešajo z morskim aerosolom, ki ga vdihavajo in
pozitivno vplivajo na ljudi z dihalnimi težavami. Vendar pa so med nežno opatijsko obalo in
vrhovi Učke razporejena vegetacijska tla s svojimi značilnostmi, ki jih določajo podnebne
značilnosti in nadmorska višina. Za obalna območja je značilna sredozemska makija, v kateri
podnebne ugodnosti z relativno visoko vlažnostjo pogojujejo najpomembnejši razvoj lovorika
na naši obali. Nekatera njegova drevesa so visoka deset metrov. Na nekoliko višjem terenu so
se ob hrastovih gozdovih razvili hrastovi gozdovi nežnega kostanja, ki so jih ljudje imenovali
maroon. V srednjem nadmorskem območju je približno 700 do 800 m nadmorske višine, kjer
so večinoma hrasti. Bujni travniki, večinoma razviti na flišnih poljih, nadaljujejo do tega
pasu. Tu in v spodnjih terenih se nahajajo tudi lepi kompleksi borovega gozda, od katerih so
nekateri prišli iz pogozdovanja v času avstro-ogrske monarhije. Na nadmorski višini nad 700
do 800 m prevladujejo bukovi gozdovi, ki odražajo vpliv morja. Ugodni mikroklimatski
pogoji na opatijski rivieri so bili med najpomembnejšimi razlogi za nastanek opatijskih
parkov in parkov. Tu so nastale v 19. in začetku 20. stoletja v času, ko se je to območje
začelo valorizirati. Za parke so značilne različne avtohtone in eksotične vrste dreves, med
katerimi omenimo hrast hrastov hrast, različne palme, nato cedro, mamute, akacije, agave,
bambus itd. Na to območje so v 19. stoletju uvažali grmovje japonske kamelije, tako da je
sčasoma njen cvet postal turistični simbol Opatije. Opatijski parki so zaradi svoje privlačnosti
in vrednosti razglašeni za vrtnarske spomenike in uživajo v zaščiti, zato predstavljajo
pomemben turistični vir opatijske riviere (Zakošek, 2005).

2.2 Opis zbiranja in obdelave podatkov

Zbiranje podataka je izvedeno v samom parku, smo vzeli 200 anketirancev slučajnim
izbirom. Smo takšne poatke obradili v R-programu in dobili rezultate. Katere bomo
predstavili v rezultatima.

3 Predmet raziskave

Osnovni predmet raziskovanja so okrasne rastlinske vrste, ki se uporabljajo v javnih nasadih.

Študija zajema avtohtone vrste, primerne za uporabo, pa tudi tuje vrste in kultivarje, ki so
običajno zastopani v Evropi.

Vrste so izbrane glede na:

- odpornost na nizke temperature,
- odpornost na mestne razmere (onesnaževanje, sol),
- odpornost proti boleznim in škodljivcem,
- ekonomičnost gojenja in gojenja.

Izbrane so bile naslednje določene vrste rastlin s posebnimi značilnostmi (morfološke in

anatomske značilnosti, ekološke zahteve, uporaba v vrtnarstvu in druge):
Acer palmatum, Wistaria sinensis, Cycas revoluta, Taxodium distichum, Chamaecyparis
lawsoniana, Magnolia kobus, Calycanthus occidentalis, Camellia japonica, Washingtonia
filifera, Acer saccharinum, Tamarix ramosissima.

4 Metodologija
4.1 Razporeditev rastlinskih vrst glede navidne značilnosti

Razvrstitev rastlinskih vrst je bila izvedena na podlagi prejšnjih podatkov (Grothe, 2000), kje
so določena najboljša vizualna oblika posamezne rastlinske vrste.
Pri izbiri oblike rastlin je treba upoštevati odvisnost vsakega vzorca rastlinske vrste od
pogojev za rast (večinoma od svetlobe in tal). Pored ovih biljnih vrsta postoje još :
- luk Buddleja Davidii koji se koristi za stvaranje manjih vegetacijskih tačaka, za nešišane
živice(Grothe, 2000) ,
- pravilan, uspravan Carpinus betulus 'Fastigiata' za formalne nasade, drvored, (Grothe,2000),
- nepravilan i uspravan Gleditsia triacanthos za neformalne vegetacijske skupine (Grothe,
2000) ,
- nepravilan, uspravan i razgranat Fagus sylvatica za stvaranje vegetacijskih tačaka linijskih
struktura, (Grothe, 2000),
- isprepleten, vijugav Salix matsudana 'Tortuosa' za naglašavanje individualnosti, (Grothe ,
2000),
- čupav Cytisus x praecox za stvaranje moduliranih horizontalnih vegetacijskih ploha, za
pojedinačnu sadnju(Grothe, 2000).
Slika 1: Shematski prikaz tipologije rastlinskih vrst (vir : Idžojtić, M., 2009)

Pored tipologije oblika biljnih vrsta i tipologije habitusa rastlinskih vrst katere nam prikazuje
slika 1, tudi je važno naglasiti teksturu i boju biljnih vrsta.

4.2 Metoda anketiranja

Za tipologijo smo se odločili zaradi vizuelnega izgleda nekaterih rastlinskih vrst in smo
delalo metodo anketiranja. Za izbiro drevesnih vrst smo uporabljali shemu katera prikazuje
vizuelno oblike rastlinskih vrst , na osnovo sheme smo se odločili katere obliko so najlepše in
tako sestavili listu izbranih rastlinski vrst ki smo ih navedli v anketi.Usmerili smo se na 200
anketirancev, katere smo izbrali slučajnim izbirom. Anketa je bila anketirancem ponujena za
prosto izbiro in brez časovne omejitve. Raziskava je bila sestavljena iz več skupin vprašanj z
različnimi možnostmi odgovora. Skupine vprašanj kot so: socialno-ekonomski položaj
anketirancev, želje po bivanju v parku in različne dejavnosti, odnosi z okoljem in vizualna
izkušnja v parku. Namen raziskave je bil zagotoviti katera rastlinska vrsta je vizualno
najlijepša v parku. Rezultati so predstavljeni glede na spol, starost in odzive na vizualne
značilnosti parka. Metoda dela je vključevala zbiranje podatkov z uporabo anketne metode, ki
je bila ponujena turistom pri samopolnjenju ob prihodu v park. Zbrani podatki so bili vneseni
v bazo za lažjo statistično obdelavo, razvrščanje po določenih nastavitvah in nadaljnja
analiza. Za statistične analize smo uporabljali program SPSS in R-program, v katerega je bila
uvožena tabela podatkov o anketirancih. Smo dali analizo T-testa za neodvisne vzorce.

5 Rezultati statistične analize

5.1 Strukturna sestava anketirancev

Zaradi omejenega prostora so dobljeni rezultati predstavljeni statistično in v opisani obliki.

Raziskava je vključevala osnovna vprašanja o parku.
V preglednici 1 so podatki za sestavo anketirancev po spolu v odnosu na starost.
Preglednica 1: Strukturna sestava anketirancev po spolu in starost
Spol Starostna dob
N % N %
Moški 87 0,87 18-30 85 0,85
Ženski 113 1,13 31-50 79 0,79
 51-70 36 0,36

Skupaj 200 Skupaj 200

Od 200 anketirancev jih je bilo 87 moških in 113 žensk. Glede na starostno strukturo smo
vzeli od odraslosti z razliko 20 let. Največ anketirancev se je gibalo v starosti od 18 do 30 let.

5.2 Mesto prihajanja anketirancev

Za anketiran kraj prihoda smo imeli devet držav (HR, SI, BIH, I, D, A, SL, POL, HU).

HUN
POL 6%
SL 4%
7% HR
30%

I
8%
A
4%
GER
5%

BIH
14%
SLO
25%
HR BIH SLO GER A I SL POL HUN

Slika 2: Anketirancev po državah (Ilustracija: Amina Gačo)

Slika 2 prikazuje odstotek vprašanih z najvišjo zastopanostjo državljanstva Hrvaške,

Slovenije ter Bosne in Hercegovine ter drugih držav.

5.3 Starostna dob anketirancem po spolu

V vprašalniku je bilo 200 anketirancev. Kateri so imeli različna vprašanja, povezana s spolom
in starostjo. Razmerje med starostjo in spolom je prikazano v grafikonu 1 V anketi je bilo več
žensk. Največji delež anketirancev je bil star med 18 in 30 let.vsi anketiranci so izpolnili to
področje, tako da ni razlik.

Podatke smo vnesli v R-program kje smo izdelali t-test za dva vzorca. V izpisu vrednost t-
statistike je -0,11, minus je zradi tega kaj ničelne domneve delujo po abecedi, Ž je ispred M.
H0 : µŽ – µM = Ω0 = 0 stopnje prostosti ničelne porazdelitve df: 198 in p-vrednost 0,90.
Odvisna spremenljivka je bila starost. Spol nam določi skupine, če je t = -0,11 in
p = 0,90, test je statistično značilen in prikazuje da je manjše moških starostne dobi , od
ženskih kaj vidimo iz »Mean in group M mean in group Ž« . Standardna deviacija je znašala
za moške 15,61 in za ženske 15,45 (Košmelj, 2007.).
Slika 3: Frekvenčna porazdelitev anketirancev po starostnih razredih (Ilustracija: Amina
Gačo)

Slika 3 kaže da bistvenih razlik v porazdelitvi starosti glede na spol ni. Četrtina anketirancev
je bila mlajša od 20 let, mediana za starost je 35 let, četrtina je bila starejša od 48 let.
Najstarejši je bil sa 70 let.

Na sliki 4 je prikazana ocena gostote po starosti , kje vidimo koliko je bilo anketirancev po
starosti. Sliko grafikona okvir z ročaji za starost glede na spol smo dobili v R-programu.
Graf okvir z ročaji prikazuje da več imamo moških pri sarosti 22 leta , 47 leta in 68 leta v
odnosu na ženske.
Slika 4: Grafikon gostota starosti v odnosu na spol (ilustracija: Amina Gačo)

5.4 Najlepša rastlinska vrsta

V zvezi z najlepšimi vrstami v parku je večina izbrala Camellia japonica (47%), v Taxodium
distichum (46%). Medtem ko je 7% všečkov razdeljenih na ostalih 10 rastlinskih vrst. Priloga
je Preglednica 3, ki prikazuje, katera vrsta je najlepša za katero koli populacijo. Naslednje so
prikazane rastlinske vrste:
1.Acer palmatum, 7.Calycanthus occidentalis,
2.Wistaria sinensis, 8.Camellia japonica,
3.Cycas revoluta, 9.Washingtonia filifera,
4.Taxodium distichum, 10.Acer saccharinum,
5.Chamaecyparis lawsoniana, 11.Tamarix ramosissima.
6.Magnolia kobus,

Preglednica 3: Najlepše rastlinske vrste po spolu

Rastlinsk
a vrsta M Ž Ukupno
1 2 4 6
2 3 6 9
3 18 10 28
4 21 25 46
5 4 3 7
6 4 4 8
7 5 10 15
8 19 28 47
9 8 1 9
10 9 6 15
11 3 7 10

Skupaj 96 104 200

Vir: Amina Gačo,Biotehniški fakultet Bihać, 2017.
5.5 Opis Najlepših rastlinskih vrst
5.5.1 Camellia japonica – Japanska kamelija

Camellia japonica je zimzelena grmovnica. Lubje njegovih vej je gladke in svetlo sive barve.
Listi so izmenični, preprosti in usnjati temno zeleni s poudarjenim vrhom. Cvetovi so redni,
veliki 6-12 cm, sedeči in pokončni. Barva cvetov je bela, roza ali bordo. Cvetovi so brez
vonja. V divji Camellia japonica so cvetovi rdeči, manjši 3-4 cm in preprosti. Plod je
zaobljena kost, ki je pognala grm s 3 semeni (Šilić Č.1990). Občutljiva je na nizke
temperature, vlažna in zemljana. Raste na toplih in revnih apnencih. Camellia japonica zori
septembra in oktobra. Čas cvetenja Camellia japonica je od decembra do maja, odvisno od
zadevne sorte (Šilić Č.1990).
Camellia japonica se razmnožuje vegetativno in s semeni. Vegetativno se razmnožuje z
lesenimi potaknjenci in listnimi potaknjenci. Camellia japonica se širi od južne Japonske,
Koreje vse do Kitajske in Evrope. Na Kitajskem ga uporabljajo kot čaj (Šilić Č.1990).
Zahvaljujoč svojim cvetjem je Camellia japonica našla veliko uporabo kot vrtnarska vrsta v
Evropi. Oblika je enostavna, saj gre za vrsto grmovnice ali majhnega drevesa. Čeprav se v
vzhodni Aziji uporablja za zdravilne namene, je v Evropi še vedno dekorativna vrsta.
Najbolj razširjena vrsta kamelije pri nas je Camellia japonica, ki ima številne kultivarje v
različnih barvah cvetov, rdeče, roza, bele in številne šotorske rože. Če naštejemo nekaj
kultivarjev Camellie japonice: „Črna čipka“ - temno rdeča, „Snežna krogla“ - dvojni beli
cvet, „Bonomiana“- dvojna bela rosa šotor rože (Šilić Č.1990).
Poleg Camellie japonice je najbolj razširjena vrsta Camellia sasanqua, za katero so značilni
nekoliko manjši cvetovi in listi.

Slika 5: Camellia japonica (foto: Amina Gačo)

5.5.2 Taxodium distichum – Močvarni čempres

Taxodium distichum je listopadno iglavce. Piramidna je rast z vodoravnimi vejami, ki niso v

vretencih. Lubje je gosto in rdečkasto (Lakušić, 1990). Koreninski sistem je dobro razvit,
vodoravno dobro razvit in izbruhne iz pokončnih izrastkov, ki so sestavljeni iz mehkega in
gobastega dela lubja in se uporabljajo za prezračevanje. Listi so iglice kratkih poganjkov, ki
so linearno mehki in občutljivi. Igle so luskave in spiralno razporejene (Šilić, 1990). Rastejo
na mokriščih globokih, peščenih in glinenih deželah, ki mejijo na reke in jezera. Odporen je
na nizke temperature (-300 C). Taxodium distichum cveti od marca do konca aprila.
Taxodium distichum razmnožujejo s semeni in potaknjenci. Semena se redko razmnožujejo,
ker potrebuje daljše obdobje, medtem ko potaknjenci redno razmnožujejo, poleg tega pa
streljajo poganjke izpanja. Taxodium distichum se nahaja v jugovzhodnih delih Severne
Amerike (Idžojtić, 2009). Vse od Louisiane do Floride. Njeni habitati so večinoma v nižinah,
najdemo pa jih tudi na večjih nadmorskih višinah (Idžojtić, 2009).V vrtnarstvu je zelo
cenjena vrsta, zato jo pogosto najdemo v parkih. Moški cvetovi tvorijo dolge metle, stožci pa
so ovalni in sedeči, zato je to drevo cenjeno v vrtnarstvu. Cveti bogato in vsako leto obrodi
sadove (Šilić, 1990).

Slika 6: Taxodium distichum (foto: Amina Gačo)

5.5.3 Cycas revoluta- Smotani cikas

Cycas revoluta ima preprosto drevo, valjaste oblike, prekrito z listnimi naplavinami. Doseže
višino 8 metrov. Vendar so v naših razmerah njegove dimenzije veliko manjše. Listi so
zimzeleni, pernati, zimzeleni, usnjeni in temno zeleni (Idžojtić, 2013). Cvetovi so združeni v
socvetja in zelo preprosti. Semena so okrogle, rdeče ali oranžno rumene barve (Šilić, 1990).
Dobro se koreninijo in hitro rastejo. Je zelo občutljiv na nizke temperature. Ustreza zmerni
vlažnosti in subhumidnemu podnebju jadranskih otokov in obal. Ljubi ohlapna tla, bogata s
humusom. Ne prenaša suhih in hladnih vetrov. Vzdrži temperature do -8 o C (Šilić, 1990).
Revolucije cikasa cvetijo čas sredi poletja. Gnojenje traja 2 -3 mesece. Razmnoževanje Cycas
revolut je vegetativno, poganjki. Pri setvi je redko, ker seme ostane smradno. Razširjena je na
ozemlju južne Japonske, vendar je našla svojo uporabo v Evropi. Ženski organi za
razmnoževanje so veliko lepši in bolj zanimivo oblikovani od moških, zato so ženske oblike
bolj iskane v vrtnarstvu. Pri zasnovi vrta se uporablja kot pasijans ali v manjših skupinah.

Slika 7: Cycas revoluta (foto: Amina Gačo)

6 Ostala vprašanja povezana s parkom

Na vprašanja: "Bi kaj spremenili v parku?" ," Da li so zadovoljni trenutnim izgledom
parka?", "Da li bi park trebalo ograničiti turistične obiske? ", " A li je park ugrožen zradi
turizma?" , anketiranci so soglasno odgovorili da nič ne bi spreminjali v parku, da je park
lepega izgleda, da ne bi uvodili ograničenja za obiskovalce zaradi tega če ni ugrožen zaradi
turizma.

7 Razprava

Parki so del atmosfere mesta in tvorijo njegovo urbano tkivo.Parki so zelo pomembni zaradi
tega če, ljudi lahko uživajo v zraku, imajo rekreacijo in takšni parki lahko se uporabljajo
zaradi izobreževanja. Obravnavani par Angiolina se nahaja na področju Opatije na Hrvaškem
in je zelo podoben za rekreacijo in izobreževanje zaradi rastlinskih vrst ki se tu nahajajo.
Zaradi položaja blizo mora podoben je za rekreacijo in uživanje v svežem zraku. Prva znana
pomembna zgradba na tem območju in tudi tista, ki smo jo raziskali, je park Angiolina. Carl
Schubert je odgovoren za novo zasnovo, v novi zasnovi se pojavljajo številne vrste, kot so:
kamelija (Camellia japonica), lovor (Laurus nobilis), hrast (Quercus sp. Div.), cedre (Cedrus
sp. Div.), smreke (Pinus sp. Div.), Magnolia grandiflora, Sequoia sempervirens, Calocedrus
decurrens, Phyllostachys aurea, različne palme in približno 150 vrst večinoma eksotične
dendroflore. Med eksotičnimi in starimi primerki dendroflore spadajo drevesa magnolije
(Magnolia kobus), zimzeleni krošnja hrasta (Quercus ilex) in zelo stara smreka (Pinus pinea).
V botaničnem smislu je najzanimivejši del parka ograjen prostor z grmi japonske kamelije
(Camellia japonica). Skupine bambusa (Phyllostachys aurea) imajo eksotičen videz. Pred
kratkim so med razpoke stalagmitov posadili trnje (Sedum sp.), skrilavca (Carex sp.), plazeči
ficus (Ficus repens) in druge trajnice. Posadimo skupino eksotičnih japonskih banan (Musa
basjoo). Sicer je večji kompleks na severu parka značilen gozd starih borov in iglavcev,
grmovje pa označuje japonska aukuba (Aucuba japonica). Raziskave kažejo, da danes v
parku živi razmeroma bogata dekorativna dendroflora, ki šteje približno 150 vrst, med tem ko
jih je bilo prej dvakrat več. Študija tudi kaže, da se lahko številne vrtnarske vrste, ki se
uporabljajo v gospodarske namene, v vrtnarstvu uporabljajo za urejanje okolice.

Prejšnjih raziskava ki bi bile enake raziskavi ni bilo. Tako da smo dobili rezultate ki so
pomembni za park. Do rezultatov smo prišli na osnovo hipotez ki smo ih postavili. Kažejo da
je največ ispitanih bilo ženski v odnosu na moške, ispitanih je bilo ukupno 200. Anketirance
smo izbrali slučajno. Največ ispitanih je bilo v letu med 18-30. Po mestu prihajanja največ
ljudi je bilo iz Hrvaške, Slovenije in Bosne in Hercegovine. Ostale skupine so bile v manjšim
številkama, očitno radi bližine. Na podlagi podatkov Gaida in Grotheja (2000) smo ispitali
vizualne podobnosti in smo dobili vizualne podatke parka, ki nam dajejo videz. Rezultate ki
smo ih dobili v SPSS in R-programu, ki smo jih dobili na podlagi vzorca 200 ljudi, od tega
smo imeli naključni vzorec anketirancev, prejeli 113 žensk in 87 moških, različnih starosti.
Čeprav je bilo anketirancev v ženskem prebivalstvu več, smo po starosti dobili enake vzorce.
Iz t-testa smo ugotovili, da ni bilo bistvenih razlik. Četrtina vprašanih je bila mlajša od 20 let,
srednja starost 35 let, četrtina pa starejših od 48 let. Najstarejša je bila stara 70 let. Na osnovo
najlepše rastlinske vrste smo prišli do podataka da je Camelia japonica najlepša rastlinska
vrsta v parku, kje je bilo 47 potvrditvenih odgovora da je to najlepša rastlinska vrsta.

Zahvala
Avtor se pri zbiranju podatkov zahvaljuje Opštini Opatija in mestu Reka na Hrvaškem, tudi
svojim profesorima mestne Univerze Biotehniške fakultete v Bihaću.
Viri in literatura
Šoljan, D., Muratović, E., Abadžić, S. (2009): Biljke planina BiH, Šahinpašić, Sarajevo.
Šilić, Č. (1990): Endemične biljke, IP Svjetlost, Beograd.
Lakušić, R. (1990): Planinske biljke, IP Svjetlost, Beograd.
Šilić, Č. (1990): Ukrasno drveće i grmlje, IP Svjetlost, Beograd.
Špan, A., Antolić, B. (1990): Biljni svijet Jadrana, IP Svjetlost, Beograd.
Košmelj, K. (2007) : Uporabna statistika, Ljubljana.
Idžojtić, M. (2009): Dendrologija – List, Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Idžojtić, M. (2013): Dendrologija – Cvijet, češer, plod, sjeme, Šumarski fakultet Sveučilišta u
Zagrebu.
https://repository.ffri.uniri.hr/islandora/object/ffri:847/preview (4.12.2019).
http://ju-priroda.hr/3zasticeni/park-angiolina.pdf (5.1.2020).