Slovenščina, narečja in sanskrt (sanskrit), bretonščina

[ uvod | medmrežni slovarji - sanskrt | slovar sanskrt_angleščina_slovenščina ( introduction in english ) | slovar bretonsko_francosko_slovenski | slovenian dialects | enak
zven in pomen besed v več jezikih | slovarji - različni jeziki | Slowenisch, Dialekte und Sanskrit ]

Oglej si začetek te strani v sanskrtu - slika.

Uvod
Na medmrežju skoraj ni primerjav med sanskrtom in slovenščino (našimi narečji).
Na starost slovenščine kaže tudi velika podobnost sanskrta s slovenščino. Še kako desetletje nazaj so izvor sanskrtskega jezika (star indijski jezik) iskali v litvanščini.
Toda ko so nekateri domoljubni Slovenci (Jožef Škulj, Kanada) opozorili, da je slovenščina mnogo bolj sorodna sanskrtu kot litvanščina, so bili osupli, saj slovenščine,
kot primerjalnega jezika sploh nihče ni preučeval. Sanskrt se je skozi stoletja dokaj spreminjal, verjetno zaradi tega, ker se je s časoma pomešal s staroselskimi besedami
indijskega podkontinenta. Zanimivo pa je, da starejši ko je sanskrt, večja je njegova sorodnost s slovenščino. Novejše študije ugotavljajo, da se je sanskrt, od takrat
glavnega Evropskega jezika, slovenščine, ločil pred najmanj 8.000 leti. Genske študije pa so pokazale še, da se genska slika v srednji Evropi, v zadnjih 20.000 letih,
praktično ni spremenila, saj je v vsem tem dolgem času novih genov le 7 %.
So tudi dvomi, vendar je vsem genetskim raziskavam skupno dejstvo, da je večinsko današnje prebivalstvo na evropskih tleh avtohtono, in da v zgodovinskem obdobju ni
prišlo do večjih preseljevanj po padcu Rimskega cesarstva.

Povzetek iz http://www.korenine.si/zborniki/zbornik02/skulj02.htm
Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov
Raziskave genetskih skupin na Y-kromosomu, ki ga dedujemo po moški strani, in mtDNA, ki jo dedujemo po ženski strani, dokazujejo naslednje:
– Velika večina (85%) genetskih skupin pri Slovencih je stara več kot 20 000 let. To dokazuje, da so Slovenci genetsko star narod.
– Na področju jugovzhodnih Alp je bilo eno od zatočišč med ledeno dobo. Tukaj naj bi nastala genetska mutacija M170, ki se je potem razširila in prišla med Baske in v
Indijo.
– Evropa je bila poseljena v petih migracijah, začenši pred 40 000 leti do danes. V zadnjih tri tisoč letih, to je od bronaste dobe do danes, so ljudje prinesli v Alpe samo
7% novih genov. To je tudi dokaz, da ni bilo kakšnega večjega preseljevanja ljudstev v 6. stoletju okrog Alp.
– Slovencem so genetsko zelo blizu Skandinavci, kakor tudi Čehi, Slovaki in Ukrajinci.
– Sorodnost s Skandinavci se ujema z zgodovinskim izvorom Vandalov.
Zgodovinske, jezikovne, topografske in genetske raziskave kažejo, da so bili Veneti predniki Slovencev.
--------------------------------------------------------------------

Pot Venetov iz Male Azije v Indijo na osnovi najdb arh. Pere Bosch - gimpera. Sporedno s širjenjem Kulture žarnih grobišč (nosilici Veneti) se je širil tudi slovenetski
jezik ob reki Donavi v Bližnjo Azijo in Indijo, kjer je nastal sanskrtski jezik. Sanskrtski jezik ima presenetljivo sorodnost s slovenskim, kar je razvidno v knjigi VEDA,
"najstarejši" knjigi sveta; beseda veda ima isti pomen v slovenščini kot v sanskrtskem jeziku. Še po dveh poteh so se premikali ljudje Žarne kulture ter s tem širili svojo
kulturo in jezik. Ena je vodila vzdolž Atlantske obale od Baltika do Armorike, kjer so ali so še pred nedavnim bili sledovi slovenetskega jezika (Bretanija). Najbolj važna
pa je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Adriatikom.
Iz: http://images.google.com/imgres?
imgurl=http://img84.imageshack.us/img84/4808/70588082xt6.th.png&imgrefurl=http://karantanskazaveza.mojforum.si/karantanskazaveza-
about272.html&h=111&w=150&sz=5&hl=de&start=55&um=1&tbnid=8sY1G0rrPNyw6M:&tbnh=71&tbnw=96&prev=/images%3Fq%3Dveneti%2Bv%2Bevropi%26star

DVOJINA (dual) JE ZNAČILNA ZA SANSKRT IN SLOVENŠČINO (NAŠA NAREČJA).

Primeri (povzeto po: http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228):
»Hej, pridita!« (»Ahó, ágačhatám!«),
gledava dva ptiča (dvau khagau pašjávaha),
pokličeva prijateljici (sakhyau áhvajavaha)

Slovenščina ima šest sklonov v treh številih in treh osebah – tako kot sanskrt (sanskrt pozna vsaj en sklon več, ablativ - preveden kot ločilnik ali separativ, vseboval naj bi
tudi vokativ ali zvalnik), tudi glagoli se spregajo v vseh omenjenih oblikah. Torej ni čudno, da je za tujce učenje sanskrta tako naporno, kot učenje Slovenščine - to čuti
vsak učenec na maturi.
Dokazi:
Spreganje glagola biti v obeh jezikih (povzeto po: http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228): sem (asmi), si (assi), je (asti), sva (svaha), sta
(sthaha), sta (staha), smo (smaha), ste (stha), so (santi). Podobnosti med glagoli: vid (videti, vedeti), dá (dati), dživ (živeti), džnja (znati), sthá (stati), pib (piti), praš
(vprašati), pat (padati) ... in za konec še nekatere nenavadno podobne besede: veda (veda), mátá (mati), bhrátá (brat), mrtju (smrt), dinam (dan), nišá – (noč), mása –
(mesec), tama (tema), annam (hrana), mamsa (meso), asthi (kost), nakha (noht), oštha (usta), trnam (trava), nagna (nag), dvaram (vrata, dveri), phena (pena), madhu
(med), phalam (plod), čašaka (čaša), šálá (šola), kunčiká (ključ), svaja (svoj) ...
Slovenščini in sanskrtu je sorodno že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih
nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje
prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh
spolih (le v množini).
Zelo primerne beseda z primerjavo slovenščine in starih indijskih (Indija - Vindija od Veneti, naši predniki po jeziku in izročilu, deloma tudi gensko) besed so npr. bog
Višnu oz. vzvišen, Krišna oz. kresnik, Yama oz jama in mnoge druge iz slovarja spodaj.

Končno je izšla tudi knjiga, neke vrste slovar, Sanskrt in slovenščina [ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ] (maj 2008), ki zelo lično
primerja Sanskrt in slovenska narečja. Avtor je Ivo Petkovšek - JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O.
Opis:
"V tem besednjaku skuša avtor pritegniti pozornost bralcev do velikih podobnosti, ki izstopajo v primerjanju slovenskih besed s sanskrtskimi (in akadskimi). To dejstvo
nam predoča tudi možnost prepleta med starimi kulturami, ki se izraža zlasti v prazgodovinski Evropi."
Knjiga argumentirano dokazuje, da je slovenščina, skupaj z litvanščino, ključ do razumevanja izvora Evropejcev v povezavi z severozahodno Indijo.
Knjige seveda ni izdala SAZU (ali kaka njej podobna institucija z državno podporo in "domoljubnim" poslanstvom), ki se najbrž raje pridno ukvarja z izumljanjem letnih
programov in pisanjem poročil o programih in zraven še skrbi za "čisto" kadrovsko zasedbo.

2013 je v zgolj 300 izvodih izšla odlična knjiga dr. Antona Perdiha - IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV.
Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v 6. stoletju.
Take razprave niso nekaj novega, saj so potekale že v 19. stoletju in so izzvenele po 1. svetovni vojni. V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da živimo
Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije v akademskih krogih. Domneva o kasnem prihodu z vzhoda se je
pojavila pred okoli 500 leti ob tedanjem razumevanju antičnih spisov in so jo počasi razvijali do trditve o prihodu iz Pripjatskih močvirij. Že pred tridesetimi leti so tvorci
Venetske razlage o izvoru Slovencev pokazali, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva, ki nima neposredne opore v znanih virih in temelji le na razlagah
nekaterih opisov dogajanj v nekaterih virih. Nasprotno pa da ima védenje o prvobitnosti Slovencev neposredne podatke v zgodnjih virih. V zadnjih petih letih so na
podlagi rezultatov genetskih raziskav razvili novo vejo genetike – DNK rodoslovje, katere rezultati dajejo podatke, ki v mnogočem pojasnjujejo izvor raznih evropskih
ljudstev, njihove selitve in razvoj. Ti podatki pojasnijo veliko doslej neznanih ali spornih stvari in temu je posvečen del te knjige. Ob tem se lahko vprašamo, ali so morda
naši zgodovinarji, ki zagovarjajo domnevo o zgodnjesrednjeveškem prihodu naših prednikov izza Karpatov, zgrešili poklic, jim bije zadnja ura, jih čaka propad?
NIKAKOR!
Čaka jih le nujnost opustitve preživelih paradigem in zamenjave z novimi, boljšimi.
V tej knjigi so zbrani novi podatki, ki bodo podlaga nove paradigme, katere zasnove so tu predstavljene.
Knjiga ima veliko znanstveno vrednost, saj njene teze izhajajo direktno iz objektivnega vrednotenja DNK rodoslovja. Določene mutacije na Y-kromosomu se namreč
prenašajo samo iz očetov na sinove - preko zaporedja mutacij pa se da našemu globalnemu praočetu slediti tam nekje do 200 000 let v preteklost.
Pri iskanju pramame pa se uporablja mitohondrijska DNK (mtDNK), ki se prenaša na otroke zgolj preko mame. Tudi ta raziskava je prišla vsaj do 200 000 let v preteklost
in sicer na področje Afrike.

dr. Antona Perdiha na predstavitvi knjige "IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV", sreda 13. november 2013 v prostorih SVETOVNEGA
SLOVENSKEGA KONGRESA na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani.

Avtor je na predstavitvi knjige dal velik poudarek tudi zunanjim dejavnikom, recimo izbruhu vulkana Toba (Sumatra - Indonezija) pred približno 70 000 leti - ki je bil
eden najhujših izbruhov v času prevlade sesalcev. Izbruh je pomenil zdesetkanje naših prednikov - neke vrste evolucijsko sito. Preživelo naj bi le 15000 naših prednikov (
to je recimo št. prebivalcev občine Ormož - iz njih je danes človeštvo narastlo na 7 milijard) - na to kažejo mutacije Y-kromosona ter mitohondrijska DNK in seveda
razmeroma nizka stopnja genske variacije med današnjimi ljudmi.

"Evine" hčere malo podrobneje.

Pri raziskavah ženske dedne linije je genetikom v pomoč zapis DNK, ki ni shranjen v celičnem jedru, ampak v mitohondrijih. V daljni preteklosti je neki naš evolucijski
enocelični prednik požrl bakterijo, ki je bila, kot se je pokazalo, koristna, saj je znotraj celice proizvajala energijo. Daljni potomci te požrte bakterije so mitohondriji v
naših celicah, ki, povedano zelo poenostavljeno, delujejo kot nekakšne celične elektrarne. Za genetike pa so mitohondriji zanimivi, ker imajo svoj genom. Ta je sicer
majhen, saj se je med evolucijo veliko pomembnih genov iz mitohondrija preselilo v celično jedro, a zapis, ki je ostal, je zanimiv, saj se pri dedovanju ne premeša, ampak
se deduje nespremenjen iz roda v rod. Vsaka mutacija, ki ni smrtna, se ohrani tudi pri potomcih. V nasprotju s kromosomom Y se mitohondriji dedujejo samo po ženski
liniji. Podobno kot pri kromosomu Y so tudi variacije mitohondrijske DNK največje med današnjimi prebivalci Afrike. Ocenjujejo, da je mitohondrijska Eva živela v
Afriki pred približno 200.000 leti.
Nekaj o DNK najdete tudi na:
http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/122-slovenski-dnk-bazen-znotraj-balkana-in-evrope

Perdih je tudi povedal, na kak način ga ljudje iz univerze želijo diskreditirati (na srednjeveški način) - kaj vse se torej valja po naših akademskih krogih ..., grozljivo in to
v 21. stoletju v "razsvetljeni" Evropi.

Izredno zanimanje obiskovalcev za predavanje Antona Perdiha o izvoru Slovencev in drugih Evropejcev, je dokaz, da hočejo ljudje slišati tudi drugo plat uradne
zgodovinske teze o izvorih in naseljevanjih Evropejcev.
Anton Perdih pravi: “Ne poznamo niti enega zgodovinskega vira, ki bi govoril o množičnem naseljevanju prednikov Slovencev v 6. in 7. stoletju našega štetja. Ni
verjetno, da bi Rimljani, Bizantinci in drugi, ki so zabeležili tudi manjše vdore, spregledali in ne zabeležili večjih naseljevanj. Imamo pa vir, ki govori o nerimskem
prebivalstvu, katerega pa ne opredeli bolj podrobno. Po odhodu Rimljanov so ti ostali tam, kjer so bili prej, in kmalu so bili poimenovani kot Sloveni ali Veneti,”
Univerzitetni profesor za kemijo, doma iz Zatolmina, se v pokoju, posveča raziskovanju izvora Evropejcev. Anton utemeljeno dvomi v uradno zgodovino - teorijo, ki so jo
že zastopali germanski zgodovinarji, ker jim je to nekoč ustrezalo. “Skladno s teorijo kontinuitete je večina evropskih arheologov že zavrnila domnevo o invaziji
Indoevropejcev v bakreni dobi, opuščajo jo tudi uradne evropske institucije. Vedno več evropskih strokovnjakov za prazgodovino zavrača tudi domnevo o prihodu
Slovanov v 6. stoletju in sedaj razpravljajo le še, ali so Slovani na svojih sedanjih ozemljih od mlajše ali starejše kamene dobe.” Zavrnil je tudi očitek, da se ukvarja s
tematiko, ki ni blizu njegovi stroki: “Seznam mojih številnih strokovnih objav, ki je javno dostopen na Cobissu, priložil sem ga tudi na konec knjige, priča o nasprotnem.”
Pomen N skupine
V svojem nizanju argumentov v prid tezi, da Slovani na območje današnje Slovenije niso prišli v 6. stoletju, se je oprl zlasti na izsledke populacijske genetike in DNK
rodoslovja, ki temeljita na analizi tipičnih genetskih markerjev. Ti se dedujejo po moški ali ženski liniji. “Z vsakim letom imamo z njihovo pomočjo bolj jasno sliko o
pogostosti posameznih rodovnih skupin, oziroma tako imenovanih haploskupin, ki so značilna za določena geografska področja. Z njimi je mogoče tudi ugotavljati, kako
je potekalo preseljevanje skupin ter ugotavljati čas do skupnega prednika posamezne skupine,” je razložil. V Sloveniji naj bi bilo tretjina ljudi iz haploskupine (HS) I, ki
naj bi bila stara vsaj 46.000 let in ima izvor v Evropi. Druga tretjina pripada HS R1a, ki naj bi nastala pred 20.000 leti v srednji Aziji, od koder naj bi prišla v Evropo pred
9.000 do 8.000 leti in s sabo prinesla kmetijstvo, četrtina ljudi iz HS R1b naj bi tudi imela 20.000 let starega skupnega azijskega prednika, čigar potomci so prišli v
Evropo pred 4.500 oziroma 3.500 leti. “Poleg ostalih manj zastopanih skupin pa na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno zastopana pri Slovanih, ki živijo
na drugi strani Karpatov, kar je neposreden dokaz proti priselitvi od tam. Celo nasprotno: te raziskave kažejo, da so se predniki Slovanov po vdoru bojevitih plemen iz
zahoda (pred dobrimi 4000 leti), nekaj pa tudi pozneje zaradi širjenja Rimskega imperija (nekaj pa tudi v času Karla velikega), selili iz zahoda proti vzhodu (v nasprotno
smer od danes politično predpisane doktrine). Anton je pritrdil, da je vzorec testiranj DNK sicer majhen in pojasnil, da se ta sčasoma povečuje, in da razmerje med
glavnimi tremi skupinami ostaja podobno.

Tabela zgoraj kaže, da na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno zastopana pri Slovanih, ki živijo na drugi strani Karpatov (Rusih), kar je neposreden dokaz
proti priselitvi iz Rusije. Selitve so večinoma potekale iz zahoda proti vzhodu.

Haploskupine po starosti.
SELITEV ZAHODNOEVROPEJCEV - HS R1b1.

SELITEV SLOVANOV PRED PRIBLIŽNO 10000 LETI V EVROPO - HS R1A.

BEG DELA SLOVANOV IZ EVROPE PRED 4000 LETI - HS R1A - PROTI VZHODU V UKRAJINO, RUSIJO. Ljudje HS R1b1 napadajo srednjo Evropo - prebivalce
HS I in R1A - ki se umikajo na vzhod.

Še raziskava iz: http://smit.wz.cz/zrcadlo/rservice.php?akce=tisk&cisloclanku=2013090001

- ki dodatno potrjuje Perdihove podatke (razlike v ocenah deležev genetskih skupin glede na Y-kromosom, ki ga dedujemo po moški strani, so zelo majhne) in s tem
potrjuje tudi razlago migracij v preteklosti.
Še fenomen krajev z imenom, ki po zapisu ali izgovorjavi spominjajo na naše Celje ali Cele.
V Evropi imamo kar nekaj krajev, imena katerih bi morebiti lahko povezali in sicer preko skupnega pomenskega korena. Previdnost ni odveč - torej ni nujno, da imajo
imena pomensko, etimološko, povezavo - pa vendar. Poglejmo štiri kraje, ki morebiti nosijo v imenu pojem celote, celice, sela ...
a) Slovensko mesto Celje, v narečju Cele, v latinščini Celea (Celeia) - lahko da to ime kraja izhaja kar iz prvotnega imena Sela (poimenovano od prvotnih večinskih
prebivalcev Evrope, zagotovo delno genetskih, zagotovo pa kulturnih, jezikovnih, prednikov Slovencev), ki je bilo polatinjeno v Celea in čez stoletja spet nazaj v
poslovenjeno obliko imena Cele, nato v nemški Cilli in nato pod vplivom (zasedbo) Balkana (v 20. stol.) v Celje ...
b) Celle [Čele] di Bulgheria je naselje v Italiji, provinca Salerno v Campanji. Kraj je nastal z naselitvjo Bolgarov v zgodnjem srednjem veku.
c) Celle [Tsele] - mesto leži na severozahodu Nemčije - Spodnja Saška (Niedersachsen). Leta 2010 je v mestu živelo 70745 prebivalcev.
d) Mariazell - Marijino Celje v Avstriji - Štajerska.

SLOVENŠČINA in SANSKRT - V IZDELAVI !!!!!!!!!!!

Na medmrežju skoraj ni primerjav med sanskrtom in slovenščino (našimi narečji),
to je začetek ... (pridružite se ...).
VSEBINA
Različni slovarji jezika sanskrt (sanskirt)
- povezave na slovarje
- nekaj besed, ki kažejo na povezavo med slovenščino in sanskrtom (našimi narečji:
štajersko, dolenjsko, primorsko, gorenjsko,
koroško, panonsko-prekmursko, ...)

Povezave na slovarje:

http://spokensanskrit.de/index.php?script=HK&tinput=water&country_ID=&trans=Translate&direction=ES

http://www.omniglot.com/writing/sanskrit.htm

http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/

http://sanskritdocuments.org/atul/newdict/main.html

http://www.sanskrit-lexicon.uni-koeln.de/wilview/index.php?sfx=jpg

http://webapps.uni-koeln.de/tamil/

http://sanskrit.inria.fr/intro.html

http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Init/union_s.html

http://www.sacred-texts.com/hin/sktdict.txt

zbirka slovarjev

http://sanskrit.inria.fr/DICO/49.html

http://www.indoeuropean.nl/index2.html

---------------------------------------------------------------
Na eni strani vse besede:

http://sanskritdocuments.org/hindi/dict/eng-hin-itrans.html

http://bhagavata.org/downloads/SanskritDictionary.html

http://members.chello.nl/l.bontes/

http://www.babylon.com/dictionary/2522/Babylon_German_English_dictionary

http://www.babylon.com/definition/Sanskrit/English

http://students.washington.edu/prem/mw/mw.html

-------------------------------------

Introduction to Slovenian - English - Sanskrit Dictionary

Slovenian uses the Latin alphabet with diacritic marks on

three letters: č, š, ž are pronounced ch, sh, and zh. The letter
j is pronounced like English y (as in German), and h is pronounced
like German or Scottish ch.
Slovenian Language, the official language of the Republic of
Slovenia and native language of the nearly two and a half million Slovenes in it.
It is also spoken by a significant number of emigrant in Austria,
Hungary, Italy, the United States, Canada, Australia, Argentina, Australia and elsewhere.

Slovenian has preserved the six cases of Sanskrit and Common Slavic
(nominative, genitive, dative, accusative, instrumental,
and locative), although the last two are only used with
prepositions. The vocative form has been lost. Nouns, pronouns,
adjectives, and verbs all have a dual number (for two of something:
bova delali na Ptuju “we two (feminine) will work in Ptuj”),
as well as the usual singular and plural. Verbs have been simplified,
and now have only one past tense, a present, and a future.
The archaic supine (verbal noun) has been preserved,
along with the infinitive. The verbal category of aspect
has been expanded, as in other Slavic languages.

In spite of the small size of Slovenia, the dialects of Slovenian

differ greatly from each other. There is not even agreement on the
exact number of dialects, although most scholars classify seven or
eight major dialects and about fifty or seventy-two
individual dialects.

Slovenia - a schematic map of Slovenian dialects. Slovenia - a schematic

map of Slovenian dialects. This map (right) is to be found in
Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij v priročni izdaji,
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1957.

Official interpretation about origin of Slovenian native language!

The oldest identifiably Slovenian text is from about the year 1000,
but regular writing and printing in Slovenian began only in 1551 in
connection with the Reformation. After about 1600, Slovenian declined
as a written language until the modern literary language was defined
during the first half of the 19th century, above all by the great poet
France Prešeren.

New statements - finding!

Venetic and the Slovenian language - similarity with Sanskrit

The similarity of Slovenian and the Sanskrit language

is significant (up to 30%) in establishing the connection with Venetic
Urnfield Culture. The similarity is demonstrated in the book
VEDA that remains unchanged since the arrival of Veneti by
way of the Adriatic Sea and also in India around 1000 B.C.
The title of the three books VEDA (the oldest of them being RIG-VEDA)
is a modern Slovenian word. Likewise there are many other words
that are the same in Sanskrit and Slovenian. There is also strong
similarity in grammatical structure. Just to mention one example,
the dual that is used in Slovenian, Sanskrit and also in the language
of Lužice. Slovenian language has also some
similarity with Breton language.

[After all the first Slovenian-Sanskrit book, dictionary,

was published. The book title is:
Sanskrt in slovenščina
[ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ]
(May 2008), author is Ivo Petkovšek -
publishing house is JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O., Slovenia]

Slovenian language (text) has a roots in Sanskrit and Venetic language.

Slovenian people spoke Venetic, an independent Indo-European language (Sanskrit),
which is attested in approximately 300 short inscriptions dating from
6th to 1st centuries BC.
Venetic appears to share several similarities with Latin
and the Italic languages, but also has some affinities with other
IE languages (Sanskrit), especially Germanic as well as Celtic.
-
Sanskrit (samskrtam) is a classical language of South Asia,
a liturgical language of Hinduism, Buddhism, Sikhism, Jainism,
and one of the 23 official languages of India.
-
Its position in the cultures of South and Southeast Asia is
akin to that of Latin and Greek in Europe and it has evolved
into, as well as influenced, many modern-day languages of the world.
It appears in pre-Classical form as Vedic Sanskrit, with the language
of the Rigveda being the oldest and most archaic stage preserved.
Dating back to as early as 1500 BCE, Vedic Sanskrit is the earliest
attested Indo-Aryan language, and one of the earliest attested members
of the Indo-European language family.

Most people educated in Slovenia over the last century have been
told that Slovenians settled in Central Europe in the Sixth Century
coming from behind the Carpathian Mountains.
It's wrong - it's political fiction of domination nations.
New evidence shows that, in fact, Slovenians are descendants of
the indigenous people of Central Europe.

Catholicism and the Disappearance of Diocese

In the 4th and 5th Century Catholicism was spread only among the
Roman population, especially in the towns, and died out with their
departure. The diocese died out because there were no believers
and there is no trace of any missionary work among the local
population either. This is the reason for the disappearance of
the diocese rather than because of some assumed arrival of Slavs
in the 6th Century. The Slovenian population later accepted the
Catholic faith with the assistance of the Romans who did not depart
and slowly integrated with the local population. The same thing
happened in the other parts of Europe. It is most likely
that Kancij, Kancijan and Kancijanila were already Slovenian martyrs.

Abstract - Genetic Research

Genetic Research and its Possible Application to the Studies of the Veneti

Results from the paternally inherited Y-chromosome DNA and the maternally
inherited mtDNA indicate the following:
- Majority of the genetic markers (~85%) present in the extant Slovenians
are more than 20,000 years old. This indicates that Slovenians are
genetically relatively old nation.
- During the Last Glacial Maximum (LGM), the southeast Alps was one
of the refuge areas in Europe and a reservoir of M170 mutation. The
M170 in turn acquired subsequent mutations. These mutations then spread
after the LGM and reached the Basque country, Scandinavia and Eurasia.
- During the main five migratory events in the European pre-history,
the majority of extant mtDNA lineages entered Europe in three waves
during the Upper Paleolithic. The fourth wave - the Neolithic component,
on the other hand, is likely to comprise less than one-quarter of the mtDNA
pool of modern Europeans and the fifth wave - the migrations from the Bronze
Age to the present day, contributed only ~7% to the gene pool in the area of
the Alps. This is an indication that so-called migrations in the 6th cent. AD,
were insignificant in terms of genetic changes in the environs of the Alps.
- From the genetic perspective, Slovenians are close to Scandinavians;
Slovenians are also very close, both genetically and linguistically,
to Czechs, Slovaks, Ukrainians and other Slavs.
- Genetic affinity between Slovenians and Scandinavians may be due to
Vandal connection.
- Historical, genetic, linguistic and topographic evidence shows an
affinity between ancient Veneti and present day Slovenians.

Finally: Sanskrit - English - Slovenian and Slovenian dialects Dictionary

Sanskrt in slovenščina

----------------------------------------------------------------------------

Besede iz slovarja sanskrt - angleščina (spokensanskrit),

ki kažejo na najverjetnejšo povezavo med slovenščino (našimi narečji) in sanskrtom

http://spokensanskrit.de/index.php ali http://spokensanskrit.org/

Slovenian uses the Latin alphabet with diacritic marks on

three letters: č, š, ž are pronounced ch, sh, and zh. The letter
j is pronounced like English y (as in German), and h is pronounced
like German or Scottish ch.

Words:
Slovenian and Slovenian dialects Sanskrit English
slovenščina ali narečja sanskrt(transkripcija) angleščina
---------------------------------- ---------------------- ------------

1. babica (mati) = maatRkaa f. grandmother

2. banda = bandhaka m. band
3. barbar, rojen v deželi barbarov = baarbara adj. born in the country of Barbarians
4. barbar, tujec, neolikanec = barbara m. barbarian
5. barbari, tujci = barbaraaH pl. barbarians
6. barva = varNa m. color
7. bela [barva] = dhavala m. white [ color ] - gora Dhaulagiri: pomeni Bela_gora
8. bitka (kjer se raniš) = raNa m. n. battle
9. boben = dundubhi m. drum
10. bog smrti (jama) = yama m. god of death
11. bog šiva, ime Živa [življenje] = shiva god shiva
12. bolečina (žul) = zuulin m. one who suffers from sharp internal pain
13. brat = bhraatR m. brother
14. bratovščina = bhraatra n. brotherhood
15. buden = buddha adj. awake
16. čaj = caaya n. tea
17. čebela = madhulih m. bee
18. čevelj (opank) = upaanah f. shoe
19. črna = kRSNa adj. black
20. daj mi mleko = kSiiraM dadaatu give me milk
21. dan = dina n. day
22. dan in noč - časovno nasprotje, anahronizem = aharnizam adverb day and night
23. dan na dan = dinedine adverb day by day
24. darovalec = daataa m giver
25. dati = dadaati { daa } verb give
26. dati = dadaati / datte { daa } verb 3 Atm give
27. demon, zlodej = daanava m. demon
28. denar = dhana n. money
29. denar = dravya n. money
30. dežela = deza m. (desh) country
31. dihati (izdihniti) = uddhamati { ud- dhmA } verb 1 breathe out
32. dim = dhuuma m. fume (smoke)
33. dimiti = dhuumaayati verb den. smoke
34. dom = dam, dhaaman m. house
35. dom (družina) = duryona home
36. drevo = dru m. tree
37. družba, občestvo, bratovščina (spominja na goste) = goSThii f. fellowship
38. drva = daaru m. n. wood
39. drveti, teči (reka Drava teče, imamo še reko Dravinjo in potok Drvanjo
- vse na Štajerskem; lahko bi iskali tudi
povezavo z angl. besedo "to drive" = dravati { dru } verb 1 run
40. dvorišče (dvor, dveri) = pradvaar f. place before a door or gate
41. gibanje, preselitev (povezava s cesto) = ceSTa n. move
42. glava = ghaTa m. head
43. gledati = ghaTI f. watch
44. gol, nag = nagna adj. nude
45. goltanec = galacarman n. gullet
46. goltanec = gala m. throat
47. goltanec (kanta) = kaNTha m. throat
48. gora, hrib = giri (Slovencem znana gora Dhaulagiri pomeni Bela_gora ) m. mountain (hill) {Dinko Bertoncelj je med Slovenci prvi plezal na Dhaulagi
49. gozd (hosta, ali morebiti kostanji) = kaaSTha n. wood
50. grajati = garhati { garh } verb 1, 10 blame
51. grdo misliti = garhati { garh } verb 1 Par think meanly of
52. grlo = gala m. throat
53. grmenje, hrup = garjana n. thunder
54. grob = gabhiira adj. grave
55. gučati (??? govoriti nerazločno) = guJjati { guJj } verb 1 Par speak indistinctly
56. hintati (uničiti, ubiti) = nihanti {ni- han} verb 2 Par kill
57. hoditi (rajžati) = vrajati { vraj } verb 1 walk
[zanimiva je tudi starogrška beseda: odos – pot, tir, gibanje, premik, smer + grapho – pisati,
rezljati, risati (iz te besede izhaja tudi matematični - geometrijski pojem hodograf)]
58. hoditi, kramati ; kramar je tisti ki hodi po svetu (A ti je potrbno toliko kramati po tem svetu?) = kraamati { kram } verb 1 Atm go
59. Igrati inštrument = vaadyavidyaa f. art of playing an instrument
60. igrati inštrument (vaditi) = vaadayati { vad } verb caus. play an instrument
61. igrati se (divjati) = divyati { div } verb 4 play
62. igrati se (vihrati) = viharati { vi- hR } verb 1 Atm play
63. imeti spolni odnos = yabhati { yabh } verb 1 Par fuck [ vulg ]
64. iti = yaati { yaa } verb go
65. iti = eti { i } verb 2 go
66. iti (jaz grem) = gacchati { gam } verb 1 Par go
67. iti naprej, nadaljevati, planiti = praiti { pra- i , pre } verb 2 go on
68. iti tja = itthaam indecl. in this way
69. iti ven (preiti) = praiti { pra- i , pre } verb 2 go out
70. iti, grem = eti { i } verb 2 go
71. iti, pojdi po tej poti = iti indecl. in this way
72. izdihniti = uddhamati { ud- dhmaa } verb 1 breathe out
73. izkopati = vikhanati { vi- khan } verb dig out
74. izraziti = vedayati { vid } verb caus. make known
75. jaz dam = dadaami { daa } verb I give
76. jaz mislim, menim = manye I think
77. jaz pijem = pibaami { paa } laT 3.1 I drink.
78. jetra = yakRt n. liver
79. juha = yuuSa m. soup
80. juha (župa) = suupa m. soup
81. kako = kathaMtaa f. how
82. kaksna pod (slaba pot) = kaapatha m. bad way
83. kam = katham indecl. in what way
84. kam = kva indecl. where?
85. kar tja v en dan = itikartavyataaa way of doing anything
86. kasta (po barvi kože se je delil družbeni položaj - Arijci, Veneti so imeli svetlejšo polt in so bili višje na družbeni lestvici) = varNa m. caste
87. kašelj = kaasa m. cough
88. kašljati = kaasate { kaas } verb cough
89. kateri je danes dan = adya katamaa tithiH ? sentence What is the date today?
90. kdaj = kadaa f. at what time
91. kdo govori (veleti, vaditi) = kaH vadati ? who is speaking
92. kmet, deželan, rojak = dezabandhu m. countryman
93. komet (posredno zvezda) = zveta particular comet
94. konj (vajeti) = vaajin m. horse
95. kopati = khanati { khan } verb 1 Par dig
96. kosti (asti-kasti) *** = asthi n. bone
97. Kozarec, kupica (lesena čaša) = kuupii - Topii f. bottle cap
98. krog, obroč (nekaj kar se vrti, nastane z vrtenjem) = vartula n. circle
99. krogla, globus (glava ????) = glau f. globe
100. kuhane stročnice = suupa m. boiled pulse
101. kuhanje (peči) = paaka m. n. cooking
102. kuhati (packati) = paacaka m. cook
103. kura (putka) = kukkTaa f. hen
104. led, nekaj mrzlega = hima m. n. ice
105. lesen (drva, drven) = daarva adj. wooden
106. lulati (najbrž povezava z mehurjem) = mehati { mih } verb 1 pee
107. majati = maathati verb 1 shake
108. materina sestra = maatRSvesaa f. mother's sister
109. materinska l(j)ubezen = sneha m. love [ motherly etc. ]
110. mati = maatR f. mother
111. mati, mamica = maatRkaa f. mother
112. mavrica = mAghavatacApa m. rainbow [prej imajo Mavri ime po mavrici, kot mavrica po Mavrih, kot to nekateri napačno razlagajo]
113. med (sladko) = madhu (madhula) n. honey (sweet)
114. medica = madhUttha n. mead
115. megla = mihikaa f. fog
116. meniti (misliti) = manu thinking
117. meso = maaMsa, aamiSa meat
118. mislec (??? vic; tisti, ki govori vice, vicar) ***** = vicaaraka m. thinker
119. misliti, meniti = manyate { man } verb 4 think
120. miroljuben, miren, tih; v miru (ne v vojni) = nirvaira adj. peaceable [spominja na nirvano, mir v nas, končno (notranjo) osvoboditev]
121. miš = muuSaka(muuSika) m. mouse
122. miška = muuSika m. mouse
123. mleko (sir) = kSiira n. milk
124. močan (burja močan veter) = bhuuri adj. strong
125. moj brat = mama bhraatR m. my brother
126. mora (duh spanja) = duHsvapna m. nightmare
127. morje = mIra, mahIprAvara m./n. sea
128. mraz, zima = hima m. frost
129. mrzlo zaradi vetra = sahima adj. cold [ as wind ]
130. na ta dan = taddine on that day
131. napačno (mitično) = mithu adverb wrongly
132. nag, gol = nagna adj. nude
133. naseljena dežela, država = deziiya adj. inhabiting a country
134. nebo = nabha m. sky
135. nebo = nabhas n. sky
136. neumen = barbara m. fool
137. neumen (blazen - norost, blaznost) = baaliza m. fool
138. nohet = nakhara m. finger nail
139. nor (matast) = matta adj. mad
140. nor (matast) = matta adj. mad
141. nos = naasaa f. nose
142. nositi = nayati { nii } verb carry
143. nositi (harati) = harati { hR } verb 1 carry
144. nov = nava adj. new
145. nov dan = navadina n. new day
146. oblak, megla = megha m. cloud
147. oče, atek, ata = taata father
148. od tam = tataH indecl. from there
149. ogenj = agni m. fire
150. oni dajo = dadati { daa } verb they give
151. oni, -e, -a = taaH f. pl. they
152. oni, -e, -a = te m. pl. they
153. oni, -e, -a = taani n. pl. they
154. opravljanje velike potrebe (kakati) = sarjana adj. act of excrementing
155. ostati, ustaviti, mirovati (tiščati) = tiSThati verb stay
156. padati = patati { pat } verb fall
157. padec = paata m. fall
158. pastir = pazupaalaka m. herdsman
159. peč v kateri pečemo = aapaaka m. baking oven
160. pedala ??? = maNDala n. circle
161. pes (žival) = zvan m. dog
162. pesem (predstava) = prastava m. song
163. petelin (kokot v Prlekiji, cock v an. ima tudi enak koren) = kukkuTa m. cock
164. peti, prepevati (gajati - pajati - pati -peti) = gaayati { gai } verb 1 Par sing
165. pijača (piti, jaz pijem) = peya n. drink
166. pipa (od dima) = dhamanii f. pipe
167. pitje, pijača = peya n. drink
168. plavati = plavana n. swimming
169. plesati, tancati = naTana n. dancing
170. podplat = paadatala m. foot sole
171. pohod = kraanti f. going
172. pokrivati (streho) s slamo, travo = zaadvalavat adj. covered with grass
173. pot = patha m. way
174. pot = paddhati f. way
175. pot = pathin m. way
176. pot = patman n. way
177. prag = praghaNa n. place or a terrace before a house
178. prah = mala n. dust (mela je moka po prleško, prah iz zrn)
179. praviti (govoriti) = braviiti { bruu } verb speak
180. prdec = parda m. fart
181. prdeti = pardate { pard } verb 1 Atm fart
182. preiti = praiti { pra- i , pre } verb 2 go on
183. prej = puurvam indecl. before
184. prej = praak adverb before
185. prvi = puurva adj. being before or in front fore
186. prekopati = udvapati { ud- vap } verb 1 dig up
187. prespati = prasvapiti { pra- svap } verb 2 go to sleep
188. prijatelj = priya (priyatama) m. friend (m. darling)
189. ptica, ki ponavlja besede = saarikaa f. talking bird
190. ptica, ptič, sraka = saarikaa f. bird [ kind of ]
191. puščica (ostra) = astra n. arrow
192. rak = karkaTa m. cancer (crab)
193. rana = kraNa (vraNa m.) n. wound
194. rana = vraNa m. wound
195. rdeča = rudhira adj. red
196. rečni tok (reka) = raya m. stream of a river
197. reka (rečni tok) = raya m. stream of a river
198. rog (roh, obrnjeno hor) = zruGga n. horn
199. sedeti, vsesti si = sidati { sad } verb 1 Par sit (sit down)
200. sekira = khanitra n. pick axe
201. sestra = sahodarii f. sister
202. skakati = skandati { skand } verb 1 jump
203. sladkor, cuker = zarkaraa f. sugar
204. smejati = smayate { smi } verb 1 laugh
205. smejati se - krohot = saMvihasati { saMvi- has } verb 1 burst out laughing
206. smejoč, nasmejan, smešen = smayin adj. laughing
207. smrt (navezava na angleško besedo mrtvašnica - mortuary ali na nemški ubijalec - der Mörder, latinsko besedo smrt - mortis) = mRtyu [mrtju] m. deat
208. snaha = snuSaa f. daughter in law
209. Sonce, svit = savitR m. sun
210. sosed (? povezava - veza) = veza m. neighbour
211. spanje, spati = svapati , svap sleep
212. star = sthavira adj. old
213. stara ženska - moški (pomenljiv izraz) = vRddhaa f. old woman (old man)
214. stati = tiSThati , sthaa f. stand
215. steblo od trave, trn (Trnava je potok v naši grabi, obdan s stebli trav, grmičevja) = tRNa n. blade of grass
216. steklenica (po prleško je kupica kozarec) = kuupii f. bottle
217. stol (vsesti si, sadni si na sedež) = aasanda m. chair
218. strah (od bati se) = bhiiti m. fear
219. strah (od bati se) = bhaya n. fear
220. svoj = sva poss. adj. own
221. ta, to = etat n. this
222. tako (tak) = tathaa indecl. so
223. te (kazalni zaimek, recimo - te knjige) = ete m. pl. these
224. Tedaj, ob tem času = tadaa adverb at that time
225. tema = tamisraa f. night
226. tema = tama m. darkness
227. tema, noč = nakta n. night
228. Tereza (Treza), pogosto žensko ime = Thares Name Therese
229. ti lahko greš = tvaM gaccha you may go
230. tisti, oni, -a, -o = tat pron. that
231. tla v štali (hlevu, štala je kar slovenska beseda!!!!) = sthala n. ground
232. tla, dno = tala n. bottom
233. tobak (ali je to novejši izraz, ali zelo star?) = tamaakhu m. tobacco
234. tok vode (voda dere) = dhaaraa f. water current
235. transport (harati) = haara carrying
236. trava = tRNa n. grass
237. tropsko sadje (neke vrste slive, "jablane"?), poimenovanje spominja na jablano (jaboko) = jambu f. rose apple tree
238. tulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; = tuNDa - kuupii f. spouted bottle
239. ubiti (mrti, umreti, hmreti) = maarayati verb kill
240. učen, izkušen = vipazcit adj. learned
241. učen, izkušen (v pleščini pomeni vičiti se, učiti se) = vicakSaNa adj. learned
242. uničiti, uničenje = ucchitti f. destruction
243. usta = vakta n. mouth
244. ustnice, usta = oSTha m. lip
245. varovati (spominja na lajati) = laalayati { lal } verb caus. cherish
246. veda o nečem (vedeti kaj), lahko tudi videti = vedya (vidyaa) n. object of knowledge (f. science) !!!!!!!!!!
247. vedenje (skrivnostno), veda = veda m. sacred knowledge / vedAnta { veda - anta } m. complete knowledge of the Veda [ end-of-the-vedas ]
248. vedeti (videti, vid) = vetti { vid } kmow
249. vedeti, znati = jaanaati / niite { jJaa } verb 9 Atm know
250. velik = adj. guru / gura big [lahko bi sklepali tudi na goro, nekaj velikega ...]
251. veranda, lahko tudi 'prag' = praghaNa m. veranda
252. veter *** = vaata m. wind
253. veverica (Za lingviste je npr. med drugimi zanimiv izraz »veverica«, ki je izpričan pri Pliniju, in katerega analiza podpira zanimive sklepe. ) = v
254. videti bliskanje, strela = vidyut lightning !!!!!!!!!!!!!
255. voda = vaari (piivaa - vodo piti) n. water
256. voda (uoda) = udaka n. water
257. votlina (keha) = kha n. hollow
258. vprašati = pracchati { pracch } verb 6 ask
259. vprašati (prašati) = pracchati { pracch } verb 6 ask
260. vrata (dveri v prleščini, duri) = dvaara n. door
261. vrh gore = girizRGga n. peak of mountain
262. vrh hriba (Žikarce) = zikhara m. top of a hill
263. zajec = zazaka m. rabbit
264. zakaj; zato; zaradi česar, zaradi tega, in zato; = kim indecl. wherefore?
265. zakleniti (vrata) = { dvaaraM bandh } verb 9 lock up
266. zima (hima - zima, pokritost s snegom) = himaavila adj. covered with snow
267. zima je, mraz = sahima adj. having ice or snow
268. znanje (veda, vedenje) ************ = vedya n. object of knowledge
269. zver, divja zver = zvaapada m. wild beast
270. zvezda (povezava z anglescino) = nakSatra n. star
271. želodec (zelo spominja na besedo jetra) = jaThara m. n. stomach
272. živ = jiiva adj. alive
273. živeti = jiivati { jiiv } verb 1 live
274. življenje = jIvita life { m.,n. jIva life }

--------------------------------------------------------------------------------
Iz slovarjev zbral Zorko Vičar
Words: Slovenian - English - Sanskrit
have been collected by Zorko Vicar (Slovenia, Ljubljana, January 2008).

------------sledi nekaj pogojnih povezav ( some conditionally similarity) --------------

tamasa dark colored = temno obarvana

gavya adj. got from a cow = kravji bog
payasvinii f. cow
zalya n. iron knife = železni nož
mantra m. advice = nasvet (matrati, mantrati)
tricakrikaa f. three wheeler = tricikl
varuNa m. God of water
vicchati { vicch } verb 1 Par go = iti
gola m. ball = žoga (povezava z golom)
bhuuruha m. tree [ fig. ]
snaayu f. sinew = kita (???)
palaava m. fishing rod = (ribiška palica)
caluka m. small pot = lonček, šalica
cintaa f. sad thought = žalost (povezava na cintor - pokopališče)
cintaapara adj. sunk in sad thought = pasti v žalost
rasajJatva n. knowledge of flavours = veda o rastlinah, rožah
pratidhaavati { prati- dhaav } verb 1 run back
saraka n. drinking vessel = pokal, čaša, kupa
saaraka n. laxative=odvajalo, čistilo
hasati { has } verb laugh = smeh (?hašek)
saamaanyatas adverb generally speaking
vibraviiti { vi- bruu } verb 2 speak out = glasno in jasno govoriti, zjaviti, izpovedati
vadati { vad } verb 1 speak to
braviiti { bruu } verb speak = govor (brundati, bravo kot pohvala)
sthala n. dry land = v štali (hlevu) so gola tla

aamikSaa f. cheese = sir ????

keza m. hair = lasje
biDaalaka m. cat = mačka (? dlaka)
kRSNaajina n. skin of the black antelope =*** krzno
asthi - kozaa f. bone cell = kostna celica ("koža")
palvala n. puddle = mlaka (tam kjer se plava ???)
zaila m. mountain = gora (zilske gore, reka Zila)
jalayaana n. boat = čoln (povezava z jadranjem ???)
nau f. boat = čoln (nautika)
khaNDana n. chopping = sekanje (kalanje drv)
 kartati { kRt } verb 1, 6 cut
prakRntati { pra- kRt } verb 2 Par cut to pieces
utkRntati { ut- kRt } verb 6 cut in pieces
paatayati { pat } verb caus. cut off

zepa m. penis
mastiSka m. n. brain = možgani (??? mistika)
maati { maa } verb think
koTi f. end = konec
dantaviiNaam tooth = zobje
zmazaana n. burial ground = pokopališče
kSiti f. ground (??? povezava s kositi travo)
nRtyati { nRt } verb 4 Par dance = plesati
astramaarga-vakra n. ballistic curve = parabola (pot izstrelka), svod, astronomska sfera
kaNThii f. collar = ovratnik; komat; ogrlica
vaJcayati { vaJc } verb 1 pull sbd.s leg = vleči
praNaalii f. channel = kanal
koTara m. hollow of a tree = drevesna votlina, korito
samudra m. sea = morje, murje (modro morje)
trimuurti adj. having three forms (tri oblike - Triglav)
Tri-murti (gora v tibetu) = Triglav
balavaan adj. strong = močan (balvan = močan je tisti ki dvigne balvan, težek kamen ????)

mahat adj. strong = močan, povezava z mahati ????

koNa m. corner = kot
stairya n. stability = stabilnost
zikhara m. top of a hill = vrh hriba (Žikarce)
urvaaru n. cucumber = kumara (vügorek po prleško)

-----------------------
marab = omara ??? (po spominu iz TV)

--------------------------------------------
Nekaj primerov iz:
http://www.carantha.net/world_slovenian_congress_on_venetology_at_ptuj_castle.htm

Vandalic Slovenian Italian English

Stal stal stol chair

Baba baba ava grandmother

Ptach ptich ucello bird

Kobyla kobila cavalla mare

Krug krog cerchio circle

Golubo golob colombo pigeon

Klicz kluch chiave key

Zumby zobje denti teeth

Mlady mlad giovane young

-----------------------------------------
Sanskrit Slovenian English

Vid, vidati, vindati vedeti to know, to understand

Vidus (nom. sing.) videc a knower

Vitta viden known, famous

Vidu veden intelligent, wise

Veda veda knowledge

Vedana vednost announcing, proclaiming

Vindu (Apte 861) veden intelligent, wise

Vindu (M-W 972) veden acquainted or familiar with

Vanayu name of country w. of India

Vana a forest, a distant land

Vanya exist. in forest, wild, savage

Vand, vandati to greet respectfully

--------------------------------------------------

For example, the Sanskrit verb plu, to float, to swim: ( Monier-Williams pg. 715), (Antoine R, 1991), (Bajec A, 1962)

Skt plu, plavati (root, 3rd p. sing.) plavayati (caus.) apuplavat (aorist)

Slo pluti, plavati, (infinitives) plaviti poplaviti

Eng to sail, to swim, to float (infinitives) to cause to float to flood

 Sing. Dual Plural

Skt plavami plavasi plavati plavavah plavathah plavatah plavamah plavatha plavanti

7 7 7 8 8 8 8 7 8 =68 pts

Slo plavam plavas plava plavava plavasta plavata plavamo(a) plavate plavajo

6 5 5 7 7 7 6(7) 6 5 =54 pts

Eng I float you float he floats we float you float they float

1 0 1 0 0 0 0 0 0 =2 pts

-----------------------------------

Adjective

Masc. Fem. Neu.

Skt plavah plava plavam (nominative)

Slo plavajoc plavajoc'a plavajoc'e

Eng floating (no changefor masc., fem., or neut.)

-------------------------------------------------------------------

Here is list of additional adjectives derived from plu that can be declined and compared:

Skt. Slo. Eng.

Plavita ploven deluged

Pluta plovec floating

Here is list of nouns derived from plu that can be declined and compared:

Skt. Slo. Eng.

Plava poplava flood

Plava splav raft

Plavana plavanje swimming

Plavaka splav boat

Plavika splavar ferryman

Plavita poplava flood

Pluti ploha flood

-----------------------
http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/
http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/2007/01/old-saxon-english-latvian-and-sanskrit.html

plava:flow;

pravahati verb flow = teči

visravati { vi- sru } verb 1 flow away

------------------
http://sanskritdocuments.org/hindi/dict/eng-hin-itrans.html
girl N 1. laDakI,kanyA,bAlikA,2. avivAhitA yuvA strI,3. naukarAnI

-------------------------------------------------------------------------------------------

Bretonščina in slovenščina

Na obali Atlantika še danes govorijo bretonski jezik, ki ga sestavljajo

mnoge zelo posebne besede - besede podobne slovenskim.
Tudi tam je ogromno narečij - kot v Sloveniji.
Bretonci se sami imenujejo Breizhiz - ljudje z obale
[Brejzic, spominja na kraj Brežice, ki je tudi na obali, na obali reke Save]:
Povzeto po - veneti info (M. Bor)

Slovenian - France - Breton little Dictionary

Bretonsko - francosko - slovensko

--------- --------- ---------
1. mennout (izgov. menut) - penser, vouloir
(francoske besede iz slovarja Roparz Hemon Dictionaire Breton-Française,
2. edition, Brest 1948), slovenski meniti, dial. ment: misliti in hoteti.
Venet: menot.

2. meneg - mention; slov. omemba,

omenek, spominjanje. V Pleteršnikovom slovarju oblika
enaka bretonski: menek - die Meinung.

3. yar - poule, slov. kokoš, jara (mlada kokoš)

4. iskriv - etonant; slov. čudovit, iskriv, isker, iskreč.

5. c'hoantaat - désirer, slov. pohotljivo govoriti

6. c'hoant, m. - désir, envie

hóta - pohotljivost, die Begierde (Pleteršnik).

7. fretenn f. - cercle de fer, slov. vreteno, v narečju: vreten.

8. venaat - s' affaiblir, oslabiti: slov. veneti (narečje venet).

9. marc'h - cheval, konj: slov. mrha, Pleteršnik: marha.

10. donaat - (s') approfondir, slov. poglobiti se. Od don - dno (staroslav. deno);
Pleteršnik: dniti - den Boden einsetzen; letonski dunet.

11. skasek - qui marche gauchement;

slov. skazek, kaziti

12. tec'h - fuite, slov. tek, teči

13. yac'h - sain, zdrav, jak

14. yac'hat - se guerir; ozdraviti, pozdraviti se: jačati

15. motet - rendu inconscient; slov. omotičen

16. pegad - lutte; boj,

Pegad - pehanje: slov. divjad, svojat

17. mouez - humide, moite; slov. vlažen,

močiti, premočen

18. hiraat - (s') alonger; slov. hirati, hirat, hir - Schwindsucht (Pleteršnik)

19. rozellat - ramasser avec le rouable; ramasser (de l'argent);

slov. rožljati, rožljat z orožjem

20. ozhac'h, m. - home marié ayant des enfants; mož ki ima otroke (oča ali oče)

21. palich m. - bâton pour abattredes fruits; palica.

uporaba izvedenke v bretonščini - palichat v. - abattre des fruits
a` l'aide d'un baton - stresati sadje s palico; páličat(i) -
prügeln (Pleteršnik), tolči s palico

22. abafaat v. - rendre ou devenir timide; prestrašiti,

Pleteršnik 'obavati se' - fürchten, 'abavat'.
V bretonsčini je f namesto v, prav - praf.
'obava', die Furcht, bojaznež; obračati.

23. abretaat - avancer; napredovati, pridobivati; rus. obretat? (izg. abretat);

stslov. obre^tati, srečati, itn. Beseda je tudi
rezijanska: obrietla (glej T. Logar, Slovenska narečja)
- našla je (dakle pridobila)

24. maritell - tracas, souci, skrb, mora; moritelj v slov. morilec (Pleteršnik)

25. yez f. - langue, jezik, praslav. koren *jezy-.

26. youc'hm. - cri, exclamation, plainte, juhu, juhejsati, juhniti (Pleteršnik)

27. prietaat - se marier, oženiti se, predat?

28. marvet - mourir, mrleti, umreti

29. marv - mort, mrtev

30. mar adv. - tellement, tako,

če, mar, nemar (Pleteršnik:
brezbrižnost, v nemar dejati)

31. kern f. - cime, sommet; krn - Bergspitze; slov. skalnata krn (gora Krn),
glagol krniti, okrniti
keltski kern pomeni okrnjen vrh,
na Jadranu morda otoki Kornati.

32. ragellat - bavarder; slov. blebetati, brbljati, reggljati, reglati

 33. bistro - lait qui file, mleko ki teče, bistro za točenje mleka, danes pijače,
živahno gibanje in biti čist (bistra reka Soča, kraj Bistra nad izvirom)

34. pellaat v. - (s')eloigner; odstraniti, speljati (od-peljati).

Grško pelo - premikati se. V slo. narječju pelat
(greva se pelat = greva se peljat) ,
galski peal - konj

35. peurnevesaat - renouveler comple`tement; prenoviti; 'prenovičiti'

od novičiti (Pleteršnik)

36. peurc'horet - tre`s chaud, bru^lant; pregoreti (pregorel - pregoret);

prijet od prijeti

37. nak m. - refus; slov. odklonitev, zavrnitev, nak

38. nakaat l. - refuser; slov. odkloniti, zavrniti, nikati (Plet.),

nak (nak pa ne bom = ne pa ne bom)

39. hud m. - magie: hud, hudnik - der Teufel, hudoba,

hudobija

40. huderezh - hurkement; slov. tuljenje, rjovenje, Pleteršnik:

hudoreči - fluchen, schimpfen, hudorečen, preklinjam

41. hudour m. - magicien; slovenski hudir (hudir naj te vzame)

42. venaat - (s')affaiblir; slov. (o)slabiti; veneti, (Miklošič), stsl. venati

43. skarsaat - diminuer, raccourcir; skrčiti, skarčiti,

krčiti

44. skarn - décharné; slov. shujšan

Pleteršnik - abscheulich, schändlich
kvariti, škart.

45. sed - voici; slov. sôd (tod); stsl. sede

46. sec'h - sec; slov. suh, seh, sh - bretonska izvedenka

sec'hed - soif; žeja, suša, suhljad

47. serc'heg - amant, débauché; srčce = srčece.

48. tri - troi; tri

49. amezeg - voisin; rob njive - ein eingefriedeter

Acker (Pleteršnik), češko meze

50. tanavaat - s. amincir, (se) varéfier; tanjšti se, tanek.

51. reuziad - infortune, malheur; revščina; reuz - malheur,

ravage; revež?

52. preizh m. - proie; slov. preža (od prežati),

slov. prežar - der Laurer, prežač
V narečju: na preži, na preiž, oprezati, oprezovati

53. draen m. drein - épine; slovenski dren, trn

54. garan f. - grue (oiseau); slov. žerjav, narečje - kovran

55. derv coll. - chenes ; slov. drevo, v narečju drev

56. gor m.- chaleur; slov. gorkota (gor-kota), bret. gorin - chauffer;
slov. greti, goreti

57. gorre m. - surface, partie supérieure; površina. gornje, gorenje.

Zanimivo je ime Gorre-Breizh - Haute Bretagne
(Gornje Brežje, Brežice - Gornja Bretanija)

58. gouyezh f. - dialecte; vzhodnoštajerski guč, golč - das Reden (Pleteršnik);

gučati (gukati)

59. gouelec'hm. - désert; puščava, slov. goljava,

golijet - kehler Berg; golíš m. - kahle Fläche (Pleteršnik)

60. taravat - frotter; trti, treti, otirati, tarem, tareš (tarat, taram, taraš).

-------------------------------------------------------------------

Nekaj zanimivih primerjav med besedami, ki imajo

skupen koren.
Kateri jezik je iz katerega črpal, najbrž vsi podobni iz enega prajezika,
- sanskrt, latinščina, venetščina, itn, so mešanica iz katere
so nastali mnogi "moderni" jeziki (italijanski, francoski, nemški, angleški,
slovenščina je v mnogočem zelo blizu navedenim jezikom, ...)
-------------------------------------------------------------------
Slovensko (lahko narečno) = Angleško = drugi_jeziki,
------------------------- --------- -----------

1. vamp (trébuh) = womb (stara beseda) =

2. mostoči = moustache, mustasch [švedščina]
3. mama = mama = *******
4. matera = mother , matris[latinsko]
 5. Sonce, svit = sun = savitR [sanskrt]
6. stati = stand = tiSThati , sthaa [sanskrt]
7. botelka (steklenica) = bottle
8. voda = water = udaka [sanskrt]
9. miš = mouse = muuSaka(muuSika) [sanskrt]
10. kuhanje (peči) = cooking = paaka [sanskrt]
11. cirkl(krog) = circle
12. juha = soup = yuuSa [sanskrt]
13. juha (župa) = soup
14. grob = grave = gabhiira [sanskrt]
15. šunder (grmenje, hrup) = thunder
16. demon (zlodej) = demon = daanava [sanskrt]
17. moj = my = meus [latinsko]
18. maša = mass = missa [latinsko]
19. dan = day = dina[sanskrt], dies diei [latinsko]
20. brat = brother = bhraatR [sanskrt]
21. bitka (kjer se raniš) = battle
22. banda = band = bandhaka [sanskrt]
23. pastír = pastor (dušni pastir) = pastore [italijanščina]
24. veranda, lahko tudi 'prag' = veranda = praghaNa [sanskrt]
25. ja = yes = ja [nemščina]
26. sladkor (cuker) = sugar = zucchero [italijanščina], cukraus [litvanščina]
27. demon = demon = demone [italijanščina], demonas [litvanščina], daanava [sanskrt]
28. plesati (tancati) = dance = danza [italijanščina], taniec [polščina], taniec [portugalšćina]
29. luč = light = luce [italijanščina], luz [portugalšćina], laghu [sanskrt], lux lucis [latinščina]
30. goltanec = throat(gullet) = gorge [francoščina], Gurgel [nemščina]
31. grlo = throat(gorge) = gola [italijanščina], gerkle [litvanščina], gala [sanskrt], Gurgel [nemščina]
32. séme = seed, (moško sperma) semen = semen [latinščina], semences [francoščina], semi [italijanščina], Samen [nemščina],
33. terasa = terrace = terrazza [italijanščina], terrasse [francoščina], Terrasse [nemščina], terasa [litvanščina]
34. grablje (zobače) = rake ("najbrž nima istega korena", špekulacija, rake kot roke) = gereblye [madžarščina], grebliai [litvanščina], grabie [poljščin
35. kuhati (priprava hrane) = cook = kochen [nemščina] = cuisiner [nemščina] = cuoco [italijanščina] = kock [švedščina] = coquo coquere coxi coctum [lat
36. vandravec, popotnik, tisti ki se potika = wanderer = der Wanderer [nemščina], pathika [sanskrt] = vandringsmand [danščina]
37. statua (kip, statva, stati) = statue = statua [latinščina] = tiSThati, sthaa [sanskrt]
= die Statue [nemščina] = statue [francoščina] = estatua [keltščina]
38. Luna = moon = luna [latinščina] =
39. volk = wolf = der Wolf [nemščina] = wilk [poljščina] =vlk [slovaščina]
40. ogenj, plamen = flame = agni [sanskrt], flamma, ignis [latinščina]
41. biti (v prleščni, udariti, tepsti v slo.) = beat [angleščina]
42. sedeti = to sit = sedeo sedi sessum [latinščina] = sidati { sad } [sanskrt] =
sitta [švedščina] = sidde [danščina] = sitte [norveško]
43. fant - otrok = child, boy = enfant [francoščina], fantile [???]
44. sneg = snow = sne [danščina] = hima [sanskrt] = Schnee [nemščina] = neige [francoščina] =
snö [švedščina] = sneachta [irščina]
45. lükati - kukati = to look = kika [švedščina] = gucken [nemščina]
46. veter = wind = ventus [latinščina] = vind [švedščina] = der Wind [nemščina] = vAta [sanskrt] =
47. veter = wind = vaata [sanskrt]
48. dolina = valley [angleščina] = dalen [norveški] = dalen [švedščina, dansko] = darI, droNi [sanskrt]
49. šivati = sew = sy [norveško] = sIvyati [sanskrt]

50. Kupil sem stol v Parizu = I bought the chair in Paris = Jeg kjopte stolen i Paris [norveško] (v tem primeru je izkazana neverjetna podobnost med no
51. Jaz kupujem stol = I buy a chair = Jeg kjoper en stol [norveško]

52. medica = mead [angleščina] = madhUttha [sanskrt] = mjod [norveški] = mjöd [švedski]
53. klobasa = korv [švedski] = kolbász [madžarski] = makkara [finski - dokaz, so Madžari prevzeli slo. izraz]
54. odprto = apertus [latinščina] (odpreti - poriniti = vivRNoti [sanskrt], verb open [angleščina])
55. denar (penezi) = dhana [sanskrt] = penger [norveški] = pengar [švedski] = money [angleščina]
56. vrednost = verdi [norveški] = value [angleščina]
57. vedeti = vet [norveški] = vet att [švedski]
58. nov/nova = new = ny [norveški] = ny [švedski]
= neu [nemščina] = nuovo [italijanščina] = novus [latinščina]
= nava / navaIn [sanskrt] oz. navadina (za nov dan, v angleščini new day)
59. podobnost velja še za mnoge ostale besede, veliko
podobnosti v različnih jezikih je recimo za pojme, ki so
primarnega pomena za preživetje, recimo:
mama, sonce, voda, veter, volk, nov, ...

--------------------------------------------------------------
Imena krajev, skupne besede, ki dodatno kažejo na skupne korenine
nekaterih evropskih jezikov.

séme seed; (kal) germ; (moško sperma) semen;

semém jezikoslovje sememe

kúmina botanika cumin; caraway(-seed)

- razlaga izvora besede "seme" v latinščini

Rus: semy'a - [družina (family)]
< Rus: semya
[zrno (seed, grain)] >
latinsko in angleško "semen".

pastor - pastir
sum - sem

angl - slovensko
----- ----------
terrace = terasa
veranda = veranda
noc und tag = noč in dan (švedski jezik)

-----------------------------------------------------------------------------

6. marca 2014 je bila žalna seja ob slovesu patra Ivana Tomažiča

(prostori Slovenskega kongresa), zadnjega venetologa od velike
trojice (Šavli, Bor, Tomažič).

Delo in pomen našega velikega vzornika in njegov prispevek k spoznavanju najbolj

zgodnje zgodovine slovenskega naroda so predstavili:

Prof. dr. Anton Perdih

Prof. dr. Anton Jeglič
Dr. Duša Krnel Umek
Andrej Rant, dr. dent. med.
Dr. Jože Rant st.

Bilo je ganljivo, a hkrati bi bil pater Ivan Tomažič zagotovo zelo vesel,
saj so prisotni iz lastnih izkušenj potrdili - da so imeli trije veliki
venetologi prav.

Tako je njegova varovanka iz Dunaja (doma Korotan) povedala, kako jo je g. pater (kot dijakinjo)
pred skoraj 60 leti na vespi pripeljal iz železniške postaje v dom (da se je takrat komaj učil nemško),
kako je že takrat govoril o krajevnih imenih v Alpah in drugod po Evropi,
ki so imela slovenske korene - osnove, itn.
Velike dokaze pa je našla tudi sama na svojih popotovanjih. Ko je bivala v Švici,
je v pogovoru s Slovenci omenila besedo sto (100) in domačini Švicarji so jo vprašali,
kaj pomeni sto, in ko je povedala, da je to (hundert), so bili vsi presenečeni,
vsaj tudi tisti del švice uporablja besedo "sto" in ne hundert.
To ni slučaj.
Potem je še izvedela, da domačini za nek prelaz uporabljajo ime Strela
(tam so pogoste nevihte, enako ime velja za romarski otok na Norveskem) - itn. - itn.

Nek bivši študent prof. Jegliča je povedal, da je sredi Bavarske

našel na pokopališču skoraj same slovenske priimke (recimo s končnico *nik, Osojnik, ...).
Ko je že zapuščal vas pa je zagledal staro gospo, ki je s palico peljala krave na pašo
in je eno izmed krav poklicala Sivka - pravo presenečenje. Študent jo je vprašal po drugih imenih in
glej, ena je bila Liska, druga Cika (sama slo. imena). Gospa je povedala, da tu ni nobenih
priseljencev iz Slovenije, in da je to stara vas, kjer ni migracij.
Izjemno pričevanje fanta o tem, da smo Slovenci zadnji ostanki starega evropskega naroda, in da
del jezikovne kultura še živi v odmaknjenih krajih Evrope.

Ivan Cankar je pred več kot 100 leti v predavanju z naslovom Slovenci
in Jugoslovani med drugim dejal, da smo si Slovenci zelo blizu
s tirolskim kmetom (bolj kot s kom iz Šumadije) -
torej ga je intuicija peljala kar blizu resnici.

Cankar takole primerja Slovence in narode Balkana, ki govorijo slovanske jezike:

"Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje,
pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu.
Podprl je dr. Mihajla Rostoharja (1878-1966), docenta za filozofijo
v Pragi, ki je leta 1912 v Napredni misli zavrnil novoilirizem in misel o narodnem, kulturnem
in jezikovnem stapljanju južnoslovanskih narodov v en narod ter bil zato delezhen polemičnih
odzivov v Dnevu.
Zanimiv je tudi Cankarjev stavek iz istega predavanja:
"Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen,
ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. "
Danes se dogaja prav podobno.
Ivan Cankar je predavanje »Slovenci in Jugoslovani« pripravil na povabilo znanca
Ivana Kocmurja (1881-1942), načelnika socialdemokratskega izobraževalnega društva
Splošna delavska zveza Vzajemnost za Kranjsko. Potekalo je 12. aprila 1913
v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma.

Izvedeli smo še,

da bi naj Slovenec Anton Vranec (če sem dobro slišal) že leta 1578 napiše
slovensko zgodovino, ki bo kmalu ponatisnjena.

Še zanimiva informacija - ujel sem jo v liftu in tudi med spomini udeležencev ...
Edina politika, ki sta bila na pogrebu velikega p. Ivana Tomažiča sta bila
Janez Janša in France Cukjati.
To kaže, da slovenska politika očitno ignorira lastne korenine,
seveda enako njeni prodani mediji (ki so patra dobesedno zamolcali) ...

-------------------------------------------------

Kran(j)ska gora, "Kran montana", "Kronberg"

Gorovje severno od Lienza v Avstriji se je imenovalo Venetsko gorovje
(Montes Veneti, Windische Berge), njihov zahodni del še danes nosi ime
Venediger Gruppe, najvišji vrh pa Grossvenediger.

Iz:http://www.tigeywigey.com/veneti-skrivnostni-predniki
*
Ime Graz-Gradec izhaja iz slovenščine, saj je značilnost Gradca majhen grad-gradec
z znamenito uro na hribčku, kar sicer sosedje priznavajo. Nazoren je tudi primer
Jadranskega morja, ki so ga Rimljani imenovali Mare Adriatico, v bistvu Jadransko
brez prve črke in z latinsko končnico-(J)Adriatico. Zlahka razumemo, kako se je
in se še potuje po Jadranskem morju. Na koncu je navedel tudi mnoge zgodovinske
omembe Venetov, vse od Homerjeve omembe Venetov v Iliadi (9. st. pr. n. št.),
do pomembnega dela Davorina Trstenjaka: Raziskavanja na polji staroslovanske
zgodovine (19. st.), kjer je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da
so vindiško-slovanske družine, pa do Bor-Šavli-Tomažičeve študije: Veneti,
naši davni predniki.
Ali se morda sprašujete zakaj potem nikoli v šoli pri pouku zgodovine niste
slišali za naše prednike Venete? Omenjeni so Grki, Kelti, Etruščani, Rimljani,
Iliri, celo Germani, Venete pa se kar spregleda. Domnevamo, da je drugim,
vojaško/upravno dominantnim narodom, ustrezal konstrukt, da so (Slo)Veneti
narod hlapcev in dekel, česar žal sami v svoji pregovorni skromnosti
nismo nikoli kategorično ovrgli, prej lahko rečemo, da smo temu pritrjevali.
Če malo razmislimo, je asimilacija (germanizacija, italizacija, jugoslavizacija)
potekala vedno in na več frontah.
*

Marsikdo si je že ogledal znamenite Benetke, le malokdo pa ve, da so

ime dobile posredno po Venetih (Venezia - po jezikovnem pojavu, imenovanem
betatizem se v spremeni v b). Po Venetih se tako imenuje tudi celotna pokrajina Veneto.

Vindobona se je v rimskih časih imenoval Dunaj, zdaj Wien.

Takrat je bila Vindobona rimsko oporišče.

V Švici se poleg imen Wen(e)denstock, Wendenwasser, Wendenalm, Wendengletscher

itd. po Vendih ali Venetih imenuje tudi pokrajina Windisch, ki je v rimskem času
služila kot vojaško oporišče, takrat znano pod imenom Vindonissa.

Gornji del Bodenskega jezera na tromeji Avstrije, Nemčije in Švice je bil nekoč
znan pod imenom Venetsko jezero (Lacus Venetus). Omenja ga Pomponij Mela.
(Pomponius Mela, De Corographia III, 24-okoli leta 44 pr. n. št.)

Nemške zvezne dežele Saška, Bavarska, Brandenburg ter Mecklenburg (Pomeranija)

so omenjene kot Ven(e)dske dežele (W(i)endland, lat. Vindelicija). Stara hanseatska
mesta (Lübeck, Hamburg ...) so v latinskih virih zapisana kot o "urbs sclavica«,
na hanseatskih zemljevidih pa "urbs vandalica« (vendska).

Zemljevidi do 15. stoletja označujejo ozemlje med rekama Labo

(Elbe) in Vislo (Weichsel), ki ga kronisti omenjajo kot Sclavania,
z imenoma Vandalia ali Wendland (Zemljevid Claudius Clavus,
Firenze 1467 ).

Poljska je bila predvsem na svojem severnem delu označevana kot

Vandalija. S tem imenom so še do nedavnega imenovali obmorko
Pomeranijo. Sosednjo deželo baltskih Slovanov so pa Skandinavci
včasih imenovali Vindland (Saga o Olafu Trygvesonu, prvem norveškem
kralju).

Baltsko morje se je imenovalo Venetsko (Venedos kolpos, Wendile mare),

poznamo pa še Venetski zaliv na severnem Jadranu.

Venetsko ozemlje se je imenoval del francoske Bretanije ob

tedanjem Venetskem zalivu ob otoku Vindilis. Za Venete, ki so tam bivali
je bila dobra trgovska povezava z britansko Venedotio (zdaj Gwynedd).
V Bretaniji so na morju gospodovali Veneti.

Današnja Andaluzija, pokrajina v Španiji je svoje ime dobila verjetno

po Vandalih oz. Venetih. Na zemljevidu Anvillea iz leta 1761, se jasno
vidi staro poimenovanje Vandalitia. Njen gornati del, ki se imenuje tako
kot mesto, ki leži v objemu gora, Granada, pa je označen kot Agarnata.

Slovensko pokrajino med rekama Muro in Rabo so imenovali Vendska krajina

(Vendség), tamkašnji slovensko govoreči prebivalci pa so bili označeni z
etnonimom Vendi (v nekaterih virih tudi z imenom Vandali).

Še danes Madžari uporabljajo za Slovence izraz Vendi.

véndski -a -o prid. v madžarskem okolju, za nasprotnike pripadnosti
prekmurskih in porabskih Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vende:
vendski jezik / vendsko ljudstvo d
véndščina -e ž v madžarskem okolju vendski jezik d
SLAVIA VENETA je ime Beneške (Venetske) Slovenije.

Nenazadnje je leta 631 v vzhodnih Alpah, kar sovpada tudi z današnjim

slovenskim ozemljem, omenjena Zemlja Vinedov ali Venetov (Marca Vinedorum).
Še za časa Franza Jožefa I. se je del naše dežele imenoval Windische Mark.

Obstaja pa še veliko drugih krajevnih imen (Veneto, Wenden, Winden ...),

ki se pojavljajo po zelo obširnem delu Evrope in nakazujejo na povezanost
prej omenjenih območnih poimenovanj v smiselno celoto.
Povzeto po: http://fsdm.mojforum.si/fsdm-post-25.html

Slovenci smo nekdaj živeli tudi čez Donavo v

Vindeliciji oz. na Bavarskem (Bavaria Slavica)!
München [mínhen] smo Slovenci včasih imenovali Monakovo.

Reznem je danes Regensburg,

glej spodnji tekst:
"Vojvod Pribina je postavil na zemlji, katero mu je kralj Ludovik
dal v fevd, več cerkva in utrjeval krščanstvo med Panonskimi Slovenci.
Ko je kralj Ludovik zvedel o njegovi vdanosti do krščanske cerkve
ter o njegovi skrbi do podložnih prebivalcev, mu je leta 847 podelil
v popolno last vse, kar mu je prej izročil kot fevd, razen tistih
posestev, katera so pripadala solnograški cerkvi. Pri tej daritvi
je bilo v Reznem (Regensburg) navzočih več prič, med njimi
solnograški nadškof Liupram, Rakoški mejni grof Radbod,
karantanski knez Pabon in češki mejni grof Ernust."

Starinsko slovensko ime za bavarski Freising je Brižinje - po tem

poimenovanju so tudi Brižinski spomeniki, stari slovenski teksti,
dobili ime (odkrili so jih 1806). Res zanimivo, da smo poimenovali
po slovensko mnoga mesta, ki danes niso več
slovenska - zakaj - ker je bilo to včasih venetsko (slovensko) poselitveno
območje.
Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali v dolini
reke Möll (slovensko Molna ali Mela/Bela),
danes na avstrijskem Koroškem.
Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem
in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del
popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama. Prvi in tretji
spomenik sta obrazca splošne spovedi. Drugi spomenik je homilija z vabilom k
pokori in spovedi; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška
retorična mojstrovina.

GLEJ TUDI TEKST Krajevna imena – srednja EU!!!!!

V Brižinskih spomenikih se premišljeno združujeta srednjeveški vita activa in

vita contemplativa. Dejansko so v tej obliki nastali okrog leta 970, na podlagi
daljšega razvoja karantanskih spovednih obrazcev in cerkvenega govorništva.
Toda zanesljivo gre za prepise najmanj dvesto let starejših izvirnikov iz
7. ali 8. stoletja. Drugi spomenik ECCE BI DED NAŠ NE SEGREŠIL, celo kaže
na to, da je morebiti izvirnik nastal že v 5. stoletju, saj njegovo besedilo
izraža Ciceronov govorniški slog, kar priča o tem, da bi spomenik lahko nastal
že v pozni antiki. Njegove književne oblike so značilne za zgodnje krščansko
slovstvo. Gre za obdobje, ko je sveti Avguštin v svoji De doctrina cristiana,
opozoril krščanske pisce, da lahko iz staroverskega sveta prevzamejo vse tiste
kulturne vrednote, ki po svoji vsebini niso v nasprotju z duhom krščanstva.
Drugi Brižinski spomenik je posrečena združitev poznoantičnih in zgodnjih
srednjeveških krščanskih prvin. Besedilo tega spomenika predstavlja opomin
h kesanju in v tem primeru predstavlja nekaj izvirno slovenskega.

Zapis v današnji slovenščini.

Če bi ded naš ne bil grešil, * bi v veke mu bilo živeti, * starost bi ga ne prijela,

* nikoli bi žalosti ne imel * niti solznega telesa nikdar, * a v veke bi mu bilo živeti.
* Ko je po zavisti zlodejevi * izgnan bil od slave božje, * potem so na rod človeški
* bolečine in žalosti prišle *

in bolezni - in naposled še smrt. * Zopet pa, bratje, spomnimo se, * da tudi sinovi božji
imenujemo se.

Zatorej opustimo ta zoprna dela, ki so dela satanova . . .

Morete torej, sinovi, videti in sami razumeti, da so bili prejšnji ljudje

(svetniki) v obličje taki, kakor smo mi, ter so dela zlodejeva zasovražili,
a božja vzljubili.

Zato se jim zdaj v njih cerkvah klanjamo in k njim molimo . . .

Taki pa moremo tudi mi še biti, če taka dela začnemo delati,

kakor so jih oni delali.

Oni so namreč lačne nasičevali, žejne napajali, bose obuvali,

nage odevali, bolnike v božjem imenu obiskavali, zmrzlega ogrevali,
tujca pod strehe svoje sprejemali, v temnicah v železne verige vklenjene
obiskovali in v božjem imenu tolažili.

S temi, s temi deli so se Bogu približali . . .

Brizinski spomeniki - danasnja slovenščina

------------------ --------------------
krilatec - angel (krilatec se najverjetneje več ne uporablja - je pa to zelo lepo poimenovanje, izvirno in logično)
vože - vrv (še se uporablja vože - vzhodna Štajerska)

==============================================================

---------------------------------
"Lublana", 19. jan. 2008
Zorko Vičar

e-naslov: zorko.vicar@guest.arnes.si

Nazaj na domačo stran.

Interaktivno prevajanje slo-ang, ang-slo

Latinsko - angleški slovar

Latinsko - angleški slovar v Javi
Latinsko - angleški slovar v html English to Latin (zelo dober)
English Hungarian, Hungarian English Dictionary
English - Turkish Online Dictionary
Google prevajalnik - zelo zanimiv (!!!!!!!!!!!!!!!!)

l_a

Iz: http://www.omniglot.com/writing/sanskrit.htm
Devana-gari- alphabet for Sanskrit
Vowels and vowel diacritics
Consonants

Conjunct consonants
There are about a thousand conjunct consonants, most of which combine two or three consonants. There are also some with four-consonant conjuncts and at least one
well-known conjunct with five consonants.

You can find a full list of conjunct consonants used for Sanskrit at:
http://sanskrit.gde.to/learning_tutorial_wikner/P058.html Numerals

Sample text in Sanskrit

Transliteration Sarve- ma-nava-h. svatantrata-h. samutpanna-h. vartante- api cha, gauravadr?śa- adhika-radr?śa- ca sama-na-h. e-va vartante-. E-te- sarve- ce-tana--tarka-
śaktibhya-m. susampanna-h. santi. Api ca, sarve-’pi bandhutva-bha-vanaya- parasparam. vyavaharantu.

Listen to a recording of this text by Muralikrishnan Ramasamy

All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of
brotherhood. (Article 1 of the Universal Declaration of Human Rights)
Thanks to Arvind Iyengar for providing the above sample text.