FEBRUAR-MAREC 2020

DR. ANŽE
LOGAR
PLAYBOYEV INTERVJU

PIA SKVARČA
Podobe iz sanj
5,99 €

6(1,'$+ó.8&+$ó$35,/,$56ó)(55$5,520$ó681526(
%5(,7/,1*1$9,7,0(5ó5(/,'$.$5ó90,5$Ð(0,œó,6/$1',-$
 e-stave
V NOVI PODOBI!

Preizkusite

www.e-stave.com
PLAYBOY SLOVENIJA

Glavni in odgovorni urednik: Borut Omerzel

Art direktorica: Mateja Zega Perko
Digitalna obdelava fotografij: AM Ljubljana
Skeniranje: AM LJUBLJANA, d. o. o.
Sodelavci: Nika Arsovski, dr. Noah Charney,
Neja Drozg, Katja Golob, Darjo Hrib, Matevž Hribar,
Primož Jurman, Urška Košir, Bojan Levič, dr. Lucija
Mulej Mlakar, Sebastjan Plevnjak, David Stropnik,
Sem kakršna sem
Jure Šujica, Gregor Zalokar, Tine Zupan
Fotografi: Aleš Bravničar, Dean Dubokovič, Saša
V tej številki revije se pred nami razpirajo Sem kakršna sem
Kapetanovič, Urška Košir, Marko Delbello Ocepek, številne življenjske zgodbe ali pa vsaj nazori tako sem narejena
Aleksandra Saša Prelesnik
in vrednote tako moških kot žensk, od kate- če mi gre na smeh
Izdaja: ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo in
trženje, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, rih se bo morda tudi vas dotaknila življenjska smejim se do ušes
1000 Ljubljana, www.adriamedia.si
izkušnja Riley Ticotin, ki krasi Playboyevo ljubim tistega ki me ima rad
Predsednik uprave: Tomaž Drozg
Uredniška direktorica: Meta Kač
duplerico. Ob prevajanju njene zgodbe so saj menda ni greh
Direktorica prodaje in marketinga: Špela Gutnik mi sredi noči na ustnice povsem asociativno če ni isti vsakokrat
Direktorica trženja: Gordana Kos
privreli verzi pesmi Jacquesa Préverta, čigar sem kakršna sem
Oglasno trženje:
ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo in trženje, večne stihe sta v slovenščino mojstrsko pre- tako sem narejena
d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
trženje revije: Alen Damjanovič, 01/3000 793;
nesla Janez Menart in Aleš Berger, zato mi kaj hočete še več
alen.damjanovic@adriamedia.si dovolite, da vam Je suis comme je suis tukaj kaj hočete od mene
trženje spletnih strani: Alenka Vodenik,
01/3000 794; alenka.vodenik@adriamedia.si zrecitiram v celoti (bodite srečni, da vam ne
Naročniška služba: morem zapeti), vse druge globoke in široke Všeč sem vsem po vrsti
Informacije o naročninah: 01/3000 780
Telefonsko naročanje: 04/511 64 44
misli pa prepuščam vsebini revije na nasled- ne morem nič storiti
Spletno naročanje: http://www.adriamedia.si/; njih sto in nekaj straneh. Se pa moja slavi- res mi štrlijo prsi
narocnine@adriamedia.si
stično-slovenistična izobrazba zelo zabava res drobim korake
Naročanje starejših izvodov: 01/3000 702;
narocnine@adriamedia.si ob tem, da Prévert ni maral slovnice in se je in pete imam visoke
Pri naročanju starejših izvodov revij poštnina ni
vključena v ceno.
gotovo požvižgal tudi na vejice (da, ta manj- in temne podočnjake
Uredništvo:
ka v naslovu uvodnika, pa samo zato, da bo pa kaj potem
Playboy, Bleiweisova c. 30, 5. nadstropje, kakšna zala lektorica ali pa profesorica, ako kaj vas briga vsa ta reč
1000 Ljubljana, tel.: 01 3000 700,
faks: 01 3000 713, bere to menda jako pogrošno čtivo, dobila sem kakršna sem
e-pošta: playboy@adriamedia.si
kak siv las in me še bolj vzljubila), pa je všeč sem komur sem všeč
Tisk: Radin print, d. o. o., Sveta nedelja, Hrvaška
vseeno (ali pa prav zato) zlagal in obračal
Distribucija: Izberi d. o. o.
besede tako, da jih je slastno žebrati v vseh Kaj neki vas briga
PLAYBOY ENTERPRISES, INTERNATIONAL
Hugh M. Hefner – USTANOVITELJ jezikih, ne samo v spevni francoščini. kaj sem doživela
U. S. PLAYBOY Imam pa pred Jacquesovo pesmijo eno nekoga sem ljubila
Ben Kohn – Chief Executive Officer čisto majhno in povsem posvetno, morebiti nekdo je ljubil mene
Michael Phillips – SVP, Digital Products
James Rickman – Executive Editor za koga iz tega že docela dekadentnega sveta, bila sva kot otroka
PLAYBOY INTERNATIONAL PUBLISHING ki se ima čas pečati s takšnimi in temu po- ki enostavno znata
Reena Patel – Chief Commercial Officer &
Head of Operations dobnimi bedarijami (a bo vojna?), sploh in se ljubiti se ljubiti
Hazel Thomson – Senior Director, docela pogrošno prošnjo, ki resnici na ljubo se ljubiti …
International Licensing
ni nič kaj poetična, a je za številne bingeljne kaj bi me spraševali
PLAYBOY, PLAYMATE, PLAYMATE OF THE
MONTH, PLAYMATE OF THE YEAR, RABBIT HEAD tega sveta prav vsak dan, sploh delovni, tu sem da vam ugajam
DESIGN and FEMLIN DESIGN are trademarks of
and used under license from Playboy Enterprises
sila odrešujoča, pa četudi le tostransko, ne morem nič storiti
International, Inc. in čeravno bo ob visočinah parnasa morda
© 2020 AM LJUBLJANA, d. o. o. kdo zmajal z glavo, da je
© 2020 PLAYBOY, as to material published tako ni ravno spodobno
January-February 2018, March-April 2018, Fall
2019, Winter 2020 U.S., Editions of PLAYBOY. izraziti, a vendarle jo je
Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZDDV-1 (Ur. treba na glas izreči v bran
list RS 72/2019) sodi revija med izdelke, za katere
se DDV obračunava in plačuje po stopnji 5 %. nemočnih, in žuli me, tišči,
Naklada: 5.800 izvodov ta prošnja, na stran išče,
ISSN: 1580-6294 kot v šoli vztrajno dviga
Fotografija na naslovnici: Aleš Bravničar roko, zato jo je res treba
izustiti, saj temu sledi
olajšanje, za koga še celo
onostransko med vrsticami:
Ma pustite nam, no, vsaj
pisoarje, ubogim moškim
param!

4
»Tole si mi pa res velikodušno naredil!«

5
 VSEBINA

LETNIK 20/ŠTEVILKA 2–3

IZBRANI TVITI Popolna subjektivnost našega objektivnega izbora 6

MISS STACEY Čudovito pin-up dekle, slovenska kraljica petdesetih let 12

KOLUMNA NOAHA CHARNEYJA Ljubim možaka po imenu Luka 16

SENIDAH Prva dama balkanske trap scene 18

SEBASTIAN CAVAZZA Novi ambasador znamke Sens 20

APRILIA RS 660 Kraljica srednje kategorije 24

FERRARI ROMA Sladko življenje 26

BREITLING NAVITIMER Kralj med zapestnimi kronografi 28

BOGINJE Razstava Aleša Bravničarja ob 20-letnici fotografske poti 30

GLASBA Ni vsaka romantična pesem zares romantična 32

FILM Naj Bond ostane Bond 34

NAPOVEDNIK Lumberjack – na mladih rok stoji 36

PIA SKVARČA Podobe iz sanj 38

PLAYBOYEV INTERVJU: DR. ANŽE LOGAR 50

KUCHA Dom semiodgovornih hedonistov 60

SUNROSE 7 Butični bohinjski biser 64

POGLED S STRANI Dejan Spasovski: Tovariš robot, tehnološki kulak 70

RILEY TICOTIN »V redu sem« 76

20V MIRA ŠEMIĆ Vinska akademičarka in ljubiteljica dobrih vin 90

RELI DAKAR Nova čarobnost in srhljivost najbolj nore dirke 96

HILDA DIAS PIMENTEL Z vrha 102

MARKO SERŠEN Energije polna zgodba o uspehu 110

ISLANDIJA Sage iz bisage 114

KOLUMNA LUCIJE MULEJ MLAKAR Pustiti času čas 120

WWW.PLAYBOY.SI

6
 it e s i c as
m z

as
e
Vz

e
13.–15. marec
TUKAJ IN ZDAJ
Pridružite se nam na bivanjskem odmiku v čudovitem
naravnem ambientu Bohinj ECO Hotela in
se prepustite trenutku, tukaj in zdaj. Več na
sensa.metropolitan.si/sensa-vikend

en
zu m em o ve čp lastno . Za nekoga je to odlič
Prakso joge lahko ra in vi ta ln eg a te lesa, kdo drug išče m
ir,
rave ga
način vzdrževanja zd dr ug em u je jo ga pot, način življenja.
di, sp et
ki ga praksa joge ponu . Sp re m em ba je edina stalnica našega
akse joge
Ni boljše ali slabše pr
in vs e, ka r je ži vo , sl edi toku evolucije.
življenja
er t H on n , iz k u šeni učitelj joge in
Rob
Program bo vodil J og aDo (www.jogado.
com)
ja šo le RY S
strokovni vod
lju ču je 2 pr en oč itv i v Bohinj ECO Hotelu *****
je 200 €. Vk lavnice.
Cena celotnega paketa o ba ze na , en kr at ni vstop v savne in na de
or ab
s polnim penzionom, up lko no m je 10 € na osebo na dan.
ilo za so bo z ba
o sobo: 40 €. Doplač
Doplačilo za enoposteljn si
41 40 ali po e- po šti : bo oking@bohinj-eco-hotel.
Prijave: tel. 08 200

AM Ljubljana, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, fotografija: Shutterstock

 SOCIALNO OMREŽENI

#Playboyev izbor
V Playboyu sledimo najboljšim tvitom, instagramskim objavam
in sploh vsemu, kar zanimivega uzremo v svojem absolutno
subjektivnem uredniškem izboru, kadar to že počnemo ali ko
nas na kaj iz tega digitalnega sveta opomni kdo iz cenjenega
bralstva. Uredništvo subjektivno izjavlja, da ni odvisno od spleta
in socialnih omrežij. Naš izbor je malo zaresen in pa, upamo,
predvsem bolj šaljiv, kot se trudijo biti kakšne objave predsed-
nika te republike na sončni strani Alp.

8
 PROMO

LAND ROVER DISCOVERY SPORT

NAJBOLJŠI ZA VSE RAZMERE

Land Rover vse od leta 1947 premika meje mogočega, njegovi avtomobili se
tudi danes ponašajo z vrhunskimi terenskimi zmogljivostmi. Pa res potrebujete
osebno vozilo, ki v najekstremnejših okoliščinah z lahkoto premaguje brezpotja?
V resnici ne – in ravno zato so nastali priljubljeni športni terenci, med katerimi je
najbolj vsestranski LAND ROVER DISCOVERY SPORT.

UPRAVLJANJE Z GESTAMI
Pravočasen prihod na cilj, ne glede
na to, kje ste, je pomemben in pri
tem vam je v pomoč učinkovita
navigacija, ki omogoča posodobitve
stanja v prometu v realnem času in
možnost iskanja. Svoje priljubljene
kraje si lahko shranite in pri
raziskovanju zemljevidov uporabljate
geste, se pravi, da le zamahnete z
roko ali pomigate s prstom.

ZANESLJIV V VSEH VOZNIH

AVTO KOT PROSTOR UGODJA
Pri tem avtomobilu ste v samo središče
postavljeni tako voznik kot sopotniki – vse
je zasnovano za popolno udobje. V kabini,
narejeni iz skrbno izbranih materialov,
uživate v izjemni prostornosti, svojo
prtljago pa pospravite v največji prtljažnik
v tem avtomobilskem razredu. Nekaj
posebnega je vaš delovni prostor. Usnjen
večopravilni volan vas vsakič znova vabi,
da ga vzamete v roke in velik zaslon,
občutljiv za dotik, vam omogoča lahkotno
upravljanje vsega potrebnega, od samih
nastavitev v avtomobilu do predvajanja
najljubših multimedijskih vsebin. Med
vožnjo lahko poslušate svojo najljubšo
glasbo, radijske postaje in podkaste brez
uporabe pametnega telefona. Aplikaciji
Deezer in TuneIn preprosto povežete
s portalom InControl in do vseh svojih
medijev dostopate neposredno na velikem
zaslonu. Resda pa vam je to na voljo le s
sistemom Connected Navigation Pro in
paketom Connected.
RAZMERAH
Ne glede na to, ali se s tem
avtomobilom podate na avanturo po
brezpotjih, z njim obiščete zasneženo
visokogorsko smučišče ali križarite po
mestnih ulicah, je vaša vožnja vedno varna
in zanesljiva. To vam poleg najsodobnejših
asistenčnih sistemov, ki skrbijo, da se
avtomobil ves čas zanesljivo drži podlage,
omogoča tudi prikazovalnik podatkov na
vetrobranskem steklu. Prikazuje vse ključne
informacije, kot so hitrost, prestava in smer
poti. Ponaša se z izjemno jasnimi
barvnimi grafikami visoke
ločljivosti, s čimer omogoča,
da brez naprezanja sledite vsem
podatkom, ki so pomembni za
varno vožnjo.
DISCOVERY SPORT se seveda
odlično izkaže tudi takrat, ko z
urejene ceste zapeljete na teren.
Naj so pod kolesi blato, pesek
ali sneg, naj peljete skozi vodo
ali v zelo strm klanec, vedno
se lahko zanesete na odlično
pogonsko mehaniko. Na voljo
so različni načini delovanja,
ki vam le s pritiskom na

10
gumb oziroma z izbiro ustreznega menija
omogočajo sprotno prilagajanje avtomobila
zahtevnosti vožnje. Med njimi je tudi sistem
prilagodljive dinamike, ki vam s hitrejšo
odzivnostjo in učinkovitejšim krmiljenjem
zagotovi še boljši nadzor nad vozilom.
Vožnja tega vozila pa je izjemna tudi
zaradi njegovega samodejnega menjalnika,
ki z devetimi natančno razporejenimi
prestavami zagotavlja tako učinkovito
porabo goriva kot zanesljivo pospeševanje.
Prestavljanje je skoraj neopazno in
delovanje menjalnika se inteligentno
prilagaja vašemu slogu vožnje.
MESTNI LEPOTEC
Ker gre za najsodobnejši športni terenski
avto, je njegov naravni prostor tudi mesto
s svojimi prometa polnimi ulicami. In če
želite, se lahko po mestu ne samo lagodno
vozite, ampak tako tudi parkirate.
To vam omogoča sistem za samodejno
parkiranje. Počasi se peljete mimo
parkirnih prostorov in vaš avto sam zazna,
kje je dovolj prostora zanj, in sam parkira.
S stilom.
Vse o tem, kje vse najbolj vsestranski
športni terenec še izstopa, lahko preberete
na www.landrover.si.
11
 Miss Stacey
FOTO URŠKA KOŠIR/STUDIO ŽELEZNA – WWW.ZELEZNA.SI

Že od osnovne šole je zaljubljena v modeling in fotografijo, potem pa ji je maribor-

ski fotograf nekega dne predstavil festival Trash'n'burn, ki ga navdihuje zlata doba
ameriške kulture in rokenrola, bogatijo pa pin-up girls, lepa dekleta iz živopisnih
petdesetih. In Sara Jagodič je postala Miss Stacey. Pin-up slog je vzela za svojega,
ga izpopolnila, ustvarila celo lasten kabaret in leta 2015 postala pin-up kraljica.
Pot naprej je široka. Kmalu hiti na avstrijski festival ameriške kulture, kjer si bo
skupaj s fanti iz benda delila oder tudi z rokabili skupino Matchbox.
Na katere dosežke v svojem življenju
si najbolj ponosna?
Sprva se nisem mogla načuditi svoji prvi
fotografiji, objavljeni v časopisu, kasneje
celo naslovnici, nato pa sem po sosednjih
državah osvajala nazive za najboljše pin-up
dekle in leta 2015 postala pin-up kraljica.
Kot ena redkih pin-up modelov iz jugo-
vzhodne regije sem imela priložnost krasiti
priznani hamburški koledar Girls and legen-
dary US cars. Veseli me, da je moje delo
postalo prepoznavno tudi prek domačih
in tujih medijev, prav v teh dneh pa na
nacionalni televiziji pričakujem reportažo
dogodka v slogu maturantskega plesa iz pet-
desetih, ki smo ga pripravili skupaj s skupi-
no Joe& the Rhythm Boys.

Kaj te v estetiki pin-up deklet najbolj

privlači?
Vse od otroštva so me namesto pop ikon,
nad katerimi so se navduševale moje vrst-
nice, veliko bolj zanimala imena iz zlate
dobe Hollywooda. Velika ljubezen do retro
glamurja je tako zaznamovala moj vsakdan.
Slog, ki ga danes moderna pin-up dekleta
poskušamo obuditi, je bil v petdesetih letih
za ženske nekaj povsem običajnega, vendar
me vedno znova fascinira kombinacija žen-
stvenosti in samozavesti, drznosti, a hkrati
elegance, ki so jo ženske tistega časa tako
spretno upodabljale. V času, ko so filmskim
platnom vladale Rita Hayworth, Veronica
Lake in številne druge, ni bilo namreč nič
prepuščeno naključju. Niti en sam koder ne.
Zame je glamur kot zrak, ki ga diham,
hkrati pa se mi zdi izraz avtonomije v času,
ko najrazličnejši vplivi poskušajo narekovati
naš življenjski slog.

Katere tri stvari na moškem te najbolj

prepričajo?
Zaradi takšnih in drugačnih lastnosti me
fascinirajo različni tipi moških. Ali me pri-
tegne kot osebnost v celoti ali pa sploh ne.
Najpogosteje pa me moški pritegne s kariz-
mo, šarmom in uglajenostjo, vsekakor pa
tudi s humorjem in navsezadnje z videzom.

Kam si želiš, da te popeljejo sanje?

Že nekaj časa je moja dolgoročna želja obis-
kati ameriški festival Viva las Vegas in na
njem tudi nastopiti, saj je to največji festival,
posvečen kulturi petdesetih let prejšnjega
stoletja. Že nekaj let je moja želja tudi nakup
pristnega ameriškega starodobnika, da bo
dopolnil vintidž interjer mojega doma.
TEKST DARJO HRIB

13
ASISTENTA IN FOTO ZAKULISJA: TIT BONAČ/STUDIO ŽELEZNA, DAMIR KOVAČIČ/SOLUS; MEJKAP IN STAJLING: LENA PETROVIČ/STUDIO ŽELEZNA; FRIZURA: JOHNNY JOHNNY/HIŠA LAS ICON;
OBDELAVA FOTOGRAFIJ: ADRIA MEDIA LJUBLJANA; VSE FOTOGRAFIJE SO BILE POSNETE Z OBJEKTIVOM SIGMA 40 MM, 1,4.

Ljubim možaka po imenu Luka
Leta 2015 sem napisal članek za ameri-
ško revijo The Atlantic, v katerem sem za
ameriške bralce portretiral menda naj-
boljšo smučarko v zgodovini: Tino Maze.
To je bilo v njeni epski sezoni, v kateri je
zbrala rekordno število točk, več, kot jih
je kdaj zbral kdo drug, moški ali ženska,
in to je bilo pred njenim olimpijskim
uspehom v Sočiju. Američani ne sprem-
ljajo smučanja, zato sem jim moral
predstaviti sam šport in jim tudi pojas-
niti, kdo Tina Maze je. Njeno prevlado
v smučanju sem jim skušal približati
z njim razumljivo paralelo: primerjal
sem jo z Michaelom Jordanom.
FOTO ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK, BURT HARRIS/PI/ZUMA PRESS/PROFIMEDIA
KOLUMNA
No, zdaj je še en slovenski športnik,
ki se ga lahko primerja samo z Michae-
lom Jordanom in LeBronom Jamesom,
najboljšima košarkarjema vseh časov.
Košarka je kot najbolj priljubljen šport
v ZDA prehitela tako bejzbol kot ameri-
ški nogomet, zato je Američanom seveda
ni treba predstaviti. Prav tako jim tudi ni
treba portretirati športnika, o katerem
govorim.
Priznam, da možaka po imenu Luka
ljubim. To je platonska ljubezen, a je
vendarle vrsta ljubezni. Luka Dončič,
ki ga nisem nikoli srečal, prinaša v moje
življenje sonce in veselje. Kadar mu gre
16
dobro, je moj dan svetlejši. Ko ima prost
večer ali pa takrat, ko okreva po poškod-
bi gležnja, sem malce pobit in raztresen.
To simpatijo do njega čuti tudi moja že-
na in prav nič me ne moti, da tudi ona
nekoga tako ljubi. Dejansko ga milijoni,
ne samo privrženci Mavericksov. Evfori-
ja, ki jo povzroča Luka, je nalezljiva.
Pri velikem številu športnikov, ne glede
na to, kako dobri so, se zdi, da to počne-
jo samo zaradi denarja. Luka ga zasluži
ogromno, seveda, toda to počne z otro-
škim entuziazmom, z razigranostjo, ki se
prenese na tiste, ki ga gledajo. Tega pa
od vrhunskih profesionalnih športnikov
ne pričakujemo.
Luka dominira tako v naslovih novic
kot tudi na igriščih. Njegovo statistiko
pri 20 letih lahko postavimo samo ob
bok z Jordanovo in Jamesovo. Če bo na-
daljeval na tej ravni in če ne bo utrpel
kakšne katastrofalne poškodbe, pa četudi
ne bo napredoval (kar pa z izkušnjami
zagotovo bo), se ga bomo ob športni
upokojitvi spominjali kot največjega.
Njegova nadarjenost, dosežki in vodenje
moštva so že tukaj. Nedavno je premagal
LeBrona Jamesa, idola iz svojega otro-
štva, in popeljal svoje Dallas Maverickse
do zmage nad prvouvrščenimi Lakersi.
Njegovi Mavericksi so, kar je osupljivo,
trenutno najboljše napadalno moštvo v
zgodovini NBA, in to brez posebne igre
še ene zvezde, ki polni naslove, latvijske-
ga ‘samoroga’ Kristapsa Porzingisa,
in brez tretjega all-star igralca – samo
z Luko in z zelo raznovrstnim, stabilnim
in nadarjenim moštvom. Luka se mora
samo izogibati kakšni hudi poškodbi in
igrati. Kdor je pameten, stavi nanj, kajti
v kakšnem desetletju bo imenovan za
najboljšega košarkarja v zgodovini.
Star je samo 20 let, toda nekaj let je
igral za Real Madrid v evro ligi (drugi naj-
boljši na svetu, takoj za NBA), preden so
ga izbrali Mavericksi, torej ima izkušnje
in na parketu je miren kot veteran.
V ZDA še ne more naročiti niti piva (star
moraš biti 21 let, da lahko piješ alkohol),
pa že ima blestečo statistiko in prejema
burne pohvale tako igralcev kot komenta-
torjev. V lanski sezoni, svoji prvi, je bil
drugi pri glasovanju za tekmo NBA All-
 KOLUMNA

Star, pred njim je bil samo LeBron, a na Neizmerno sem ponosen na naše slo- Evropejci). To še dodatno poudari veliči-
tekmi ni nastopil. Letos pa, ko je bil po venske športnike. Pogosto slišim, da smo no njegovega uspeha.
glasovanju ljudstva spet drugi in je le glede na majhnost naroda športno izjem- Za nas navijače je ta posebna vrsta lju-
malo zaostal za LeBronom (prejel je no dobri, in to je bezni do športnika, ki ga ni-
6.111.735 glasov, LeBron 6.275.459), res. Slovenija ima smo nikoli srečali, čuden,
pa je igralce in novinarje prepričal in se v primerjavi z dru- a čudovit koktajl. V njem so
uvrstil na tekmo zvezd (pred njim je to gimi državami ne- zmešani ponos (ker prihaja
od Slovencev uspelo le Goranu Dragiću). znaten nabor ljudi iz šibkejše Slovenije), upanje
Tolikšna Lukova priljubljenost je rezultat in relativno uboge (želimo mu, da igra odlično,
njegovih vrlin in prevlade, pomešanih s to vire, da jih z njimi in redno spremljamo novice
silno radostjo, ki jo deli z vsemi nami. podpira, pa vendar- o njem), sočutje (počutimo
Je povsem skromen in se slabo, kadar mu ne gre
preprost, pa vendar to- TEKST NOAH CHARNEY dobro, in dobro, kadar mu
talno samozavesten, kar uspeva) in občutek, da ima-
je redka kombinacija pri vrhunskih šport- le tukaj dozorevajo mo srečo. Kako srečni smo,
nikih. Jasno je, da se zabava. Ob tem športniki svetovne- da lahko gledamo tega šport-
zlahka pozabiš, da so profesionalni šport- ga kova, olimpijci, nega genija, za katerega se
niki odrasli, ki so za svoje igre odlično rekorderji, nosilci zdi, da je že na vrhuncu svo-
plačani. Gre za prav sladko kupčijo. Bejz- zlatih medalj. Gle- jih moči in v zenitu igre, a je
bolska zvezda Willie Mays je izjavil, da je de na našo velikost star šele 20 let in lahko še
biti plačan za igranje bejzbola enako, kot in sredstva smo v podrejenem položaju, igra, se izboljšuje naslednjih 10 do 15 let.
je biti plačan za to, da ješ sladoled. Luka pa vendarle navkljub vsem oviram zma- Kako pogosto nam lahko nekdo, ki ga
bi morda rekel kaj podobnega o košarki. gujemo. To nas radosti in zato navijamo. nismo nikoli srečali in ki živi tisoče kilo-
In to, da se s tem, kar počne, zabava, pre- V tem trenutku je Luka v samem vrhu metrov proč, prinese tolikšno radost?
naša na svoje navijače. Zato ga občuduje- športa, v katerem naj Evropejci ne bi bili Oblecite si svoj Dončičev dres in uživajte
jo ne samo privrženci njegovega moštva. tako dobri kot Američani (zlasti beli v vožnji. Dolga bo in zmagoslavna.

PRIPRAVLJENI ZA AKCIJO?
Z AKTIVNI.SI IN PEUGEOTOM RIFTERJEM
PEUGEOT RIFTER je vozilo za aktivne ljudi, ki želijo izkoristiti vsako minuto dneva in v prostem
času uživajo v najrazličnejših športih in raziskovanju vsega, kar ponuja narava. Ravno zaradi
njegovega pustolovskega karakterja je idealen za našo načrtovano prevetritev športne rutine na
aktivni.si, ko bomo odkrivali ektremno zabavne in drugačne športe. Vsak teden se bomo odpravili
na eno lokacijo in pod budnim očesom inštruktorjev preizkusili nenavadno športno aktivnost.
Vse to boste lahko spremljali v posebni rubriki na aktivni.si, ki še zdaleč ne bo namenjena samo
adrenalinskim odvisnežem, ampak tudi vsem, ki radi preizkušate nove in manj znane športe.
Na raziskovanje se bomo odpravili s prostornim PEUGEOTOM RIFTERjem.

PEUGEOT RIFTER ima elegantno in dinamično obliko karoserije, ki je ukrojena za vsakodnevne avanture. Dvignjeno podvozje, velika kolesa, velike zaščite
spodnjih delov vrat, spodnjega dela karoserije, blatniških košev in odbijačev pa tudi prednji in zadnji spojler … so značilnosti, ki si jih je sposodil iz segmenta
športno terenskih vozil in je zato uporaben tudi za pobege izven urejenih cestišč. Vozilo je tehnološko izpopolnjeno in vsebuje vse najnovejše sisteme za pomoč
pri vožnji. Dovršeno izdelano voznikovo mesto PEUGEOT i-Cockpit® ustvarja intuitivno vožnjo po zaslugi instrumentne plošče v višini oči, kompaktnega volana z
integriranimi stikali in osempalčnim zaslonom na dotik s kapacitivno tehnologijo. Odlikuje ga domiselna modularnost, ki se lahko prilagaja številu potnikov (pet ali
sedem sedežev), ima enega izmed najbolj prostornih prtljažnikov v kategoriji (od 775 do 3500 litrov), številna odlagalna mesta (do 186 litrov), domiselne funkcije,
kot so dvižno zadnje steklo, pokrov za prtljago, zložljivi zadnji sedeži s funkcijo Magic Flat, streha Zénith® … Rifter je definitivno vsestransko vozilo, primerno tako
za vsakodnevne opravke kot tudi za dogodivščine v naravi.
 NOVICE

SENIDAH
Pravijo ji prva dama balkanske trap scene in ta
naziv si vsekakor zasluži. Številni smo se prvič
pustili začarati njenemu glasu s singlom Naj sije v
očeh, ki jo je v sklopu zasedbe Muff takoj postavil
med najbolj zaželene domače izvajalce in izva-
jalke. Najbolj pa nas je prevzel dovršeni melodični
ekskurz skladbe Men vse. Leta 2018 je bilo zanjo
prelomno. Izdala je komad Slađana, svoj prvi
singel v srbščini, s katerim je prestopila v aktualni
trap žanr in eksplodirala na širši regionalni sceni.
Kmalu zatem je izdala skladbo Belo in komad
4 strani sveta, ki je odmeval v srbskem filmu Južni
vetar. Ni pa pozabila na slovenske oboževalce.
Konec lanskega leta je v okviru Kurzschlussa
izvedla svoj prvi samostojni koncert v Sloveniji,
nad odzivom pa je bila tako navdušena, da si
menda lahko kmalu nadejamo ponovitve prav
takšne Kurzschluss žurke. Več kot 48 milijonov
ogledov samo njenega hita Slađana na YouTubu
namiguje, da si tam zagotovo želijo biti vsi.

TEKST DARJO HRIB FOTO MATIC KREMŽAR

1DVRFLDOQLKRPUHåMLKRGNULMWHYHþR$QLWL+RUYDWQDMKLWUHMãLVORYHQVNLDWOHWLQMLQDPHWURY
LQVHYHGDWXGLR]QDPNL72<27,5(6

Anita Horvat
GUåDYQDUHNRUGHUNDYWHNXQDPHWURY
DPEDVDGRUND]QDPNH72<27,5(6
 PROMO

NOVI AMBASADOR ZNAMKE SENS

»Obleka, ki izostri moj karakter,« je eko-
loško kolekcijo oblačil Sens označil
karizmatični igralec Sebastian Cavazza,
ki podpira domače proizvajalce in okolju
prijazno izdelavo oblačil.
»Pozdravljam domače blagovne znamke, eko tkanine,
trajnostne izdelke in pravično trgovino,« pravi Sebastian
Cavazza. »Pomembno je, da ljudi ozavestimo o okoljski
problematiki in jim približamo ekološki koncept oblačil.
Velika prednost je tudi v osebnem pristopu, unikatnem
dizajnu, kakovosti, mali seriji, dobrih tkaninah, velikem
razponu številk in različnih kombinacijah. Sam zelo rad
nosim tudi suknjič s kapuco, ki je zelo opazen.«
»Vesela sem, da lahko oblikujem moške obleke, ki niso
predmet množične potrošnje, saj jih oblečemo predvsem
za posebne priložnosti. Tekstil je velik onesnaževalec okolja,
enakega mnenja je tudi Sebastian, zato smo ga izbrali za naš
obraz. Mi produkcijo tkanin prilagajamo novim standardom in
normativom, veliko kemikalij je prepovedanih, povečali smo
izbor iz eko tkanine. Tudi tako se prebuja okoljska ozaveš-
čenost večjih proizvajalcev oblačil,« je povedala direktorica
Sensa in modna oblikovalka Zlata Zavašnik, ki sodeluje z
dobavitelji, ki so preverjeni in sledijo okoljskim priporočilom.
Eko oblačila so izdelana iz posebne tkanine, mešanice volne
in poliestra, ki je v celoti reciklirana. Material za obleke se pri-
dobiva iz prosojnih odpadnih plastenk, ki se mehansko, top-
lotno in ne kemično obdelajo. Torej brez snovi, ki so škodljive
za okolje. »Ekološki materiali in oblačila so bolj zdravi in prijet-
ni za kožo, obenem pa pomagajo ohranjati čistejši zrak in
vodo. Proizvodnja ekoloških tkanin je torej okolju prijazna
in sledi trajnostnim načelom. Poraba vode je manjša za kar
94 odstotkov, poraba energije je manjša za 60 odstotkov,
v okolje pa se sprosti za 32 odstotkov manj ogljikovega
dioksida,« je strnila Zlata Zavašnik.

Zlata Zavašnik je podjetje

Sens ustanovila pred več
kot 25 leti. Danes imajo
več kot 1200 različnih
modelov slovenskih moških
srajc in oblek, vse kose pa
oblikuje sama. Posebnost
Sensa je, da poleg klasič-
nih ponuja tudi trendovske
obleke v vseh velikostih in
za vse postave. Blagovna
znamka s svojo ekstrava-
gantno funkcionalnostjo oblači predvsem moške, ki iščejo
individualnost, drugačnost in visoko kakovost.
 ZIMA = UMAZAN TEPIH.
35,*/('5,1*8721('5æ,

Zima, blato in sneg: vse to so stvari, ki jih pozimi skorajda nevede

YQDãDPRQDDYWRPRELOVNHWHSLKHDMLKQDWROHVWHåNDRGVWUDQLPR
7HKWHåDYQLPDPRþHLPDPRQDMQRYHMãH*OHGULQJRYHWHSLKH

.HUSDMHJXPLMDVWHWHSLKHWHåNRRþLVWLWLMHVORYHQVNRSRG 9L]LMDSRGMHWMDWDNRRVWDMDQHVSUHPHQMHQD]YHVWLPXSRUDE
MHWMH*OHGULQJQDUHGLORYHOLNLQRYDWLYQLSUHVNRNQDSRGURþMX QLNRPERGRWXGLYSULKRGQMHQDYROMRNDNRYRVWQLLQLQRYD
QMLKRYHREOLNHLQYLGH]D=DPLVOLOLVRVLREOLNRSUHGSUDåQLND WLYQLL]GHONLSRPHULYR]LOD=GDMVR*OHGULQJRYLWHSLKLNLVR
NLQLOHHOHJDQWHQLQDWUDNWLYHQQDSRJOHGDPSDNWXGLIXQN VLQRQLP]DNDNRYRVWSULVRWQLåHYYVDNHPþHWUWHPHYURS
FLRQDOHQ9VHOLQLMHVRREOLNRYDQHWDNRGDMHWHSLKHQR VNHPYR]LOXYSRGMHWMXSDVWUHPLMRãHYLãH
VWDYHQ]DþLãþHQMHVDMVHXPD]DQLMDQH]DGUåXMHYRVWULK
YRJDOLKNODVLþQHNYDGUDWQHPUHåH9WDQDPHQVRSUL*OH
GULQJXUD]YLOLWXGLHNRþLVWLOR]DVXKRþLãþHQMHWHSLKRYWDNR
GD]DþLãþHQMHQHSRWUHEXMHPRYHþGUDJRFHQHSLWQHYRGH
3RGMHWMH*OHGULQJQLOHVSHFLDOL]LUDQR]DL]GHODYRJXPL
WHSLKRYSRPHULYR]LODDPSDNVRWXGLLQRYDWRUMLYDYWR
PRELOVNLLQGXVWULMLVDMVRSUYLQDVYHWXL]GHODOLGL]DMQHU
VNHWHSLKHNLVRSULPHUQL]DHQRVWDYQRþLãþHQMH+NUDWL
VRL]XPLWHOMLPXOWLIXQNFLMVNHJDNRULWD]DSUWOMDåQLNSULNDWH
UHPODKNR]DãþLWLWHãH]DGQMHDYWRPRELOVNHVHGHåHLQ
RGELMDþYR]LOD
.DNRYRVW*OHGULQJRYLKJXPLWHSLKRYLQLQRYDFLMHYOHWQL
WUDGLFLMLVORYHQVNHJDSRGMHWMDQLVRRVWDOHVSUHJOHGDQHVDM
MHSRGMHWMH*OHGULQJ]DUDGLYVHJDQDãWHWHJDSUHMHORSUHV
WLåQRSUL]QDQMH]DNDNRYRVWLQGL]DMQ$XWR%LOGD9SRGMHWMX
SUDYLMRGDVRQDSUL]QDQMH]HORSRQRVQLNRWQDMYHþMLXVSHK
SDVLãWHMHMR]DGRYROMQHLQ]YHVWHXSRUDEQLNHVYRMLKL]GHO
NRYYYHþNRWGUåDYDKSRYVHPVYHWX
 NOVICE

Krvavec je pokal po šivih. Gurmanski zajtrk

Bojana Firbasa
(Domačija
Firbas); ocvrta
jajca z ocvirki.

Gourmet Cup
Ljubljana je dokaz,
da na sončni strani
Alp domuje prvovr-
stna kulinarika.

Gourmet Cup Ljubljana 2020

Manjkala ni niti
žlahtna kapljica.

SLADICA ZA GURMANSKE FANATIKE

Zasnežena Krvavška plaža se je že peto S tem dogodkom so napovedali letošnji
leto zapored prelevila v ambient smučar- Evropski simpozij hrane, ki bo v prestol-
sko-kulinaričnega druženja Gourmet nici drugič zapored potekal med 28. in Klemen Konrad
Cup Ljubljana, le da so tokrat namesto 30. marcem. Tudi letos bo to več kot le (Konrad Vine),
Matjaž Četrtič
uveljavljenih chefov v ospredje stopili mla- vrhunski kulinarični festival, saj bodo na (Vinska klet
di talenti iz srednjih in višjih gostinskih šol, njem širili zavedanje tudi o tem, da na Ferdinand) in
Martin Gruzovin
in sicer pod budnim očesom mentorjev ter svetu zavržemo ogromne količine hrane. (Guerila) na
vrhunskih kuharskih chefov Davorja Dru- Samo z 88 milijoni ton, kolikor je na leto zmagovalnih
stopničkah
žinca (Hotel Astoria), Igorja Jagodica (Res- vržemo proč v Evropi, bi lahko dvakrat podelitve naj-
boljših smučar-
tavracija Strelec), Jakoba Pintarja (TaBar), nahranili vse lačne na svetu. Na prireditvi jev v kategoriji
Mirana Ojsterška (Gostilna Oštirka), Seba- bodo razpravljali o pomembnosti trajnost- vinarji.
stjana Plevčaka (Restavracija in kavarna nega delovanja in o tem, da je treba po-
Sedem) in Uroša Štefelina (Vila Podvin). večati spoštovanje do hrane in zmanjšati
Mojstri so bdeli nad razvojem, pripravo količine, ki jih nemarno zavržemo. V treh
in postrežbo jedi iz kakovostnih lokalnih dnevnih sklopih (Odprta kuhna: posebna
sestavin po načelu nazaj h koreninam. edicija, Gourmet Ljubljana Crawl in Doživ-
ljajska večerja) bomo
slišali navdihujoče
zgodbe znanih posa-
meznikov, ki ne samo
govorijo, ampak s Dogodek je postal sinonim za gastronomsko dru-
svojimi dejanji spre- ženje; Igor Jagodic (Restavracija Strelec), fotograf
Aleš Fevžer, Uroš Štefelin (Vila Podvin) in Jure
minjajo svet na bolje. Tomič (Ošterija Debeluh).
Dobra hrana je nam-
reč več kot le stvar Lepo vreme je
dobrega okusa, pri dalo udeležencev
Pod taktirko chefa Jakoba tradicionalne
Pintarja (TaBar) se je poka- čemer vsak posa- smučarske tekme
Dijaki Srednje gostinske in turistične šole zal in izkazal predstavnik dodaten elan.
Radovljica so pod mentorstvom chefa Biotehniškega izobraževal- meznik odigra po-
Uroša Štefelina pripravili slastno krvavico. nega centra Ljubljana. membno vlogo.
TEKST NEJA DROZG FOTO ŽIGA INTIHAR, ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK

22
23

Kraljica srednje kategorije
Aprilia spet vstopa v srednjo kategorijo z vrhuncem iz svoje ponudbe – s športno
RS 660, katere premiera bo na majskem festivalu All Stars 2020 v Mugellu.
Aprilia se je prva od evropskih proizvajal-
cev motociklov vrnila v srednjo kategorijo,
torej v kar prestižen motociklistični razred,
kjer se je pridružila Japoncem, Hondi, Ka-
wasakiju in Yamahi. Za to vrnitev so se pri
italijanski znamki potrudili, naredili so moto-
cikel APRILIA RS 660, ki bi moral po
našem mnenju povsem na novo definirati
razred lahkih športnikov srednje kategorije.
Naj nekoliko osvežimo spomin, da je Aprilia
svoj novi športni rajc prvič predstavila že
leta 2018 na salonu EICMA v Milanu.
Takrat seveda kot koncept s poudarkom na
novi tehnični platformi, ki bo, kot kaže, prav
kmalu služil tudi motociklom v drugih razre-
dih. Seveda je Aprilia, podobno kot pred
nekaj leti Alfa Romeo s svojo giulio QV,
najprej predstavila in za cesto pripravila
najžlahtnejši model – športni RS 660.
Motoristične množice so nad njim
navdušene, pa ne samo zaradi izrednega
dizajna, ampak tudi zaradi same tehnike,
mehanike in napredne elektronike, ki v tem
trenutku v tej kategoriji motociklov sploh še
NOVICE
ni nujno potrebna. Kakorkoli, prelestna
aprilia RS 660 je tu in priznamo, da nam je
noro všeč. Prepričani smo namreč, da ima
prav ta aprilia ogromen potencial, da tako
stare mačke kot novopečene motoriste
znova prepriča, da lahko športnost najde
svoje mesto tudi na cestah. Dvovaljni motor
s prostornino 660 kubičnih centimetrov
ima vzporedno konfiguracijo valjev in
270-stopinjski interval vžiga, kar v praksi
pomeni, da sta tako zvok kot tudi značaj
motorja bolj kot klasičnemu vzporednemu
dvovaljniku podobna veliko bolj tempera-
mentnemu V-motorju. To smo sicer že vi-
deli tudi pri Yamahi, vendar je Aprilia že pri
tovarniški različici ponudila precej večjo
moč, okroglih 100 'konjev'. Z maso 169
kilogramov je tako razmerje med močjo in
maso zelo ugodno, zato se lahko nadeja-
mo izredne cestne dinamike, hkrati pa bi
morala aprilia RS 660 ustrezati tudi raz-
ličnim ravnem znanja in izkušenj.
Poleg tega menimo, da bi to lahko bil
tudi motocikel, ki bo potešil dirkaške
24
apetite tudi na stezi, saj motorna osnova
vendarle izhaja iz polovičke agregata V4,
ki pa ga vsi motociklisti poznamo kot enega
najboljših nasploh. Aprilia RS 660 bo stan-
dardno opremljena s sistemom 'ride by
wire' ter napredno elektronsko inercijsko
platformo, ki sama po sebi omogoča sis-
tem APRC, poleg tega bo imela kar pet
motornih map.
Nova aprilia bo uradno premiero
doživela na dan zmage, torej v soboto,
9. maja, v italijanskem Mugellu, kjer
bodo priredili drugi letni festival znamke
Aprilia. Pravzaprav to ni zgolj promocijski
dogodek, temveč gre za pravo parado mo-
tociklov te znamke – lani je prišlo več kot
10.000 navdušencev. Mugello, tempelj
italijanskega motociklističnega dirkanja,
bo tudi letos odprt za vse motocikliste in
tam bodo tudi številna znana imena, vse-
kakor pa lahko pričakujemo tudi njihove
tovarniške dirkače. Če boste tam, se seve-
da lahko razveselite tega, da boste aprilio
RS 660 prvič videli v akciji.
TEKST MATJAŽ TOMAŽIČ FOTO APRILIA
 PROMO

FOTO DAVID DUBNITSKIY FOTO DAVID DUBNITSKIY FOTO DAVID DUBNITSKIY

ŽELEZNA FOTO AKADEMIJA 2020

TRIMESEČNI PROGRAM FOTOGRAFSKIH DELAVNIC NA TEMO PORTRETNE
FOTOGRAFIJE ZA PROFESIONALNE IN LJUBITELJSKE FOTOGRAFE
Kaj imajo skupnega vrhunski fotografi Arne Hodalič, David Dubnitskiy, Ivan Bliznetsov,
Jure Kravanja, Katja Bidovec in Urška Košir?
Vsi bodo že to pomlad svoja znanja in bogate izkušnje delili v Studiu Železna – postaji navdiha kot mentorji na Železni
akademiji 2020. Ta bo med 21. marcem in 11. junijem 2020 potekala ob četrtkih med 18. in 21. uro v prostorih Studia
Železna na Železni cesti 16 v Ljubljani.
Akademijo bo 21. marca otvoril David Dubnitskiy, svetovno znan ukrajinski fotograf, umetnik in perfekcionist, ki
ustvarja zasanjane portrete s pridihom erotike. V fotografijo je vstopil pred nekaj leti kot samouk, sedaj se njegove
fotografije prodajajo po vsem svetu. Samo na Instagramu mu sledi že blizu milijona ljudi, National Geographic pa se
je o njem odločil posneti tudi dokumentarni film. V Studiu Železna bo izpeljal ustvarjalno delavnico in vas popeljal
v zakulisje ustvarjanja njegovih nadzemeljskih mojstrovin.
Železna akademija se bo nadaljevala s predavanji in praktičnimi delavnicami ostalih priznanih fotografov ter zaključila
z razstavo v začetku junija 2020.
Število mest na Akademiji in posameznih delavnicah je omejeno. Na voljo je le še nekaj mest! Prijave so možne na e-naslovu info@zelezna.si ali po
FOTO URŠKA KOŠIR
telefonu 051 489 018. Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

FOTO URŠKA KOŠIR FOTO IVAN BLIZNETSOV AKA DAVID KEINNE

FOTO IVAN BLIZNETSOV

FOTO URŠKA KOŠIR AKA DAVID KEINNE

TERMINI IN IZVAJALCI ZAKLJUČNI DOGODEK Z RAZSTAVO – četrtek, 11. junij 2020

DAVID DUBNITSKIY: portret s pridihom erotike; sobota in nedelja, 21. in 22. marec
URŠKA KOŠIR: studijski portret, akt, boudoir – četrtka, 26. marec in 4. junij Več info na: www.zelezna.si/zelezna-akademija
ARNE HODALIČ IN KATJA BIDOVEC: dokumentarni portret – četrtka, 2. in 16. april
IVAN BLIZNETSOV: domišljijski portret – četrtka, 23. april in 14. maj ORGANIZATOR: Studio Železna – postaja navdiha
JURE KRAVANJA: ulični portret – četrtka, 7. in 28. maj TEMA: portret – dokumentarni, ulični, poslovni, osebni, akt, boudoir …

STUDIO ŽELEZNA – POSTAJA NAVDIHA

ŽELEZNA CESTA 16, 1000 LJUBLJANA, +386 (0)51 48 90 18, INFO@ZELEZNA.SI
WWW.ZELEZNA.SI
 NOVICE

SLADKO ŽIVLJENJE
Pri Ferrariju so kar nekoliko v tajnosti pripravljali povsem
novega predstavnika v kategoriji manjših modelov GT.
V želji po obuditvi sladkega življenja ali La dolce Vita,
kot se temu lepo reče po italijanjsko, so ga poimenovali
ferrari roma.
Zakaj manjših modelov GT? Zato, ker so se v Maranellu odločili, da namesto klasičnega
kupeja zasnove 2+2 – takšnega že imajo, 812 superfast – novincu odvzamejo zadnjo
vrsto sedežev. Poleg tega mu zaradi manjših dimenzij tudi niso namenili velikega
12-valjnika, ampak 'zgolj' 3,9-litrski osemvaljnik zasnove V, ki ob pomoči dveh turbo-
puhal proizvede 456 kilovatov oziroma 620 'konj'. Vse skupaj se bere nekako tako
kot recimo pri modelu portofino, kar seveda ni naključje, saj si avtomobila delita kar
nekaj skupnih točk. A s tem ni nič narobe, saj gre za motor, ki je štiri leta zapored pre-
jel v svoji kategoriji nagrado za motor leta. Poleg tega ima osemstopenjski samodejni
menjalnik, kot so ga recimo namenili superšportniku SF90 stradale.
Zmogljivosti? Spoštovanja vredne, to je bilo vnaprej jasno. Omenjena kombinacija
motorja in menjalnika namreč 1472 kilogramov težkega superšportnika do 100 kilo-
metrov na uro požene v 3,4 sekunde. Končna hitrost? Pri Ferrariju pravijo, da preseže
magičnih 200 milj oziroma 320 kilometrov na uro. Vas zanima cena? Nas tudi, vendar
pa je Ferrari, tako kot še številnih drugih podatkov, ni razkril. Nič hudega, saj če sploh
pomislite na takšnega lepotca z znakom črnega vranca, novci za vas niso problem.
TEKST JURE ŠUJICA FOTO FERRARI

26
 NOVICE

NAJBOLJŠE MOBILNO OMREŽJE

PO UPORABNIŠKI IZKUŠNJI
»S svojimi izkušnjami na področju testiranj omrežij preverjamo in potrjujemo delovanje
storitev. Umlautov certifikat za storitve je idealno orodje za neodvisno ocenjevanje in
potrjevanje omrežij in storitev, ki jih ponujajo. To opravimo z neodvisnimi meritvami in
revizijami kakovosti storitev. Certifikat je izjava o uspešni verifikaciji storitev in
TELEMACH ima trenutno v Sloveniji med testiranimi najboljše omrežje po uporabniški
izkušnji,« je dejal Hakan Ekmen, predsednik uprave družbe Umlaut, ki takšne
raziskave opravlja po vsem svetu, z njihovim certifikatom pa se danes lahko pohvalijo
nekatere največje telekomunikacijski družbe, med katerimi so Vodafone v Španiji,
Swisscom v Švici, Verizom v Združenih državah in Deutsche Telekom v Nemčiji.
Hakam Ekmen je nagrado za najboljši rezultat na njihovem testiranju Best in Test
tudi uradno predal mag. Adrianu Ježini, predsedniku poslovodstva družbe
Telemach, ki je ob tem izjemnem dosežku povedal, da je Telemach v razvoj in-
frastrukture vložil več kot 100 milijonov evrov in da ima ves čas kot glavno vodilo
predvsem kakovostno uporabniško izkušnjo. »To je potrditev našega večletnega
dela in prizadevanj, da postanemo najboljši. Imamo odlično tehnologijo, pripravljeno
na izzive prihodnosti in nadaljnji razvoj. Naše omrežje je zanesljivo, zmogljivo in z
najboljšo LTE pokritostjo,« je dejal mag. Adrian Ježina in dodal, da se podjetje že
spogleduje z novimi tehnologijami. Uspešno testirajo tudi omrežje 5G, za katerega
pa navkljub nekaterim pomislekom ljudi trdijo, da ne sme biti bojazni, saj imamo v
Sloveniji kar desetkrat strožje vrednosti dovoljenega sevanja kot drugod po Evropi, Predsednik poslovodstva Telemacha mag. Adrian
Ježina z nagradama za najboljše fiksno in mobilno
tako da bo tudi to omrežje ustrezalo vsem varnostnim standardom. omrežje v Sloveniji po uporabniški izkušnji.
TEKST PLAYBOY FOTO SANDI FIŠER

Optimiziran prikaz nove spletne

Prva stran www.e-stave.com strani glede na napravo

ŠPORTNE STAVE V NOVI PODOBI IN DVE NOVI IGRI

Elektronska planinska srečka
ŠPORTNA LOTERIJA je v skladu
z najnovejšimi trendi prenovila svojo
spletno stran e-stave.com in igralcem
ponudila vrsto novih funkcionalnosti.
Prenova spletne strani odraža razvoj
in inovativen pristop Športne loterije,
ki tako svojim uporabnikom omogoča
še boljšo uporabniško izkušnjo. Širok
izbor iger je hitro dostopen, uporab-
nikom pa so na voljo praktična navodi-
la, kako posamezno igro igrati varno in
zabavno. Spletni strani, ki je v optimizi-
rani obliki na voljo na vseh napravah,
bo sledila prenova terminalske mreže,
ki pomeni velik korak v smeri digitali-
zacije družbe.
Na e-stave.com sta na voljo dve novi
e-igri: Tempelj Aztekov in Planinska
srečka. Elektronska Planinska srečka
je nadaljevanje uspešnega projekta
Športne loterije, ki je nastal v sodelo-
vanju s Planinsko zvezo Slovenije z
namenom zbiranja sredstev za obnovo
slovenskih planinskih poti in koč,
z e-verzijo srečke pa se želijo približati
še digitalnemu občinstvu.
TEKST PLAYBOY FOTO ŠPORTNA LOTERIJA

27
 NOVICE

KRALJ MED
ZAPESTNIMI
KRONOGRAFI
Breitling je pred več kot 85 leti predstavil prvi
sodobni kronograf, katerega vpliva na razvoj ur
se ne da izmeriti. Z novim časomerom NAVI-
TIMER B03 CHRONOGRAPH RATTRAPANTE
45, ki ima vgrajeno eno najbolj priljubljenih urar-
skih komplikacij, pa znamka dokazuje, da ostaja
med vodilnimi v svetu visokega urarstva.

Priljubljena komplikacija je seveda rattrapante ali dvojni kronograf. Na kratko povedano,

gre za kronograf, ki ima drugega nad drugim dva kazalca, s katerima lahko merimo vmesne
čase ali pa različne čase posameznih tekmovalcev. Ta dva kronografska kazalca, ki sta na
številčnico umeščena sredinsko na centralno os, pa si pri tem novem časomeru zaslužita
posebno pozornost tudi zaradi dobnega detajla. Navitimerji imajo namreč navadno na
koncu kronografskih kazalcev logotip s stiliziranim velikim B in sidrom, tukaj pa je to
subtilno predrugačeno tako, da je logotip razdeljen med oba kazalca. Veliki B je na
rdečem kronografskem kazalcu, sidro pa na zlatem kazalcu za merjene vmesnih
časov. Tako sta elementa loga med meritvijo vmesnih časov ločena in spet
združena, ko se kazalca poravnata drug nad drugega. Gumb za split-stop funkci-
jo, se pravi gumb za start, stop in vrnitev v ničelno lego, ki je umeščen pri 3. uri,
služi za poljubno zaustavitev in sprožitev kazalca za merjene vmesnih časov.
Da vse to brezhibno teče, skrbi Breitlingov manufakturni avtomatski mehanski ka-
liber B03 s certifikatom COSC in 70-urno rezervo navitja, katerega utrip 28.800
polnihajev na uro (4 Hz) lahko srečni lastnik občuduje skozi prosojno dno ure,
kjer se diči rotor iz rdečega zlata.
Novi navitimer je seveda zelo impresiven tudi po estetski plati. Vodotesno ohišje
možatega premera 45 milimetrov je iz 18-karatnega rdečega zlata, siva številčnica
pa mu da globino. Urne oznake ter kazalca, ki kažeta ure in minute, so prevlečeni
s super-luminovo, tako da boste svetlo razbrali, koliko je ura, tudi v globočinah sodob-
nega sveta. Človek pač mora biti optimist, sploh če si lahko na zapestje zapne takšnega
lepotca s pasom iz krokodilje kože in seveda s svetovno prepoznavno dvosmerno vrtljivo
luneto. Cena? Okrog 26.000 evrov.
TEKST PLAYBOY FOTO BREITLING

28
30
 Aleš Bravničar, fotograf, direktor fotografije in
režiser, letos praznuje 20-letnico svoje fotograf-
ske poti, na kateri že skoraj 19 let soustvarja
tudi slovenski Playboy. Je nagrajenec Slovenia
Press Photo in avtor številnih mednarodnih
razstav, kot svetovni popotnik je znan po izjem-
nih reportažnih fotografijah in zapisih s svojih
številnih potovanj. Seveda slovi tudi ali pred-
vsem po danes že legendarnih fotografijah iz
čudovitega sveta boudoirja in erotike, v katere-
ga se je podal pred 20 leti. Njegov filmski pri- »Lepoto prizora ust-
stop in skrbno izurjeno oko za še tako droben žarek svet- varja pogled, ki gle-
lobe sta porodila serijo izjemno senzualnih podob, ki jih je da s spoštovanjem,
leta fotografiral po najintimnejših kotičkih ter redno objav- in je zanj golota
ljal v večini svetovnih izdaj najbolj znanih revij za moške in razsežnost svete-
na stenah znanih galerij po svetu – od Trienala v Milanu do ga.« – dr. Manca
Galerije Mall v Londonu in v okviru Art Basla v Miamiju. Košir ob razstavi v
Ob obletnici Aleševega ustavrjanja si privoščite uživanje programski knjižici
v jagodnem izboru njegovih prelestih estetskih stvaritev, Cankarjevega
v opusu Boginje, ki jih od 26. februarja do 19. aprila doma
razstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma.

»Želim si pokazati grobo

in prvinsko moč žensk,
kot so jo v podobi boginj
Atene, Nike in Here
poznali že stari Grki
tisoče let pred stripov-
skimi franšizami super-
junakinj založb Marvel
in DC. Ženske so zame
neskončen navdih in
popolnoma druga galak-
sija, ki jo z veseljem
odkrivam, počasi in po
en planet za drugim.«
– Aleš Bravničar

Pokrovitelj razstave je Burek Olimpija Ljubljana. TEKST PLAYBOY FOTO ALEŠ BRAVNIČAR

31

Ni vsaka romantična pesem
zares romantična
Ko v spomladanskem prebujanju izbirate glasbo
za večerjo v dvoje, izbirajte previdno.
The Weeknd – Can't Feel My Face.
Ljubezenske silnice so včasih tako močne,
da nam lahko omrtvičijo dele telesa.
Ko se v žgočem videospotu Weeknd
z odra nočnega kluba
zagleda v 10/10 lepoti- TEKST DARJO HRIB nismo isto, moramo nositi drug
co v občinstvu, ga ta
ne le paralizira, ampak kar sproži sponta-
ni samovžig. A je vse to le zelo pretkana
metafora za – pijanost. Ko smo vinjeni do
omrtvičenosti, je približno tako, kot da
smo bolestno zaljubljeni. Z malce manj
samovžigov in morda malce več glavobo-
la. Podobne hvalnice visokim promilom
je nekoč pel tudi Lou Reed v hitu Perfect
Day (in, tehnično, Beatli, ko so opevanje
opojnih učinkov marihuane v Got To Get
You In My Life pretkano zavili v ljube-
zensko motiviko).
R.E.M. – The One I Love. Le kako
naj to ne bi bila pesem o ljubezni?
»Ta pesem je namenjena tisti, ki jo lju-
bim,« bi lahko malce šlampasto prevedli
otvoritveni verz pesmi, ki jo gruli zdaj že
lep čas upokojeni Michael Stipe. A ta
obljuba se hitro nadaljuje: »Ta pesem
je namenjena tisti, ki sem jo pustil.«
In potem zvemo, da to ni ravno pesem
o trpežni ljubezni, ko še namigne,
da je bila ona le »rekvizit za preganjanje
dolgčasa«, dokler ga taksi ne odpelje
drugam. Romantično zveneča pesem,
torej, ki pa v resnici govori o hitrem
menjavanju partneric.
U2 – One. Med snemanjem danes
legendarnega albuma Achtung Baby so si
šli člani zasedbe U2 neverjetno na živce.
Posledica dolgoletnega glasbenega ustvar-
janja, pritiski slave, preveč denarja, da bi V bistvu se v pesmi noče poročiti. »Danes
vedeli kam z njim – pač težave velikih
in slavnih. Njihova nestrinjanja pred
dokončnim izidom albuma leta 1991 so
pripeljala celo do tako intenzivnih nape-
tosti, da so fantje razmišljali o razhodu,
potem pa so med studijskim delom nalete-
GLASBA
li na magičen akord, ki jih je posrkal nazaj
v strastno žinganje. Posledično The One ni
pesem o tisti eni ljubezni. Je pesem o
združevanju, podpori in tudi razlikah,
ko Bono poje: »Smo eno, ampak
drugega.«
Bruno Mars – Marry You. Kar pojdite
do prvega sveže poročenega para,
pokažite nanju s prstom in se glasno
zarežite. Obstaja namreč 98-odstotna
možnost, da sta si na poroki vrtela tale
komad. Podoben odstotek viralnih splet-
nih posnetkov zarok je ravno tako oprem-
ljenih s to pesmijo. Kako ne, ko pa osred-
nji verz v refrenu zakliče: »Mislim, da se
hočem s teboj poročiti!« In čeprav se Bru-
no Mars ni trudil kamuflirati pomena pes-
mi, jo ljudje največkrat razumemo narobe.
je lepa noč in iščeva, kaj neumnega bi
lahko storila,« zapoje. Poroka je zanj napa-
ka pijane noči, ki bi jo, kot prepeva naprej,
»ko se zjutraj zbudita, enostavno izničila.«
The Police – Every Breath You Take.
Slovenija rada tava kakšno desetletje za
FOTO FINE ART IMAGES/HERITAGE IMAGES/PROFIMEDIA
32
trendi, tako da bržda tu še najdemo
kakšne predane romantike, ki so
prepričani, da je tole dejansko pesem
o predani ljubezni. In da sploh ni malce
strašljiva. A pod tančico uglašene glas-
bene zgodovine se skriva zgodba o samo-
pomilovanju moškega, ki želi svoji skriti
simpatiji namigniti, da jo ves čas opazuje
samo zato, ker ni uslišala njegove čustvene
težnje. Je egoistično, če te skrbi samo za
lastno srčno bolečino?
Percy Sledge – When a Man Loves a
Woman. Ah, soul glasba. Patos, ki zleze
globoko pod kožo in v globinah predra-
mi nekaj pristnega. Ko je svoje lirične
mojstrovine koval Percy Sledge, so se te
čitale kot ubesedena krasota, a je včasih
zadaj vseeno tičalo kakšno skrito sporo-
čilo. When a Man Loves a Woman je
himna romantični ranljivosti, trenutku,
ko odvržemo navidezni oklep in se pre-
pustimo čustvom, ki so se nakopičila
spodaj. Vsaj tako se morda zdi na prvo
poslušanje. Dejansko pa pesem govori
o tem, kako ljubezen moške spremeni
v štoraste idiote, ki nerazumsko spreje-
majo napačne odločitve. Zakaj takšno
sporočilo? Ker je Percy pesem napisal,
ko je izgubil ljubljeno žensko in se pre-
dal strogi introspekciji. Ironično – ta pe-
sem je igrala na Stingovi poroki.
Dido – Here With Me. Seveda se je
spomnite. Leta 1999 se je bilo nemogoče
skriti pred to žalostinko, saj se vrtela po
vseh radijskih in glasbenih TV-postajah.
Ves čas. Takrat smo spoznali in vzljubili
Dido, njen angelski glas, ki nam je po-
nudil zmotno prepričanje, da poslušamo
nežno in nedolžno bitjece, ki poje o zna-
nem pojavu, ko reče, da »ne more spati,
dokler on ne počiva ob njej«. V resnici pa
tale lirična zgodba pripoveduje o prebu-
janju po naporni noči in posledični ugoto-
vitvi, da drugega udeleženca v seksu za
eno noč ni več. In ne, ni pustil številke.
 INT E RVJ U J E
www.rockradio.si
 FILM

Naj Bond ostane

Bond
Iz težav bo zmagoslavno vzniknil že 25. Bond, James Bond.

Okroglih 20 mesecev je že minilo od tega,
kar so prvič oznanili 25. filmsko upri-
zoritev legendarnega filmskega špijona
Jamesa Bonda z naslovom NI
ČAS ZA SMRT (NO TIME TEKST DARJO HRIB
TO DIE). In ti meseci so bili
za franšizo strašansko naporni. V 58 letih,
odkar je James Bond prvič zašarmiral na
filmskem traku, se je na eni strani po
dramatični prevetritvi ozadja ustvaril Holly- in eksotične lokacije, pa v letu 2020 hitro
wood, kot ga prej nismo poznali, in na dru-
gi strani so se prestrukturirale socialne
vrednote, in sicer tako, da nihče več resnič-
no ne ve, kaj je prav in kaj narobe. To je
povzročilo monsun težav, v katerega se je
ujela tudi produkcija 25. Bonda. A kot
pravijo – po dežju vendarle vsakič posije
sonce. Kaj se je zares dogajalo?
Režiser Danny Boyle je po treh mesecih
priprav odstopil od filma. Bilo je avgusta
2018, ko je Danny Boyle, režiser z impre-
sivnim življenjepisom, na katerem med
drugim blestita tudi z oskarjem okronani
Revni milijonar in družbeno kritični Trains-
potting, oznanil, da zaradi 'ustvarjalnih raz-
lik' odstopa od projekta.
Čeprav se zdi, da je Bond
verjetno film, s katerim naj
bi človek imel najmanj ustvarjalnih težav,
saj je že vse nastavljeno in scenarist le za-
menja glavnega zločinca, glavno lepotico
postane jasno, da tudi Bond ne more biti
več samo Bond.
Čez skoraj leto dni scenarij še vedno ni bil
dokončan. Aprila 2019 si še vedno niso bili
čisto na jasnem, kaj naj naredijo z zgodbo
25. Bonda. Danes pač ne moreš več samo
ustvariti še enega filma o Bondu. K sreči se
je sredi globoke krize pojavila rešiteljica.
Phoebe Waller Bridge, avtorica divje
uspešne BBC-jeve serije Fleabag, je na
pobudo Daniela Craiga (da, povabil jo je
sam James Bond!) pristopila k snovanju in
ponudila točno to, kar je Daniel želel –
poliranje scenarija in vnos bistroumnega
humorja.
Snemanje prekinjeno zaradi poškodbe.
51-letni Daniel Craig je resda videti kot naj-
bolj fit James Bond vseh časov, a spolzka
tla v bogati naravi Jamajke spodnesejo tudi
najspretnejše. Poškodba gležnja med sne-
manjem akcijskega kadra je Daniela za
nekaj časa prisila k počivanju.
Projekt nenadoma zapusti Grace Jones.
Impozantna manekenka, glasbenica in igral-
ka Grace Jones je pred 34 leti prvič nastopi-
la v bondijadi A View To Kill z Rogerjem
Moorom in njena vrnitev k franšizi bi bila
pravi posladek za filmofile. Ko pa je Grace
izvedela, da so ji v scenariju namenili le
manjšo vlogo z nekaj vrsticami teksta, se je
v zadnji minuti odločila oditi. In verjemite,
da so se morali zelo potruditi in izpolniti
veliko želja, da je Grace Jones sploh privoli-
la k sodelovanju, a to ni bilo dovolj.

34
 FILM

Lashana Lynch Daniel Craig

Bond naj bo ženska! Ko je film počasi, Le tri mesece pred izidom Hans Zimmer Po Adelinem Skyfall in Sam Smitho-
a vztrajno le nastajal in smo se začeli prevzame glasbeno produkcijo. Z ameriškim vemu Writing's On The Wall se je Billie
veseliti, da bomo uzrli akcijske dogodivš- skladateljem Danom Romerjem očitno ni Eilish vsekakor morala soočiti z zelo
čine vsem znanega britanskega plejboja šlo. A tega niti ne moremo razumeti kot visokimi pričakovanji. A to je pravzaprav
in kak dekolte ob njem, pa so se ga lotili dejanski problem za Bonda. Hans Zimmer specifika celotne bondijade. Vsak nasled-
še socialni aktivisti. Govorice, da naj bi je vendarle velikan filmske glasbe. Najno- nji del poskuša biti boljši od prejšnjega.
vlogo agenta 007 prevzela igralka Lasha- vejši napovedniki so pokazali, da je vrli Večji in odmevnejši. Nebroj težav pri
na Lynch, je sprožila poznano polemi skladatelj za ustvarjanje atmosfere tokrat nastanku tokratne runde seveda le priča,
ziranje o seksizmu, šovinizmu in da ubral melodičen minimalizem. Češnjica na da je to segment filmske zgodovine, kjer
je edino prav, da Bonda igra ženska. glasbeni smetani 25. Bonda pa je vsekakor ni mogoče ubirati bližnjic. Verjeti, da nas
Ta novodobna hollywoodska praksa izbor 18-letne Billie Eilish, senzacije na bo 25. Bond od 2. aprila zabaval in nav-
spreminjanja uveljavljenih moških likov svetovnih lestvicah, da se podpiše pod duševal kot že 24 Bondov pred njim, zato
v ženske se sicer v preteklih letih ni niti tematsko skladbo najnovejše bondijade. ni zmotno. Kar pripravite pokovko.
enkrat obrestovala, zato so ljubitelji
franšize začeli opozarjati, da to ni
Ana de Armas
pravilen pristop k diverzifikaciji zgodo-
vinskega establišmenta v popularni kultu-
ri. Prepiri na spletu so se začeli, le nekaj
mesecev pred premiero filma pa je pred
spletno publiko pogumno stopila Barbara
Broccoli, dolgoletna producentka in nad-
zornica Bondove franšize, in v intervjuju
za Variety jasno in glasno povedala,
da Bond nikoli ne bo ženska. »Verjamem
v ustvarjanje novih likov za ženske –
močnih ženskih likov,« je povedala Bar-
bara Broccoli in dodala: »Ni mi zanimivo
vzeti moški lik in ga dati ženski igralki.
Mislim, da so ženske precej bolj zani-
mive, da bi jih postavljali v vloge izde-
lanih moških likov.« Lashana Lynch bo
seveda nastopila v novi bondijadi, a ne
kot agentka 007, temveč kot Nomi.
FOTO CAPITAL PICTURES/FILM STILLS/PROFIMEDIA, UNIVERSAL PICTURES/BACKGRID UK/PROFIMEDIA, SPLASHNEWS.COM/SPLASH/PROFIMEDIA

35
 NAPOVEDNIK

Na mladih
rok stoji
Kdo: Lumberjack Kdaj: 12. marca Kje: Kino Šiška, Ljubljana

Osem let se slovenska rokovska tvorba nativne kulture stopiti pod žaromet osred-
Lumberjack smuka po mejniku med roken- nje scene. Če še niste ujeli kje drugje, DRUGI
rolom in malce tršo rokovsko konfiguraci-
jo. V tem času je petčlanska postava po
jih zagotovo niste preslišali na lanski EMI.
Da so iz pravega testa, je nato na zlatih
ALBUM NA
nekaj nujnih rošadah piščalih potrdila nominacija za OBZORJU
le našla zagon in leta TEKST DARJO HRIB novinca leta 2018. Lumberjack Skupino Lumberjack sestavljajo pe-
2018 pri založbi Nika vedo, da je železo treba kovati, vec in kitarist Rok Ahačevič, kitarist
izdala albumski prvenec Brez nadzora, brez ko je vroče: s singlom Eden tistih, ki so ga Robi Glač, baskitarist Jaka Novak,
morale. Sliši se odlično. Fantje znajo. izdali lanskega oktobra, so oznanili svoj bobnar Blaž Kuster ter tolkalist in
Čutiti je strast pa to, da želijo biti slišani drugi album, ki nas bo doletel marca. klaviaturist David Podgornik. Pred
na domači sceni. Resda je zaznaven pridih Da ga boste zaužili kar najpristneje, jim lanskim nastopom na EMI je David
starejših domačih entitet, a so na dobri prisluhnite na koncertu v Kinu Šiška. Podgornik povedal tole: »Mi živimo
poti, da se dokoplje- za rokenrol – igramo, živimo. To
jo do povsem pre- nam narekuje življenje.« Na naci-
poznavnega zvoka. onalko so se vrnili letos, ko so
Prisegajo na dolge nastopili v finalu izbora EMA Freš,
čupe, ostre kitarske v katerem so se neuveljavljeni mladi
rife in rokagresijo, glasbeni talenti bojevali za dve mesti
ki nas vedno znova na odru velike EME. Fantje vsakič
spravi v pogon, znova pokažejo, da so pristni rokerji
da bi se spet malo in da niso tu, da moralizirajo o stvar-
razmetavali po nosti modernega roka, ampak zato,
prvem štuku Orto da nas preprosto pahnejo v razbur-
bara, a istočasno kano melodičnost svoje rokovske
nimajo problema s Lumberjack
godbe s pridihom mladosti.
senčne strani alter-

45 LET OB ALICE FESTIVAL HIPHOPA ROSNI FENOMEN

Kdo: Smokie Kaj: Bring the Noise 2020 Kdo: Joker Out
Kdaj: 11. aprila Kdaj: 13. marca Kdaj: 15. aprila
Kje: Dvorana Tivoli, Ljubljana Kje: Cvetličarna, Ljubljana Kje: Cvetličarna, Ljubljana

V slušnih globinah še vedno odmeva
napev o življenju v hiši poleg Alice? Hja,
potem boste tudi tokrat zdrveli na koncert
legendarne britanske zasedbe Smokie,
ki se po petih letih vrača v Slovenijo.
Tokrat bodo na odru slavili 45 let delovanja
in imeli bodo kaj predstaviti, saj imajo pod
pasom 20 albumov in gomilo uspešnic,
ki so se celo vpisale v Guinnessovo knjig
rekordov, pa bržda tudi bejbik ….
Ob pisanju teh vrstic so potrjeni zgolj prvi
trije nastopajoči – Rah Digga in Jeru the
Damaja iz New Yorka ter Smoke Mardelja-
no iz Srbije – a že ta šopek nas prepriča,
da bo tole vsekakor hip hop dogodek,
ki se ga ne sme zamuditi. Manjka nam
takšnih rapersko navdahnjenih večerov
tostran Alp, zato le poiščite najširše hlače,
očistite adidaske in si na glavo poveznite
baseball čepico – gremo na polno!
Napovedan je bil koncert 9. aprila, a je bil
že na začetku februarja razprodan. Zato
so si mladi slovenski pop rokerji zadali
izziv – še en koncert teden kasneje. Mi ga
kojci najavljamo, ker bodo tudi te vstopni-
ce hitro pošle. Joker Out so trenutno divje
vroča roba na naših valovih, navdušujejo
mlade in tudi malce manj mlade gene-
racije. Hitro na YouTube poslušat komad
Gola, aprila pa se vidimo v Cvetki.
FOTO HELENA KERMELJ

36
 NOVICE

AFRIŠKO ZAKULISJE
V vasici nedaleč od Logatca se je začela pisati zgodba o danes 21-letni
lepotici, ki je stopala po ustaljenih življenjskih poteh, a je v sebi čutila,
da jo strast vleče še nekam drugam. »Moja največja želja že od mladih
nog je bila, da bi postala igralka.« Na začetku študija je tako Pia Skvar-
ča naredila preobrat in se odločila slediti srcu. Opustila je študij indus-
trijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje
v Ljubljani, da bo lahko že letos poleti opravila sprejemne izpite za
vstop na AGRFT, v prihodnosti pa želi svojo študijsko pot nadaljevati na
Poljskem. Preden pa se je Pia popolnoma predala temu izzivu, je spre-
jela povabilo na še eno nepozabno izkušnjo – afriško
TEKST DARJO obarvano fotografsko zgodbo s Playboyevo ekipo in

HRIB fotografom Alešem Bravničarjem, ki jo je omogočil

Fujifilm Slovenija in ki jo lahko občudujete na stra-
neh 38–49 in seveda na naslovnici.
Pia je prepričana, da bi se vsaka ženska morala vsaj enkrat slikati gola.
»Pa ne zato, da bi bile fotografije kje objavljene, ampak preprosto zato,
da bi iz drugačne perspektive videle, kako lepe so v resnici, ne glede
na standarde tako imenovanih instagram modelov ali manekenk.«
In kako Pia definira žensko lepoto? »Imeti mora samozavest, inteligen-
co, spoštovanje do drugih žensk. In smejalne gubice,« pove z nasme-
hom. Pa verjetno še kakšen zanimiv hobi, bi lahko dodali, ko izvemo,
da si Pia vsekakor zna popestriti tudi proste urice, saj boksa, hodi v
hribe, borda, rola v skejt parku, riše, slika, igra klavir in pa poje džez.

FOTO ALEŠ BRAVNIČAR

37
 PIA SKVARČA

ALEŠ BRAVNIČAR/
FOTO

WWW.BRAVNICAR.COM

»Z Alešem sva se dobila na kavi,«

nam je povedala Pia, »da sva uskladi-
la najini viziji. Takoj sva se dobro uje-
la, zato sem bila zelo vesela, da me
je povabil k sodelovanju. Najprej sva
ustvarila čudovito foto- TEKST DARJO HRIB
grafijo, ki je bila objav-
ljena v decembrskih Resničnih
dekletih, potem pa je izrazil željo, da
bi naredila še piktorial. Ker sem bila z
decembrskim rezultatom res zado-
voljna, se tega seveda nisem branila.
In tako smo šli v Afriko.«
Stiliranje: Alenka Birk
Za fotografiranje smo uporabili fotoaparate Fujifilm. Piktorial je omogočil
Fujifilm Slovenija. Posebna zahvala g. Juriju Javoršku za nesebično pomoč
pri produkciji in posluh. Posneto v Afriki za Playboy Slovenija pozimi 2020.
 DR. ANŽE
PLAYBOYEV
INTERVJU: LOGAR
Iskren pogovor s politikom in poslancem stranke SDS o trenutni politični
situaciji v Sloveniji in nekaterih veleprojektih, od katerih zaudarja. Tudi
o bančni luknji, za katero še nihče ni odgovarjal.

Letnik 1976. Ljubljančan, Bežigrajčan.
V zvezi, oče dveh vrtčevskih deklic.
Osnovnošolske in gimnazijske šolske
klopi je gulil skupaj z Mitjo Petkovškom.
V stranko SDS se je včlanil leta 1999,
diplomiral je leto zatem na Ekonomski
fakulteti v Ljubljani in nato prva tri leta
službe preživel v marketinškem oddelku
SKB banke. Leta 2003 mu je Janez Janša
ponudil službo svetovalca za Slovenijo
v poslanski skupini Evropske ljudske
stranke v evropskem parlamentu in moral
se je odločiti domala čez noč. Odšel je
v Bruselj in tam postal eden prvih Slo-
vencev, ki so spoznavali tamkajšnje
evropske politične hodnike in tudi sam
način življenja. »Bruselj me zdaj več ne
vabi. Sem pa zelo vesel, da sem imel
priložnost izkoristiti to izkušnjo. Da sem
pozdravil nekdanjo gorečo željo po delu
v Bruslju in se z veseljem vrnil nazaj.
Zdi se mi, da če želiš spoštovati domo-
vino, moraš za nekaj let v tujino. Potem
vidiš, kako je tu dobro
in kaj imamo.« TEKST BORUT
Po vrnitvi v Slovenijo
je v obeh vladah Janeza Janše opravljal
delo direktorja Urada Vlade RS za
komuniciranje, med predsedovanjem
Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkci-
jo uradnega govorca slovenskega predsed-
stva Svetu EU. Kasneje je v Direktoratu
za gospodarsko diplomacijo na Ministrst-
vu za zunanje zadeve RS v nazivu poobla-
ščeni minister deloval na področju odno-
sov z OECD.
Leta 2011 je bil na volitvah v državni
zbor, ko je kandidiral v bežigrajski volilni
enoti, neuspešen, uspe-
OMERZEL lo pa mu je v drugo v
volilnem okraju Ljublja-
na Vič-Rudnik IV leta 2014 in tudi v tretje
na predčasnih volitvah leta 2018. Istega
leta je kandidiral še za ljubljanskega žu-
pana; trenutno je že tretjič član ljubljan-

»Mislim, da se čas političnih naturščikov
počasi izteka in na koncu koncev je morda
ravno to ključni rezultat teh izgubljenih
18 mesecev vlade Marjana Šarca.«
»Da nekoga dobiš z roko v marmeladi,
ta pa potem lahko postane celo funkci-
onar, ki naj bi preiskoval tiste z rokami v
marmeladi, je, oprostite, nesprejemljivo.«
»Danes potrebujete, če ste na ‘pravi’ strani,
pet kriminalistov, pet tožilcev in pet sodnikov
v celem sistemu organov pregona, da se lahko
neki postopek ustavi, zavrne ali zavrže.«
FOTO ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK

51

skega mestnega sveta. V svojem prvem
poslanskem mandatu je v državnem zboru
predsedoval preiskovalni komisiji o ugo-
tavljanju zlorab v slovenskem bančnem
sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgo-
vornosti za že drugo sanacijo bančnega
sistema v samostojni Sloveniji, v zdaj-
šnjem mandatu pa je predsednik
Komisije za nadzor javnih financ.
Ob poklicnem političnem delovanju
se je izobraževal naprej in leta 2005
magistriral na Fakulteti za podiplomske
državne in evropske študije s temo Evrop-
ska unija – zgodba o uspehu ali usoda
Rimskega imperija?. »Vlekel sem paralele
z rimskim cesarstvom,
ki se še dandanes kažejo.
Zdi se, kot da gre žal res
vse v tej smeri.« Zatem je
leta 2016 še doktoriral,
na novogoriški Fakulteti
za uporabne družbene
študije je zagovarjal dok-
torsko disertacijo s tezo
Volilni sistemi in njihov
vpliv na kvaliteto
demokracije.
Šestnajstega februarja
2007 mu je ob dnevu ne-
bo to pomenilo
odvisnosti tedanji litovski
predsednik Valdas Adam-
kus podelil državno
šest mesecev
priznanje Life Saving
Cross za zasluge pri
reševanju državljana
Republike Litve Mantvy-
dasa Juozapavičiusa pred
utopitvijo v enem od
madžarskih jezer.
Kot velik ljubitelj športa je najprej tre-
niral karate, nato pa je boksal ter tudi
tekel in igral nogomet. Boksati in teči več
ne more zaradi težave s kolkom, zelo rad
pa kolesari in hodi. Že dvakrat je skupaj
z življenjsko sopotnico odšel na romanje
v Španijo in prehodil Jakobovo pot do ro-
marskega središča Santiago de Composte-
la – prvič po francoski in drugič po sever-
ni poti, ko je šel tudi do oceana. »Prvič, ko
sva šla na polovičko poti, sva prehodila po
24 kilometrov na dan. V drugo pa sva ime-
la manj časa, zato sva prehodila po 35
kilometrov. Najdlje v enem dnevu naju je
neslo 45 kilometrov. Na Caminu spiš na
skupnih ležiščih, ki stanejo šest evrov na
noč, in se naučiš spati, čeprav ti smrčijo
na levi in na desni. Ko spustiš standarde
PLAYBOYEV INTERVJU
in te to ne moti več, si zmagovalec.«
Letos poleti namerava iti za deset dni
na romarsko Jakobovo pot, le da tokrat na
Portugalsko, »ker je krajša«. Čaka pa ga še
najdaljša Via da Prata, vse od Sevilje, dol-
ga okrog 1000 kilometrov.
»To bom še naredil, samo še malo bom
počakal, da otroci zrastejo. Kajti zame je
Santiago de Compostela najboljši dopust,
kar si ga lahko privoščiš. Tam si sam s
sabo, veliko razmišljaš, veliko ljudi srečaš.
Dejansko te zelo sprosti.«
Z dr. Logarjem, pomembnim članom
stranke SDS – je predsednik njenega
sveta, torej najvišjega organa stranke med
Če gremo
sedaj
na volitve,
izgubljenih
priložnosti.
dvema kongresoma –, sva se dobila teden
dni po tem, ko je odstopil premier Šarec
in s tem njegova vlada, zato sva pogovor
začela o aktualni politični situaciji na
Slovenskem.
PB: Playboy je dvomesečnik, zato se
seveda lahko marsikaj zgodi že do izida
21. februarja, sploh pa do sredine aprila,
dokler bo na prodajnih mestih, a vendar-
le ne moreva mimo tega, kar se zdaj
dogaja. Napovedano je, da se lahko od
jutri pričakujemo jasnejše odgovore, ali
bomo imeli tretjo vlado Janeza Janše ali
devete državnozborske volitve. Kaj vi
menite, zakaj se številni tako bojijo, da bi
Janez Janša dobil tretjo vlado? Dejan
Židan iz SD je pred tremi dnevi izjavil,
52
da »si ne želimo tretje vlade«, potem pa
je to utemeljil s tem, da je prva vlada Ja-
neza Janše odpovedala regulacijo gospo-
darskih gibanj, kar je pripeljalo do neob-
vladljive zadolženosti gospodarstva in
da je bila posledica globoka gospodarska,
finančna in socialna kriza, drugi Janševi
vladi pa je očital, da je z zgrešenim mo-
delom reševanja krize državo skoraj pri-
peljala do grškega scenarija. Vi ste bili
del obeh Janševih vlad kot direktor vlad-
nega urada za komuniciranje. Kako vi to
vidite?
LOGAR: Najprej bi rekel, da me odziv
Dejana Židana, ki je trenutno še vedno
predsednik državnega
zbora, žalosti. On je prvi
med enakimi, nekdo,
ki v državnem zboru
zagotavlja pluralno
razpravo. Četudi je
v tem trenutku reagiral
kot strankarski vojščak,
kot prvak Socialnih
demokratov, mislim,
da mu ravno funkcija
predsednika državnega
zbora vendarle omejuje
to prostodušnost, ki jo
izraža s takšnimi izjava-
mi. Če sem malce bolj
slikovit: kdo pa je Dejan
Židan, da lahko reče,
da si ne zaslužimo še
ene vlade gospoda
Janeza Janše?
Če je to izjavil Dejan
Židan, predsednik
državnega zbora, potem
je zagotovo prekoračil pooblastila.
Če pa je to izrekel Dejan Židan, pred-
sednik Socialnih demokratov, pa spet
to očitno govori nekdo, ki meni, da mu
je z rojstvom dodeljeno, da je na oblasti.
Glejte, parlamentarna demokracija
je ravno to – demokracija, ki se izvaja
v parlamentu, kamor so predstavnike
izvolili državljanke in državljani. Če se
v okviru neke sestave parlamenta uspe
oblikovati koalicija, ki ima 46 glasov,
nimamo nikogar v tej državi, ki bi lahko
– še zlasti pa ne predsednik državnega
zbora –, rekel, da si ne želimo takšne
vlade. Da je absurd še večji, smo imeli
do sedaj 18 mesecev vlado, ki ni imela
absolutne večine, pa Dejan Židan ni
rekel, da si ne želimo vlade tega in tega.

Skratka, moja prva predpostavka v
politiki je, da je treba imeti do vseh ena-
ka merila, in če imaš do vseh enaka meri-
la, tudi z vsemi lahko sodeluješ. Kajti
potem vse na neki način tehtaš po istih
vatlih in na podlagi tega ocenjuješ, kje
lahko dosežeš kakšen napredek in kje ne.
Če gremo sedaj na volitve, bo to pomeni-
lo šest mesecev izgubljenih priložnosti.
Šest mesecev ohlajanja gospodarstva,
ko se lahko z ustreznimi reformami prila-
godimo morebitnemu padcu v prihodnje.
Naj spomnim samo
na to, da je bila vlada
gospoda Janeza Janše
leta 2012 zelo učinko-
vita. V enem letu, v 12
mesecih, je sprejela
pet strukturnih reform.
Vlada Marjana Šarca
v najboljših razmerah
v 18 mesecih ni sprejela
niti ene reforme. Zdaj
pa si predstavljajte,
da ta prosti tek podalj-
šamo še za šest mese-
cev … In tisti, ki nas-
protujejo temu, da se
vzpostavi neka nova
koalicija, so zgolj tisti,
ki imajo koristi od se-
danjega statusa quo.
In so predvsem tisti,
ki sami sebe smatrajo
poklicane, da vladajo.
Zgolj oni in nihče drug.
PB: Ravno danes je
v Delu objavljen članek
z naslovom SDS ima
170.000 novih potencial-
nih volivcev. Pa si
človek reče, ali se
mogoče zato bojijo iti na volitve. Za
LMŠ se govori, da je vprašanje, kaj bi
bilo z njo, za SMC pa, da samostojnega
nastopa na volitvah glede na javnomnenj-
ske raziskave ne bi preživela. Pa tudi pri
SAB je vprašanje. Vi pa ste leta 2018 v
intervjuju za 3. program TV Slovenija po
desetih dneh začetka delovanja koalicije
pod vodstvom Marjana Šarca dejali,
»da bodo naredili vse, da bodo ostali sku-
paj, da ne bi šli na volitve, ker jih potem
v naslednjem mandatu ne bi bilo«.
LOGAR: Mislim, da v tem trenutku sploh
še ni jasna definicija ali strategija, po
kateri poti naj gredo tisti, ki si ne želijo
PLAYBOYEV INTERVJU
nove vlade gospoda Janeza Janše. Na eni
strani govorijo, da bo SMC prelomila ob-
ljubo, ki jo je dala pred 18 meseci, po dru-
gi strani pa, da če bodo šli sedaj ti isti na
volitve, ne bodo prišli v parlament. Torej
jim ne ostane veliko možnosti, drži?
Potem je logično, če je njihova namera,
da ostanejo v državnem zboru, da sestavi-
jo vlado. Predvsem pa mislim, da se bodo
zdaj ločile sile, ki v bistvu menijo, da je
treba nekaj narediti za dobro Slovenije in
verjetno sprejeti tudi kakšen kompromis,
in na drugi strani sile, ki se ocenjujejo
kot edine poklicane, da so na oblasti,
in se sedaj resno bojijo, da bodo ostale
odrezane od virov financiranja in moči.
Rekel bi, da imamo trenutno nekakšen
povolilni ponedeljek, ki pa je tokrat prišel
501 dan kasneje. In da smo v stanju, ki bi
se moralo, če bi v slovenskem političnem
prostoru prevladovala racionalnost,
zgoditi 501 dan prej. Torej po volitvah.
Saj vemo, kaj se je zgodilo. Vsi tisti,
ki so rekli »ne, ne, ne, ne gremo s SDS«,
so naredili nekakšno kukuriku koalicijo,
ki ni bila ničemur podobna, še celo manj-
šinska je bila. Vsi skupaj smo ugotovili,
53
da je to scenarij, ki za Slovenijo ne funk-
cionira.
Da, potrebujemo vlado z jasnim man-
datom, z večino v državnem zboru,
z ljudmi, ki imajo načrt, kaj želijo
narediti, in z ljudmi, ki tudi znajo
v politiki sprejemati odločitve.
PB: Septembra 2018 so bili najprej koali-
cijski dogovori z Novo Slovenijo, potem
pa so pri pogovorih z Levico v predlogu
koalicijske pogodbe, kar ste prav vi nekje
poudarili, v trenutku zamenjali prioritete.
Dejali ste tudi, da je
Levica dejansko dolgo
pogojevala delovanje
vlade.
LOGAR: Samo poglej-
te, kdaj se je vlada Mar-
jana Šarca sesula sama
vase. Marjan Šarec je
očitno politik brez
nekega koncepta, kaj
narediti. Ne ve točno,
kaj bi bilo dobro za
Slovenijo, in v takšnem
sistemu je zelo lepo
imeti partnerja, tudi če
je zunajkoalicijski, ki ti
trasira agendo. Torej,
da ti govori, kaj naj
delaš. In dokler je imel
Šarec v svojem krogu
Levico, ki mu je govo-
rila: dvigni socialne
prispevke, naredi to,
naredi ono, so v parla-
mentarno proceduro
prihajali predlogi. Sicer
so bili zelo socialno,
mestoma socialistično
usmerjeni, ampak nekaj
parlamentarnega dela
je pa le bilo. V trenutku, ko se je Levica
umaknila iz vladnega kroga, je bila koali-
cija izpraznjena. Ni več vedela, kaj poč-
ne, in v umanjkanju tega koncepta, kaj
narediti, so se začeli prepiri znotraj koali-
cije, verjetno tudi prepiri med ministri.
In ni dvakrat reči, da je prvi minister
Šarec silil z ukinitvijo dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja, ki to sploh ni,
zato, da je dobil razlog za odstop in apel
za predčasne volitve. Kajti ta zakon je bil
izredno slabo premišljen, nedodelan,
z njim se dva njegova ministra nista strin-
jala, oba sta mu to povedala in oba sta
zato odstopila. In vse dejansko kaže,

da je Šarec potreboval samo kontekst,
da je lahko nanj prilepil zgodbo o sebi kot
žrtvi vlade, ki zaradi notranjih nasprotij
ni sposobna sprejeti nobene reforme.
Skratka, mislim, da si Slovenija ne
more privoščiti še enega takšnega obdob-
ja brez jasne vizije. Medtem ko se ostale
države razvijajo in sprejemajo strukturne
reforme, mi samo nemo opazujemo, kako
se posamezni politiki in koalicijske part-
nerice med sabo kregajo in si delijo plen.
Tisti, ki bi morali od vlade dejansko kaj
imeti, državljani in državljanke Slovenije,
pa od nje nimajo nič.
PB: Katere ključne strukturne reforme bi
morale biti po vašem mnenju izvedene?
LOGAR: Zdravstvena reforma, dolgotraj-
na oskrba, pokojninska reforma, verjetno
tudi del delovnopravne zakonodaje.
Skratka, cel kup teh področij je, ki so
odprta in na katerih se nič ne naredi.
Gotovo tudi nismo zadovoljni s prego-
nom organiziranega in gospodarskega
kriminala. Na tem področju se da zagoto-
vo marsikaj postoriti. Pred nami so torej
odprti problemi, ki terjajo takojšnje re-
ševanje. Da pa je to reševanje možno,
je verjetno treba imeti na ministrskih
položajih tudi ljudi, ki imajo izkušnje.
Vlada Marjana Šarca je pokazala ravno
to, kar sam vseskozi trdim – da je politi-
ka obrt. Politika ni nekaj, kar lahko
kdorkoli počne praktično brez izkušenj,
ampak je potrebna določena kilometrina.
Tako kot frizer potrebuje izkušnje, da
naredi dobro frizuro zvezdi za gala pri-
reditev, mora imeti tudi politik izkušnje,
da pripravi dobro zakonodajo in da jo
spravi skozi zakonodajno proceduro.
Mislim, da se čas političnih naturščikov
počasi izteka in na koncu koncev je mor-
da ravno to ključni rezultat teh izgub-
ljenih 18 mesecev vlade Marjana Šarca.
PB: Leta 2018, ko so govorili o davčni
reformi, je vladajočo koalicijo fiskalni
svet, ki ga je vodil Davorin Kračun, opo-
zoril, da koalicijska pogodba ni vzdržna
in da bi bila v skladu z njo država do 30
odstotkov dražja. Vi ste v tem kontekstu
rekli o Levici, da ima z ekonomijo skre-
gana stališča. V tem okviru me zanima,
kaj menite o tem, da imamo v ustavi
zapisano, da je Slovenija socialna država.
Kakšno politiko pri tem zagovarjate?
LOGAR: V ustavi imamo vpisano zlato
fiskalno pravilo in to je najvišji akt, ki ga
morajo spoštovati vsi politiki, ki se ukvar-
PLAYBOYEV INTERVJU
jajo z upravljanjem države. Mimo tega
ne moreš iti. V izvedbenem zakonu tudi
piše, da fiskalni svet poda svoje mnenje,
in fiskalni svet je v tem konkretnem pri-
meru podal svoje mnenje, vendar se je
ministrstvo za finance nanj preprosto
požvižgalo. Takrat je minister Bertoncelj
dejal, da on misli drugače, in je poslal
nespremenjen predlog v odločanje
v državni zbor.
Mi smo v fazi ohlajanja gospodarstva,
kar terja ukrepe, ki bi to ohlajanje neka-
ko ublažili oziroma spodbudili gospodar-
sko aktivnost. Vemo, kakšna ekonomska
politika temu pritiče. Ekonomska politi-
ka, ki jo je prek proračuna predlagal
minister za finance, pa ni odgovarjala
na te izzive. Tako da bo v tem pogledu
nova vlada zagotovo morala opraviti
nabor ukrepov, ki bi pospešili gospodar-
stvo, ko se krivulja obrne navzdol.
PB: Marjan Šarec je nekje izjavil,
da se mu zdi to zlato fiskalno pravilo
prerigorozno, da omejuje razvoj.
LOGAR: No, to je tisto, kar sem prej
omenil: da nekdo, ki je včeraj prišel v
državno politiko, očitno ne pozna vseh
zakonitosti političnega delovanja.
Kakršnokoli mnenje o zlatem fiskalnem
pravilu imamo, zapisano je v ustavi in
imamo tudi izvedbeni zakon, ki je prejel
60 glasov. Torej ga je treba upoštevati.
Nisem prepričan, da je predsednik vlade
tisti, ki lahko javno polemizira z ustav-
nim določilom. Kajti če si to dovoli,
si lahko dovoli še marsikaj drugega.
In predsednik vlade Marjan Šarec je
enako počel, kot vemo, tudi pri poslan-
skih vprašanjih. Poslance je pri svojih
odgovorih zasmehoval. Tega si do sedaj
ni privoščil noben predsednik vlade.
Gre preprosto za politično kulturo,
ki bi se je moral vsak posameznik, ki je
aktivno v politiki, držati, ne pa je izpod-
bijati. Predstavljajte si, s to izjavo pred-
sednik vlade izpodbija ustavno določilo.
Kdo drug bo spodbijal zakonsko dolo-
čilo, kriminalec bo spodbijal kazenski
zakonik. Kje pa smo potem? In vsak
se lahko sklicuje na Marjana Šarca,
ker počne enako.
PB: Naj se navežem na to, kje smo
potem, in skočim v leto 2014, ko ste
vi prvič prišli v slovenski parlament kot
poslanec in ste postali predsednik pre-
iskovalne komisije za ugotavljanje zlorab
v bančnem sistemu. Po tem so nekje
54
zapisali »Anže Logar, znan po odkrivanju
pokvarjenih banksterjev«. Kolikor vem,
za bančno luknjo v višini pet milijard
evrov ni še nihče odgovarjal.
LOGAR: Drži.
PB: Kje pa sploh smo pri tem?
LOGAR: Pri tem, da je treba močno
pospešiti pregon gospodarske krimina-
litete. Eden od sklepov te preiskovalne
komisije je bil, da se ustanovi speciali-
zirano sodišče za pregon finančne,
bančne kriminalitete.
PB: To je bil sklep državnega zbora.
LOGAR: Tako je, to je bil sklep držav-
nega zbora. Veste, kaj je na to rekla mini-
strica za pravosodje iz vrst SD? Da ona
tega ne bo naredila, ker se ji to ne zdi
smiselno. Skratka, v vladi Marjana Šarca
je pregon gospodarske, finančne, bančne
kriminalitete ne samo zastal, ampak je
šel rakovo pot. Ob tem se vprašaš, zakaj
je tako. Verjetno določeni lobiji niso
ravno zainteresirani za to, da se temu
temnemu poglavju nedavne slovenske
zgodovine pride do dna. In del tega,
da se tako nasprotuje spremembi oblasti,
da se oblikuje neka desnosredinska vla-
da, bi pripisal tudi temu, da so centri
moči, ki so bili napajani ali pa imajo
vzvode prek tega kapitala, ki je poniknil
v slovenskem bančnem sistemu, zaintere-
sirani, da obstane trenutni status quo.
PB: Tukaj se mi zdi zanimiva ugotovitev
Alija Žerdina v Sobotni prilogi, v kateri
vas je v Portretu tedna označil pred zad-
njimi županskimi volitvami leta 2018,
in sicer je zapisal, da je komisija, katere
predsednik ste bili, »mandat končala z
obsežnim poročilom. Politično odgovor-
nost za zlorabe v bankah pa je pripisala
vladam tako leve kot desne provenience
in centralni banki. Politična odgovornost
desnih vlad je, če nekoliko poenostavi-
mo, po ugotovitvah Logarjeve komisije
manjša, saj naj bi bile odgovorne pred-
vsem zato, ker jim ni uspelo presekati
vozlov gospodarsko-političnih navez.
Kot predsednik preiskovalne komisije je
Logar vzbujal vtis kompetentnega izpra-
ševalca, ki razume, kam velja usmeriti
žaromete parlamentarne preiskave.«
Kaj pa politična odgovornost levih vlad?
LOGAR: No, najbolj eklatanten primer,
ki najbolje ponazarja vse skupaj, je ravno
primer domnevnega pranja denarja
Islamske republike Iran prek naše
največje banke, Nove Ljubljanske banke,

tako imenovana zadeva Farrokh. V svetu
ne poznam predsednika vlade, ki bi bil
o tako obremenjujočem poslu obveščen
s posebnim poročilom varnostno-
obveščevalne agencije, torej naše Sove,
pa bi kuverto s podrobnim poročilom
raje pustil zaprto. To je storil tedanji
predsednik slovenske vlade gospod
Pahor. Vemo, iz katere stranke je, vemo,
kateri ministri so bili takrat o tej zadevi
še obveščeni. Postopek ne samo, da ni
stekel, ampak se je primer umaknilo
iz preiskovalnih miz v arhiv, kjer je bil
namenjen za izbris. In če te zadeve mi
takrat ne bi odkrili, še danes o njej ne bi
nihče govoril.
V preiskavi bančne
kriminalitete smo naleteli
na številne indice, v kate-
rih so bile izpostavljene Ko bereš to judi-
politično-kadrovske po-
vezave; celo tuji nad-
zorniki Nove Ljubljanske
katuro, ti gredo
banke so na sejah opo-
zarjali, da na takšen vpliv
politike, kot se dogaja
lasje pokonci.
v tej banki, ne bi naleteli
v nobeni drugi evropski
državi. Skratka, v po-
Vsak razumen
ročilu smo vse te indice
posebej izpostavili,
zraven dodali materialne
človek ve, da je
dokaze, magnetograme
sej nadzornih svetov, tu nekaj hudo
pričanja prič, pričanja
tajnih prič, ampak če
ministrica za pravosodje
narobe.
reče, da ne bo uresničila
sklepa državnega zbora,
potem verjetno veste, da tudi ostale
strukture pod tem nivojem ne bodo
opravile tistega, kar bi bilo treba.
PB: Torej se ni nič zgodilo.
LOGAR: Po mojem vedenju se ni zgodilo
prav veliko.
PB: Čeprav je šlo tudi za mednarodni
vidik, za kršitev embarga. Pa tudi za
vprašanje sodelovanja obveščevalnih
služb in s tem ne nazadnje za to, ali se
Sloveniji kot državi zaupa.
LOGAR: Še več. Darko Muženič, tedanji
predstojnik urada za preprečevanje pran-
ja denarja, ki je eni od tujih agencij za
preprečevanje pranja denarja pošiljal
napačne odgovore, je danes predstojnik
nacionalnega preiskovalnega urada.
PB: Ali gre pri tem za nagrado?
PLAYBOYEV INTERVJU
LOGAR: Sam si tega ne morem drugače
razlagati. Vseeno mislim, da so določene
meje. V politiki lahko vedno vlečeš elas-
tiko v to ali ono stran, ampak nekaterih
mej pa vseeno ne smeš prečkati. Da ne-
koga dobiš z roko v marmeladi, ta pa
potem lahko postane celo funkcionar,
ki naj bi preiskoval tiste z rokami v
marmeladi, je, oprostite, nesprejemljivo.
PB: Junija 2019 pa ste rekli, da je Harij
Furlan za nedelo pri pregonu bančnega
kriminala nagrajen z napredovanjem.
Šlo pa je za …
LOGAR: … preiskovanje zadeve v zvezi
z Golobičevo Ultro. Sedem let so preisko-
vali primer, da so na koncu ugotovili,
da ne samo, da ni bilo nič narobe,
temveč da so organi banke celo ravnali
z največjo skrbnostjo dobrega gospodar-
ja. Skratka, ko bereš to judikaturo, ti gre-
do lasje pokonci. Vsak razumen človek
ve, da je tu nekaj hudo narobe, pa kljub
temu gredo te procedure normalno nap-
rej. Enako, kot se dogaja v primeru ljub-
ljanskega župana in kanala C0.
PB: Do tega še prideva. Prej me še zani-
ma vaše mnenje o televizijski oddaji
Brezno, kajti vi ste dejali, da v svojem
bistvu izkrivlja resnico o bančni luknji.
V čem?
LOGAR: V tem, ker želi fokus problema
preusmeriti na tiste, ki so ugotavljali
bančno luknjo in delali izračune, stran
55
od tistih, ki so skopali bančno luknjo.
Gre za preusmeritev fokusa s tistih, ki so
slabo novico povzročili, na tiste, ki so sla-
bo novico samo prinesli. To je bil tipičen
spin paradržave, ki se je v tem primeru
bančne luknje ujela v lastno zanko in
poskuša zdaj sicer ne z beljenjem svoje
črne zgodbe, ker je to nemogoče, ampak
s preusmerjanjem pozornosti zmanjšati
breme svoje lastne krivde.
PB: Med drugim ste proučevali tudi Fac-
tor banko, Probanko, pri tem pa ste imeli
težave priti do gradiva.
LOGAR: Ja, sedem mesecev smo se
pregovarjali z okrožnim sodiščem
v Ljubljani.
PB: Zdaj pa se posvetiva
problematiki gradnje
povezovalnega kanala
C0. Dejali ste, da ste bili
od leta 2016 petnajstkrat
neuspešni s poslanskim
vprašanjem o tej zadevi
in da vam je šele šest-
najstič uspelo. Zakaj
tolikokrat?
LOGAR: Zato, ker je to
projekt nekega omrežja
moči, ki ima vzvode
praktično po vseh
odločevalskih stopnjah:
od upravne enote do
okoljskih agencij in mi-
nistrstev. In ko se spo-
padeš s takšnim siste-
mom, te vseskozi
prepričujejo, da vse to
nima smisla, da je to
potrata časa in da je
bolje, da se s tem sploh ne ukvarjaš.
Ampak če si malce bolj vztrajen in na-
daljuješ ter z vsakim novim vprašanjem
odpiraš nove teme in dileme, s tem dejan-
sko začneš opozarjati tudi druge ljudi na
to, kaj se dogaja. Na začetna poslanska
vprašanja sem prejemal relativno vsebin-
ske odgovore, tako da je eno vprašanje
vodilo v drugo in naprej v tretje. Tako se
je zgodba sama od sebe vedno bolj dopol-
njevala. Ko so na ministrstvu to ugotovili,
so začeli odgovarjati z enostavčnimi
odgovori. Skratka, hiša se je zaprla.
Ko pa je bilo na podlagi teh poslanskih
vprašanj toliko informacij že zunaj in
predvsem zaradi upora okoliških prebi-
valcev, ki so jim nezakonito rili po zemlji,
so se ljudje vprašali: »Čakajte malo,

kje pa je moja ustavna pravica do
zasebne lastnine?« In ko so se s tem
sčasoma začeli ukvarjati tudi mediji in
ko se je poštenjak na tej ali oni strani ali
v tej ali oni instituciji, na tem ali onem
ministrstvu vendarle zganil, se je v bistvu
začelo spraševanje o tem, ali je ta projekt
čist, ali pije vodo, oziroma natančneje,
ali pušča fekalije.
In sčasoma je prišlo do ugotovitve,
da so bili številni postopki kršeni, da je
projekt nevaren za ljubljansko vodo in
da je očitno prišlo do zlorab. Ker pa so
vključena tudi obsežna evropska sredstva,
je želja po dodatnem razkrivanju verjetno
manjša, ker bo treba ta sredstva vrniti.
In ravno sedaj, ko imamo
brezvladje, ljubljanski
župan maksimalno hiti,
da bi v tem času čim več
naredil. Ker se boji, da bi
moral ta projekt, če bi
Začelo se je
prišlo do spremembe
oblasti, ustaviti.
PB: Se trenutno gradi?
spraševanje o
LOGAR: Trenutno se
gradi s polno paro. Rav- tem, ali je ta pro-
no danes so s pomočjo
policije zaustavili pro-
met, da okoliški prebival-
jekt čist, ali pije
ci, ki imajo tam svoje
njive, ne bi mogli do svo-
jih parcel dostopati
vodo ali pušča
s traktorji in tako zava-
rovati svojih zemljišč.
PB: Če povzamem gradi-
fekalije.
vo, ki sem ga prebral o
gradnji povezovalnega
kanala C0, vi pravite, da so razkrite ve-
like nepravilnosti, ki so jih zagrešili na
Agenciji Republike Slovenije za okolje
(ARSO), in da so velike nepravilnosti
naredili tudi na upravni enoti v Mostah.
LOGAR: Tako je.
PB: S tem gradbeni načrt ni veljaven …
LOGAR: Ne, je veljaven, saj ga je izdala
upravna enota, so pa bile storjene hude
nepravilnosti pred izdajo dovoljenja in
med komunikacijo z Evropsko komisijo
in domačo stranjo, torej ministrstvom
za okolje in prostor.
PB: Zraven pa je še Jaspers.
LOGAR: Jaspers je tukaj nepomemben,
ker je samo svetovalno telo, ki pove,
katere dokumente potrebuješ. Evropska
komisija pa je dvakrat vprašala našo stran,
ali smo res prepričani, da želimo na tem
PLAYBOYEV INTERVJU
mestu zgraditi kanalizacijo čez vodno za-
jetje, in slovenska stran je dvakrat odgo-
vorila pritrdilno z zagotovilom, da ne bo
škodljivih vplivov na okolje. Čeprav pre-
soje vplivov na okolje sploh niso opravili.
To je tipična zgodba prevlade nekega
politično-kapitalskega interesa nad stroko.
Zdi se mi neverjetno, do kod sežejo lovke
posameznikov v tej državi. Sam še vedno
zaupam v delitev oblasti, v neki ‘checks
and balances’, ki bi moral vsak tak poskus
na eni od stopenj ustaviti, a očitno neka-
teri posamezniki svoje projekte lahko
izpeljejo do konca, ne da bi se upoštevalo
vsaj kanček strokovnosti za zaščito temelj-
nih virov, ki jih Slovenija ima.
PB: Če prav razumem, gre pri tem pro-
jektu gradnje povezovalnega kanala C0
za to, da bi od tega nekdo imel osebno
materialno korist?
LOGAR: To morate vprašati tiste, ki gradi-
jo. Sam izhajam iz zaščite vode in izhajam
iz tega, da gre za popolnoma iracionalno
odločitev. Poglejte, kanalizacijo, fekalije,
boste v ceveh premera 1,2 metra speljali
čez vodno zajetje, iz katerega vsi pijemo.
Povejte mi, kdo na tem svetu je tako nor,
da bi se izpostavil takšnemu tveganju? Če
bi ta projekt speljali tako, kot je treba, ob
robu strnjenega naselja mimo vodnih vi-
rov, bi bil seveda bistveno dražji. Skratka,
najceneje je, da se ga pelje kar počez.
PB: Zakaj pa ne po Celovški?
LOGAR: Tudi ta trasa je možna, ampak
ne želim se spuščati v posamezne stro-
56
kovne rešitve. Naj izberejo najboljšo tisti,
ki opravljajo to projektno delo.
PB: Se je pa v medijih pojavilo, da župan
Zoran Janković in njegovi ožji sodelavci
na Mestni občini Ljubljana skušajo jav-
nost prepričati, da gre pri poizkusu za-
ustavitve gradnje povezovalnega kanala
C0 čez naravovarstveno območje zgolj
za nagajanje nevoščljive SDS in da se
s tem škoduje ljudem. Gre pri tem za pos-
kus piarovskega spina?
LOGAR: Ja, kaj pa jim je ostalo drugega.
To je približno toliko tehten argument,
kot je ta, da stranke s SDS ne gredo v
koalicijo. Tovrstna argumentacija nima
nobene racionalne podlage. Ko umanjka
tehtnih razlag za to, da si
speljal kanalizacijo čez
vodno zajetje, pač upo-
rabiš zimzeleno krilatico
o političnem nagajanju.
PB: Ampak še enkrat,
kaj potem to pomeni,
da se gradnja nadaljuje
tudi po tem, ko je v pe-
tek, 22. novembra 2019,
državni zbor soglasno
sprejel napotilo ministrst-
vu za okolje in prostor,
naj ustavi gradnjo kanali-
zacijskega voda čez ljub-
ljanski vodonosnik Kle-
če, vi pa pravite, da s
polno paro delajo dalje.
LOGAR: Poglejte, vlada
Marjana Šarca ni nič na-
redila. Saj vemo, Marjan
Šarec in Zoran Janković
izhajata iz iste politične skupine, oba sta
bila v Pozitivni Sloveniji. Kot poslanec
ne morem drugega kot to, da izražam
nezadovoljstvo nad pasivnostjo državne
ravni. Ta pasivnost je verjetno nekaterim
všeč in je tudi eden od razlogov, zakaj si
vplivne strukture ne želijo spremembe
oblasti.
Samoodstopljeni koaliciji v tej zgodbi
ni uspelo zaščititi integritete najvišjega
demokratičnega telesa, državnega zbora,
niti ni ustavilo lomastenja ljubljanskega
župana po zajetju ljubljanske pitne vode.
Tudi zato je dobro, da Šarec gre. Ko se
bo enkrat v ta projekt vključila neodvisna
stroka – za to pa bo verjetno treba preve-
triti strukture, ki so omogočile izgradnjo
kanala C0 –, boste videli, da bo toliko
argumentov za ustavitev tega projekta,

da bo ta lahko postal kar spomenik za-
blodeli politiki, ki smatra, da je tako zelo
vsemogočna, da ji niti zakonov niti pro-
cedure niti temeljnih fizikalnih zakonito-
sti ni treba spoštovati.
PB: To me spominja na TEŠ 6.
LOGAR: Drži. Zelo podobno je. TEŠ 6
nas je zelo drago stal in še nas bo, ker bo
treba odkupovati kupone zaradi dodatne-
ga onesnaženja zraka s fosilnimi gorivi.
Politika bi morala poskrbeti, da ustavi
nesmisle in norosti v času, ko nastajajo.
Ne pa, da jih potem sanira.
Kot opozicijski poslanec
sem čutil dolžnost, da v pri-
meru kanala C0 naredim
vse, kar lahko. In glede na
to, da je potem državni zbor
to iniciativo posvojil in spre-
jel ustrezne sklepe, lahko
rečem, da sem bil pri tem
uspešen. Naprej pa je to
stvar ministrstva in us-
treznih služb, ki morajo
sklepe državnega zbora
uresničiti.
PB: Glede tega bi vprašal
še nekaj. Če bi se sodno
ugotovilo, da je bil celoten
postopek za gradnjo kanala
C0 izpeljan zakonsko
napačno, bi morali ne samo
vrniti evropska sredstva,
ampak bi to tudi pomenilo,
da je šlo tudi de facto in de
iure za nelegalen poseg v
zasebno lastnino?
LOGAR: Kopalo se je na
zemljišču ljudi, ne da bi izva-
jalec za to imel ustrezno
soglasje. Ampak že prvi del
glede postopkov na ARSO je
bil nepravilen, kar je ugo-
tovila tudi interna revizija ministrstva,
ki je bila izpeljana na podlagi vseh teh
javnih pritiskov.
PB: Glede na to, da sva na ljubljanskem
območju in da ste vi Ljubljančan, ne
moreva mimo vaše kandidature za
župana slovenske prestolnice leta 2018,
ko ste v svojem programu poudarjali ne
kvantiteto, ampak kvaliteto. Ne samo
lišpanje centra, o katerem sicer menim,
da je tudi dobro, ampak ste poudarjali,
kot že rečeno, kvaliteto življenja občank
in občanov. V prvi plan pa ste dali zago-
tavljanje primarnega zdravstvenega varst-
PLAYBOYEV INTERVJU
va s predlogom, kako bi odpravili čakalne
vrste predvsem pri zobozdravstvu, fizi-
oterapiji in ginekologiji. Pri tem bi vas
vprašal, pa ne samo na ravni Ljubljane,
ampak na ravni države: zobozdravstvo
dejansko obstaja samo zasebno …
LOGAR: … ampak mi vsi plačujemo ob-
vezno zavarovanje, ki naj bi krilo tudi
zobozdravstvo. A če uporabljamo storitve
javnega zobozdravstva, pridemo na vrsto
takrat, ko zoba več ni. Nekaj plačujemo
državi vnaprej, pa za to ne dobimo nič v
zameno. Če želimo kakšno zobozdravst-
veno storitev, si jo moramo plačati iz
lastnega žepa, če naj bo poseg pravo-
časen. To je najbolj nedemokratičen
način zagotavljanja zdravstvenega varst-
va, ker v bistvu dvakrat plačuješ in ker
so tisti, ki si tega ne morejo privoščiti,
še dodatno oškodovani.
Če govoriva o programu Pozdravimo
Ljubljano, ki smo ga skupaj z ekipo pri-
pravili leta 2018 za županske volitve,
lahko rečem zgolj: vse, kar je v programu
in kar sem zastopal v predvolilni kam-
panji, je danes še bolj aktualno.
57
PB: Povejte.
LOGAR: Primarnega, osebnega zdravni-
ka v Ljubljani ne moreš dobiti. Poglejte
primer zobozdravstva, ginekologije, pedi-
atrije – vse to so ključni problemi, s kate-
rimi se povprečna Ljubljančanka oziroma
Ljubljančan srečujeta, mestna oblast pa
za to ne naredi prav nič. Če odstranimo
lišp, ki ste ga omenili, lišp, ki je Ljub-
ljano po videzu samega središča sicer
približal evropskim metropolam, toda
zgolj po videzu, ne pa po vsebini, lahko
ugotovimo, da aktualni
župan dejansko ni rešil
nobenega strateškega proble-
ma. Je morda problem pro-
meta rešen? Ni. Je zdravst-
vena nega rešena? Ni. Pa
lokalna samouprava, opolno-
močenje perifernih delov
občine, ali je to rešeno? Ni.
Vsa vprašanja so še vedno
aktualna in nobenega stra-
teškega odgovora ni na
vidiku.
PB: Kako pa vidite v Ljub-
ljani stanovanjsko proble-
matiko?
LOGAR: Celoten segment
stanovanjske oziroma najem-
niške problematike v Ljublja-
ni je pereč in nedodelan.
Kar kliče po aktivnejši
stanovanjski politiki. Aktual-
na mestna oblast tudi na
tem področju ne najde rešit-
ve. Gradnja vedno novih
kapacitet za odkup ni
rešitev. Ljubljana vendarle
potrebuje dovolj obsežen
fond najemniških stanovanj,
da bo omogočil konkurenco
lastniškemu trgu, hkrati pa
bo omogočil kroženje najemnikov glede
na določeno strukturo, od študentov do
mladih družin in do poklicnih oziroma
socialnih stanovanj. Mestna občina bi
morala sprejemati prostorske načrte v
smeri, da od investitorja zahteva zagoto-
vitev določenega deleža stanovanj tudi za
najem. Tak primer uspešne stanovanjske
politike imamo na Dunaju.
PB: Podobno situacijo imamo tudi pri
domovih za ostarele. Če se ne motim,
samo v Ljubljani čaka na sprejem 6000
občanov in občank, v preostali Sloveniji
pa še enkrat toliko.

LOGAR: Grozljivo. Povejte mi, kdo se je
s tem vprašanjem ukvarjal v Ljubljani in
kdo se je z njim v zadnjih 18 mesecih
ukvarjal v vladi!? Niti eden. In ko smo
v SDS skušali v državni proračun vložiti
amandma, da se povečajo sredstva za
gradnjo domov za starejše občane,
je aktualna koalicija ta amandma gladko
povozila.
PB: Ljubljano pestijo tudi veliki promet-
ni zastoji, saj vanjo vsak delovni dan
pride …
LOGAR: … od 130.000 do 140.000 ljudi …
PB: … in jo tudi za-
pusti. Naj naredimo še
ne vem kakšno ob-
voznico okoli mesta,
to ne bo rešilo tega
problema.
LOGAR: Hkrati pa se
podraži javni potniški
promet in ohranja
mrežo javnega pot-
niškega prometa, ki je
izjemno zastarela. 40,
50 let se ni prilagodila
spremembi razvoja
mesta in spremembi
poselitve po posa-
meznih delih Ljub-
ljane. Reforme tras
javnega prometa se
aktualni župan, ki ima
absolutno večino v
mestnem svetu, ne želi
lotiti. Zaradi tega,
ker bi to za določen
odstotek prebivalcev
pomenilo neko spre-
membo. V prvi fazi
morda manj prijetno.
Da namesto pred svo-
jim vhodom čakaš na avtobus pred sose-
dovim vhodom in namesto da te isti avto-
bus pripelje od kraja A do kraja B, moraš
vmes dvakrat prestopiti. V zameno za to
pa prideš na cilj v desetih minutah na-
mesto v petdesetih kot sedaj. Treba je
spremeniti in posodobiti omrežje javnega
potniškega prometa, a tega z aktualno
mestno oblastjo očitno ne bo možno
doseči. To čaka naslednjega župana.
PB: Boste vi spet kandidirali?
LOGAR: O tem nisem razmišljal. Moram
reči, da smo šli zelo iskreno v to kam-
panjo, nismo se ukvarjali z aktualnim
županom, ampak predvsem s pro-
PLAYBOYEV INTERVJU
gramom, ki smo ga želeli čim bolj pod-
robno predstaviti. Bili smo zelo dobra
ekipa in vsi smo nekako dihali za ta pro-
jekt, volivci pa so se pač odločili drugače.
PB: Je pa dejstvo, da ste vi kot kandidat
SDS dobili veliko več glasov kot kdo
z desnice pred vami.
LOGAR: Drži, ampak še vedno ne dovolj.
PB: V še aktualnem sklicu državnega
zbora pa ste predsednik Komisije za nad-
zor javnih financ. V tem okviru me zani-
ma vaše mnenje o problematiki velikih
državnih infrastrukturnih projektov –
o gradnji drugega tira, druge cevi pre-
dora Karavanke in tretje razvojne osi.
Na primer, za severni del tretje razvojne
osi od Šentruperta do Velenja nekateri se
že govori, da bo postal avtocestni TEŠ 6,
saj bo njegova gradnja zaradi številnih
predorov in viaduktov časovno daljša,
ekološko bolj sporna, predvsem pa za
vsaj 200 milijonov evrov dražja.
LOGAR: Ravno zaradi takšnih dilem smo
sklicali že več sej komisije tako o tretji
razvojni osi, drugem tiru kot tudi o javnih
naročilih v cestnih projektih. Po koncu
teh sej nisem ostal pomirjen, ampak me
je kvečjemu še bolj zaskrbelo, kako neka-
58
teri smatrajo davkoplačevalski denar kot
danost, ki je tu zato, da se ga troši. Pogos-
to se dogaja, da projektne faze peljejo ko-
rak za korakom v daljšem časovnem raz-
maku tudi zato, da potem, ko se ugotovi,
da posamezen projekt ni optimalen, re-
čejo, »ja, zdaj se pa odločite, ali hočete,
da se ta projekt zgradi do konca, ali pa
gremo še enkrat po isti poti«.
Zdi se, da se nad temi projekti ne vrši
dovolj nadzora tako v fazi planiranja kot
v fazi izvajanja. Imamo pa danes eno
pomembno prednost, in sicer javne ten-
derje, na katere se pri-
javljajo tudi tuji izva-
jalci. To je na neki
način zagotovilo,
da bodo ponudniki
vendarle pripravili po-
nudbe, ki so ustrezno
konkurenčne in ki ne
skrivajo korupcijske
‘tolšče’ kot v časih
izgradnje avtocestnega
križa.
Želja po nepo-
štenem zaslužku
verjetno še vedno je,
ampak odprta
konkurenca ubija
možnosti za to.
PB: Ali bi bilo tukaj
možno na državni ravni
kaj spremeniti v samem
sistemu javnega naro-
čanja, da le ne bi bilo
toliko metanja polen
pod noge in da pripra-
va posameznega pro-
jekta, da se sploh začne
izvajati, ne bi trajala
dve leti ali še več?
LOGAR: Lahko bi. Ampak naša za-
konodaja je vedno izgovor za to, da se
nekaj da ali pa da se nečesa ne da. Kar je
v danem trenutku pač bolj oportuno.
Če je predstojnik nekega oddelka, urada,
službe, ministrstva oseba z integriteto in
z zdravim razumom, bo zakonodajo upo-
rabljal skladno z namenom zakonodajal-
ca. Nobena zakonodaja sama po sebi ne
bo rešila problema. Uzakonjanje vseh
možnih variant zgolj pripelje do tega,
da se predstojniku ni več treba odločiti,
ampak bo vsako odločitev ali preložitev
odločitve utemeljil s črko zakona, saj ven-
dar zakon definiral vsak korak posebej.

Vzemimo za primer insolvenčno za-
konodajo. Njen 221. člen ima podčlene
od A pa vse do Z. Torej 221/A, 221/B,
221/C … Pa mi povejte, ali je takšna za-
konodaja pregledna? Ali pa je namerno
nepregledna zato, da jo tisti, ki jo dobro
pozna, uporablja tako, kot se mu zahoče?
Zakoni morajo biti enostavni, da jih vsak
razume. Tisti, ki odločajo na podlagi teh
zakonov, pa morajo te zakone brati sklad-
no z namenom zakonodajalca, ne pa
skladno z namenom lobija, ki mu more-
biti pripadajo.
PB: Kako pa vidite razvpiti odpis 29
milijonov evrov dolga?
LOGAR: Tudi na temo zlorabe po-
enostavljene prisilne
poravnave smo sklicali
Komisijo za nadzor
javnih financ. Ko sem
začel študirati gradivo za
to sejo, so mi šli dobe-
Ko sem začel
sedno lasje pokonci. 250
vplivnih posameznikov
se je na podlagi te za-
študirati gradivo
konodaje, ki je bila spre-
jeta samo v treh tednih,
za to sejo,
znebilo od 50 do 99,7
odstotka dolga, skladno
z zakonom ter na račun
so mi šli
in na plečih podizvajal-
cev oziroma tistih malih
obrtnikov, ki so sicer
dobesedno
opravili svoje storitve,
a ostali brez plačila.
To je bila legalna kraja,
lasje pokonci.
ki jo je omogočila vlada
Alenke Bratušek v no-
vembru 2013 – vemo, takrat je bila še
tesno povezana z ljubljanskim županom
– in kar trikrat je to zakonodajo uporabil
eden od njegovih sinov.
Zanimivo pri tem je, da se je en dan
po tem, ko smo sklicali seja na to temo,
sodišče vendarle pritožilo in s to pritožbo
tudi uspelo. Vsaj eden od omenjenih treh
primerov, mislim, da za sedem milijonov
in pol, je potem padel na sodišču.
Ampak poglejte ta absurd. Če ne bi
bilo tega javnomnenjskega pritiska,
se sodišče ne bi pritožilo in bi se nekdo
očitno na lahek način razdolžil za sedem
milijonov in pol, ne da bi moral za to
migniti s prstom. In najhuje je, da je to
isto sodišče, ki se je po javnem pritisku
pritožilo, v prejšnji fazi poenostavljeno
prisilno poravnavo potrdilo! Vsaj pri
PLAYBOYEV INTERVJU
meni to ruši zaupanje v pravosodni sis-
tem in mislim, da je tudi to eno od tistih
perečih vprašanj, ki se ga mora bodoča
vlada zelo hitro lotiti.
PB: Devetnajstega decembra 2019 ste
bili gost televizijske oddaje Ekstravisor,
v kateri ste gostje govorili o nadzornikih
in o njihovih pristojnostih ter odgovornos-
tih. V tej oddaji so predvajali tudi posne-
tek vrhovnega državnega tožilca Kozine
in pa Antoloviča iz Policije. Vi ste na to
rekli: »Saj če slišimo vrhovnega državnega
tožilca Kozino, ko na neki način opravi-
čuje, zakaj ni nobenega postopka zoper
nadzornike, pa gospoda Antoloviča iz
policije, zakaj je to tako dokazati, potem
ni čudno, da nobenega od njih [od odgo-
vornih/od nadzornikov] ne procesirajo.«
Rekli ste tudi, da »je korporativno uprav-
ljanje v Sloveniji v neki hudi krizi. Nad-
zornik poleg tega, da je zavarovan za svo-
je odločitve do višine nekaj milijonov
evrov, je očitno varen še pred tem, da bi
organi pregona, če bi se neka evidentna
kršitev pojavila, tudi opravili svoje naloge,
za katere so plačani. Mene te izjave tistih,
ki bi morali opravljati svojo nalogo, pač
rahlo skrbijo. Če pa odgovorim, kje so
tiste zadeve, tam, kjer sta pravila vrhovni
tožilec in predstavnik policije – in to je
nikjer. In to je žalostno.« Torej se po tem
sodeč zadeve ne premaknejo ne v sodstvu
ne pri policiji. Kaj narediti?
LOGAR: Poglejte, danes potrebujete,
če ste na ‘pravi’ strani – ne bi sicer rad
59
vnašal, dodatnega dvoma v delo preis-
kovalnih organov in organov pregona,
a drugače se ne da – pet kriminalistov,
pet tožilcev in pet sodnikov v celem siste-
mu organov pregona, da se lahko neki
postopek ustavi, zavrne ali zavrže. Če gre
skozi pri kriminalistu, zadevo ustavi
tožilec, če jo slučajno ne dobi pravi
tožilec, pa zadevo ustavi ‘pravi’ sodnik.
Sodstvo je tista zadnja instanca,
ki mora zagotavljati zaupanje v pravosod-
ni sistem, a kaj, ko sodni spisi določenih
vplivnih posameznikov vedno pridejo
k istemu sodniku. Recimo konkreten
primer pri ljubljanskem županu. Sodnica,
ki je sodila v zadevi farmacevtka, je dobi-
la tudi razvpito zadevo v
zvezi s Stožicami. Gre za
ključni primer z dokazi,
na katerih temeljijo tudi
vse druge obtožnice.
Če se bo, teoretično,
tudi tokrat odločila
za umik dokazov, bodo
padli tudi ostali primeri.
To zadevo bi zelo
enostavno rešili tako,
da bi sodnike dodeljevali
z računalniškim algorit-
mom, neodvisno. Veliko
problemov bi rešili že
samo s tem. A zanimivo,
ni interesa, da se to
naredi.
PB: Številni vidijo vas
kot naslednika Janeza
Janše v stranki SDS.
Kako to komentirate?
LOGAR: Ne komentiram, ker kakšnih
posebnih ambicij nimam. Nalogo, ki so
mi jo kot poslancu zaupali volivke in
volivci, želim izpolniti v najboljši meri.
Osebno bi se zelo slabo počutil, če man-
data ne bi izkoristil za to, da nekaj spre-
menim na bolje. Trenutno lahko to poč-
nem zgolj kot opozicijski poslanec, kar je
že na začetku obsojeno na skromnejše
uspehe. Ampak ravno teme, ki sva jih
obdelala v tem intervjuju, dokazujejo,
da z vztrajnostjo lahko dosežeš premike.
V življenju nikoli nisem taktiziral ali vna-
prej podrobno načrtoval. Življenje je za-
nimivo samo po sebi. Splača se uživati
v vsakem trenutku, ki ga imaš, prebroditi
vsak padec, to, kar imaš, pa izkoristiti za
čim pomembnejši odtis, ki ga boš pustil
naslednji generaciji.
 KUCHA

DOM semiodgovornih
HEDONISTOV
Kucha je ljubljanski veganski bistro, ki nevsiljivo in z domiselnim jedilnikom privablja vedno več vsejed-
cev, željnih nemesnih dobrot. Eden njenih imperativov je poleg okusnosti tudi kakovost, zaradi katere
ga je kulinarični vodnik Gault&Millau Slovenija uvrstil med bistroje, ki jih je obvezno obiskati. Januarja so
odprli tudi svojo pekarno, kjer lahko vsak dan razen nedelje kupujete kruh lokalnih pekovskih mojstrov
iz polnovrednih mok ter rogljičke, cimetove rolice in celo burek. Posebnost Kuche je, da s svojo kuchinjo
teži k dvigovanju kulture prehranjevanja, in s sicer ne s sramotenjem uživanja mesa, temveč s spodbuja-
njem k bolj raznolikemu jedilniku in prikazovanju razsežnosti rastlinske kulinarike. Kot poudarja naš sogo-
vornik Vladimir Mićković, eden od soustanoviteljev Kuche in njen kreativni strateg, pa ne smemo pozabiti
na hedonizem kot na obvezno spremljavo v življenju.

V Kuchi se ne kuha samo trud potreben, je prav tako pomembno. rastlin, tako da je pred nami še veliko
hrana, ampak tudi vizija Zato me najbolj veseli, ko vidim, da je priložnosti za kulinarično radovednost.«
Na Kuchinem jedliniku boste opazili večina naše klientele vsejedcev. Ljudje, Ko boste vstopili v Kucho, boste takoj
dvoje: njihove jedi imajo ki se ne obremenjujejo, razumeli, o čem govori Vladimir. Prostor
posebna, zabavna imena in TEKST KATJA GOLOB ali strežemo meso ali ne, diha z odprto energijo in že bežen pogled
narejene so iz lokalnih, ampak imajo radi dobro, pove, da se v njem vsi počutijo zadovoljno.
če je le mogoče tudi sezonskih sestavin, okusno hrano s slučajno prilogo odgovor- Tudi tam zaposleni [na uvodni celostran-
kar je za filozofijo Kuche zelo pomembno. nosti. Obstaja pa več kot 20 tisoč jedilnih ski fotografiji]. Lačnim se svetijo oči od
»Ideja je pokazati, da biti odgovoren do
sebe in do okolja ni neulovljiv ideal,« začne
Vladimir Mićković in nadaljuje: »Ljudje
težimo k temu, da vidimo stvari črno-belo,
si vegan ali nisi, živiš zdravo ali ne, si spiri-
tualen ali ne …, mi pa raje vidimo to kot
popotovanje. Vse življenje se učimo.
Nikoli ne bomo čisto odgovorni do sebe
in drugih, se pa lahko trudimo. Te sproš-
čenosti ne bi radi izgubili. Zato pa smo
dom za semi(!)odgovorne hedoniste.
Dobro je imeti ideale, ampak prav tako
dobro je, da ne jemljemo vsega pretirano
resno in absolutno. Majhni koraki štejejo.
Tako kot noben starš ne pričakuje, da bo
njihov novorojeneček iz porodnišnice šel
naravnost na triatlon, tako tudi ni treba
pričakovati, da odrasli ljudje, ko se zavejo
temnih realnosti prehranskega sistema,
takoj postanejo veganski zero-waste jogi
guruji. Trud je pomemben. Sprejeti, da je
FOTO VLADIMIR MIĆKOVIĆ

61

NIČ DODAT-
KOV. RADI
BI JEDLI IN
USTVARJALI
PRAVO
HRANO.
pričakovanja, siti z nasmeškom zapuščajo
mize, nekdo v vrsti naroči sezonsko zelen-
javno skledo siso [na zgornji fotografiji],
verjetno z nostalgično, morda nezavedno
mislijo na tisto prvo siso v življenju, ki ga
je v naročju širokogrudno hranila, in vsaka
jed, ki jo zagledaš, je videti zapeljivo in
božansko, tako kot zveni njeno ime.
V Kuchi nihče ne pogreša mesa, tudi
zato ne, ker je vse predobro, da bi ga.
Da je vse skupaj tako zelo okusno, so pre-
poznali že številni gostje, na spletni strani
Big 7 Travel 7 pa so bistroju dodelili 25.
mesto med 50 najboljšimi veganskimi bis-
troji v Evropi. Ni kar tako sestavljati in
osveževati strogo veganskega jedilnika,
za katerega surovine dobivajo od 40 in več
malih in srednjih kmetij, s katerimi imajo
neposreden stik, kar pomeni boljše odno-
se, boljše sodelovanje, krajše dobavne poti
in bolj svežo hrano.
Jasna vizija in humor
»Naša vizija je dvigniti standard kakovost-
ne hrane. Danes je veliko oznak, kot so
organsko, vegansko, ki nekaj povejo o
hrani, a nam se to ne zdi dovolj celostno.
Mi bi radi na produktih videli, da je gori
pečat, ki pove, da je krog sklenjen – da so
ljudje odgovorno plačani, da se spoštuje
KUCHA
zemlja oziroma narava. Radi bi, da je cel
krog pravičen in z našimi produkti bi radi
dajali dober zgled. Naš čičerikin sir, reci-
mo, ima le tri organske surovine - čičerika,
olje in sol. Nič dodatkov. Radi bi jedli in
ustvarjali pravo hrano. Mantra, da veganst-
vo rešuje svet, je površinska, če ne celo ne-
varna. Oprostite, ampak če bi v Sloveniji
vsi jedli sir iz indijskih oreščkov in kokoso-
vo maščobo, nismo kljub veganski recep-
turi naredili preveč dobrega za planet. Če
surovine prepotujejo pol sveta, da pridejo
na naš krožnik in se zraven tagamo kot
#environmental, nismo nič drugega kot
običajni pozerji. No, ob vsej tej klimatski
anksioznosti in čeprav naši izdelki pokuri-
jo malo naravnih virov, se na to noto pos-
kušamo ne preveč naslanjati z našo komu-
nikacijo. Hrana je še zmeraj užitek, in to
je v srcu našega branda in komunikacije.
Mi smo tisti glasbeniki na Titaniku, ki niso
prenehali igrati, čeprav se je ladja potaplja-
la. Če bomo ljudje res uničili planet, bomo
mi poskušali odditi s pesmijo. Ko je govor
o velikih, težkih temah, je morda najbolje
ohraniti smisel za humor, saj ni le odlično
komunikacijsko orodje, temveč zdravilo za
človeško stanje,« meni Vladimir.
Odlično povedano, ampak tako ubijajo-
če depresivno. Zakaj vztrajati, zakaj gósti
na violino kot glasbeniki na Titaniku, če je
vse tako nepovratno? Mićković trdi, da je
optimizem neomajno vgrajen v človeka,
je del njegovega programa: »Sam istočasno
živim dva pola. Na eni strani imam opti-
62
mizem, ki je bil vame predinštaliran, na
drugi pa imam razum, ki na podlagi empi-
ričnih podatkov in zgodovine človeškega
obnašanja nima preveč upanja, da bomo
podnebno krizo rešili. Zdaj je vprašanje
le to, do katere mere bomo zajebali. Eko-
sistem bo toleriral dvig temperature za dve
stopinji, ki jih bomo najverjetneje dosegli,
ker izboljšanja ni videti, če pa se bo ozrač-
je še bolj segrelo, pa že napovedujejo sto-
letje pekla, century of hell.«
Sisa, slovanka in batina
so rešitev
Ko boste naslednjič razmišljali, kaj lahko
storite za to, da naredite uslugo planetu in
svoji koloniji mikororganizmov v črevesju,
se odpravite v Kucho in tam z užitkom po-
jejte kaj dobrega. Recimo božansko solato
siso, hudo fermertirano pogačo slovanko
ali pa si v delikatesni izbiri kupite ajdovo
batino in v njej uživajte doma. Nihče vas
niti malo ne nagovarja, da opustite meso,
kajti meso je tukaj le del prehranske de-
bate, ki vztrajno postavlja pod vprašaj
današnje prehranske navade ljudi. O tem
in še čem lahko debatirate tudi na Kuchin-
ih organiziranih dogodkih KuchaChasti,
na katerih s kupljenim obrokom zagoto-
vite socialno ogroženim topel obrok –
do zdaj so jih razdelili že 1500 ljudem.
Pri vsem tem pa spoštujte njihovo osnov-
no pravilo in se poskusite ne glede na
okoliščine, ki vladajo na Zemlji, imeti
fino. Hedonizem do konca!
AM Ljubljana, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
 SUNROSE 7

Butični
bohinjski biser
Zajamčena intimnost brez otročajev, vstop imajo samo odrasli.
Priporočamo vsaj za vikend pobeg, da si ob nevsakdanji ponudbi
na nevsakdanji način oddahnete od vsakdana.

Zgodovina priča o tem, da so za razvoj in
prosperiteto ne samo celih dežel, ampak
tudi manjših krajev poleg ugodne naravne
lege oziroma brezčasne lepote zelo pogosto
ključni izjemni posamezniki, ki s svojimi
drznimi odločitvami in smelim delom v
svojem času postavijo trdne temelje tudi za
življenje prihodnjih rodov. To velja tudi za
bohinjski konec. Pred 130 leti je bil tam
eden takšnih mož
uspešen lesni trgovec TEKST BORUT
in poslovnež Janez
Markeš, ki je imel veliko posesti in kmetij-
skih površin, v Bohinjski Bistrici na reki
Belci pa je imel tudi lesno žago in prvo
elektrarno, v Srednji vasi pa svoj mlin.
Premožen, kot je bil, je v Bohinjski Bistrici
leta 1890 vizionarsko in nemara po zgledo-
vanju na razvoj blejskega turizma zgradil
enega prvih bohinjskih hotelov in ga po-
imenoval po svoji rodbini.
so konec 19. stoletja izbrali karavanško-
bohinjsko traso, ker se je izkazala kot gospo-
darsko in strateško najugodnejša. Leta 1901
je dunajski parlament sprejel zakon o Trans-
alpini, povezavi med Češko in Trstom,
in njen končni odsek med Jesenicami in
Trstom je dobil ime Bohinjska proga. Za
preboj na goriško stran pa so morali skozi
gore prebiti tudi bohinjski železniški predor,
ki je danes dolg dobrih
OMERZEL 6327 metrov (druga
svetovna vojna ga je
namreč skrajšala za dobrih 12 metrov),
katerega gradnja se je začela že septembra
1900 in končala leta 1906, ko je na odprtje
prišel sam avstro-ogrski prestolonaslednik
Franc Ferdinand s člani kraljeve družine.
Gradnja predora
Junaku naše zgodbe, tedanjemu Hotelu
Markeš, je gradnja predora dobro dela,
saj so v njem bivali številni višji uradniki
in inženirji ter ugledni zdravniki, njega last-
nik pa je menda zelo dobro zaslužil tudi
s prodajo električne energije, proizvedene
v svoji elektrarni, ki so jo potrebovali za
vrtanje dela predora. A po njegovem od-
prtju, je, kot je zapisal časnik Slovenec,
večina delavcev Bohinjsko Bistrico zapustila
in vrvenje je zamrlo. »A le za kratek čas.
Kmalu po odprtju nove, v monarhiji opeva-
ne in v različnih turističnih publikacijah
odlično predstavljene železnice,« še piše
v Slovencu, »so v prelestno bohinjsko pok-
rajino začele prihajati množice lepot željnih

Pomembnost prometne
povezave
Turizem je na Bledu takrat že lepo cvetel,
zlasti po zaslugi Arnolda Riklija, pionirja
blejskega turizma, še bolj pa se je razmah-
nil, ko je bila zgrajena železniška proga
Ljubljana–Trbiž leta 1870. Kako pomem-
bne so za razvoj sodobne prometne poveza-
ve, se je pokazalo tudi v bohinjskem koncu,
ko so tam začeli graditi še eno železniško
povezavo prestolnice s tedaj sila pomem-
bnim pristaniščem na severu Jadrana.
Kakor je v svoji knjigi zapisal Tomaž
Budkovič, so kmalu po tem, ko je bila sredi
19. stoletja zgrajena prva železniška poveza-
va med Dunajem in Trstom (Južna železni-
ca), na Dunajskem dvoru začeli razmišljati
o novi povezavi, ki bi Trst približala Srednji
Evropi. Šele po več kot 30 letih odločanja
FOTO ANŽE ČOKL

64

turistov, tako iz notranjosti kakor tudi iz Go-
riške in iz Trsta. Bohinj je v letu 1907 stopil
v novo obdobje obetavnega turističnega raz-
voja.« In s tem tudi Hotel Markeš. Dobro
znana in v knjigah zapisana, kakor tudi piše
na blogu Sunrose 7 (www.sunrose7.com/
journal), je tudi zgodba o za tiste čase zares
izjemni ponudbi hotela. Sneženega novem-
bra 1907 je namreč v hotel znameniti dok-
tor pripeljal svojo mladoporočenko na
(prvo) poročno noč. Rezerviral je names-
titev, ki je že davnega leta 1907 premogla
ogrevano kopalnico! To ni bilo izjemno le za
alpsko območje Slovenije, temveč tudi širše.
Ljubiteljev bohinjske narave je bilo celo to-
liko, da so tam začele cveteti tako imeno-
vane tujske sobe (eno tako so v spomin
na tedanje čase v sodelovanju z bohinjsko
občino in Lipo Bohinj naredili v sodobnem
Bohinj ECO Hotelu, ki danes stoji na mestu
Grand hotela Triglav in le lučaj od nekdan-
SUNROSE 7
jega Hotela Markeš, današnjega Sunrose 7).
Markešev hotel je prosperiral vse do prve
svetovne vojne, v njem so se ves čas vrstili
družbeni dogodki, na katerih se je veliko
plesalo in predvsem pilo, saj so stregli
najrazličnejše žganice in piva, ljudje pa
so uživali ob glasbenih večerih.
Kostanjev drevored
Da ne pozabimo, pomembna pridobitev za
kraj med gradnjo predora je bila tudi zasa-
ditev kostanjevega drevoreda, in sicer ob
novi cesti, ki je od železniške postaje vodila
v rastočo in razvijajočo se vas Bohinjska
Bistrica. Danes je to Triglavska cesta, na
kateri s hišno številko 7 stoji butični hotel
Sunrose 7. Še danes rastoči kostanji na
nabrežju Belce so zaščiteni kot naravna
dediščina in tukaj je v prijetni senci sto-
letnih dreves spet doma znameniti vrt
Kavarne pod kostanji.
65
Razcvet in zaton hotela
A vrnimo se še malo v preteklost. Hotel
Markeš je lepo prosperiral vse do prve
svetovne vojne, ko je Bohinj postal zaledje
soški fronti in ko je s prihodom vojaškega
aparata prej hitro napredujoč turizem začel
naglo usihati. Markeš ni imel sinov, poroča-
jo na blogu Sunrose 7, zato je vse tri hčere
že pred vojno omožil. A vsi trije možje so
kmalu padli v vojni in je moral zdaj že osta-
reli mož preskrbeti vdove in številne vnuke.
Z upadanjem turizma se je znatno poslab-
šal gmotni položaj in nastopila je huda la-
kota. Država je poleg krušnih kart uvedla
tudi karte za sladkor in maščobe. V tej stis-
ki so deli hotelske kleti služili za skrivanje
živeža, pa tudi orožja. Proti koncu vojne
je umrl tudi lastnik.
Z Rapalsko pogodbo leta 1920 je bila
usoda hotela še bolj mračna. Po vrhovih
spodnjih bohinjskih gora so potegnili mejo
 SUNROSE 7

BUTIČNI
HOTEL SUN-
ROSE 7,
KI JE DOMA
NA TRIGLAV-
SKI CESTI 7,
ŠTEJE 18
ZALO
LEPIH SOB
IN SUIT.
in tako je Bohinj znova postal mejno ob-
močje pod strogim nadzorom. Turistov
ni bilo, življenje je bilo težko. Nastopila
je huda lakota. V tem obdobju so uredili
vodotok Belce, ki teče poleg hotela. Zaradi
hudega pomanjkanja so delavci prejemali
plačilo v žitu in koruzi in na takšen način
se je financirala celotna sanacija, ki ima
današnjo formo. Hotel je neusmiljeno
životaril in propadal. Leta 1931 pa si je
Markeševa vdova našla moškega in z novim
partnerjem vodila hotel. Izboljšala sta kako-
vost storitev, vložila sredstva v prenovo in
izpopolnila inventar ter notranjo dekoraci-
jo. Z veliko truda in s skrajnimi finančnimi
napori jima je nekako uspevalo in počasi,
zelo počasi sta se hotel in gostilna začela
pobirati. Ponovno so prihajali gostje, tudi
tuji. Ko je po skoraj dveh desetletjih garaš-
kega dela že kazalo, da bo hotel oziroma
gostilna končno spet zaživela, je svet vnovič
zajela vojna vihra, ki ni prizanesla nikomur.

Druga polovica
20. stoletja
Po drugi svetovni vojni je ljudska oblast
Markeševo vdovo in njenega novega part-
nerja izgnala, hotel pa zaplenila. Krajše
obdobje po drugi vojni so se v hotelu zbira-
li tudi tedanji vojaški veljaki in funkcionarji,
predvsem v družbi mladenk.
Leta 1967 je bil Hotel Markeš preime-
novan v gostišče Črna prst, po katerem ob-
jekt pozna večina domačinov in obiskoval-
cev Bohinja. S tem so ga poskusili popeljati
na pota minule slave in ugleda, ki ga je ob-
jekt užival do začetka vojne – kot izjemen
hotel z dušo. Črna prst je imela obdobje

66

vzpona in uspehov: slovela je kot dobra
gostilna, ki je bila izjemno priljubljena pri
domačinih in tudi obiskovalcih Bohinja.
V času, ko je še delovalo smučišče Kobla,
je bilo gostišče nabito polno tudi pozimi.
Toda svoje prejšnje slave objekt nikoli ni
dosegel in je ob zaspanem turističnem raz-
voju počasi zamrl ter je zadnjih 20 in več
let propadal. Kakor še piše na blogu Sun-
rose 7, kjer si lahko ogledate tudi historične
fotografije, so si nepremičnino potem (pre)
prodajali različni špekulanti. Povečini je bil
skupni imenovalec želja, da se jo preuredi
in oddaja apartmaje turistom ali pa proda
končnim lastnikom razkosano enoto, kot je
že ustaljen modus operandi v Bohinju.
Črna prst je na tak način več desetletij
kazila podobo kraja in poskrbela za to,
da se je Markeš obračal v grobu, medtem
ko so se pred zapuščenim objektom, kjer so
krajši čas delovali tudi igralni avtomati,
biljard in prostor za ljubimkanje, obračali
turisti.
Preobrat v 21. stoletju
Zasluga za to, da se je zgodba ohranila
(in nadgradila), poudarjajo na blogu
Sunrose 7, gre Občini Bohinj s sprejetjem
občinskega podrobnega prostorskega na-
črta, v katerem so vztrajali in prepovedali
spremembo namembnosti – da mora leta
1890 zgrajeni objekt, zaščiten kot dediščina
pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ohraniti svojo formo, videz in
tudi vsebino. Nato bi se bilo skoraj zgodilo,
da bi bil objekt v vmesnem desetletnem ob-
SUNROSE 7
dobju ponovno (pre)prodan, a se je k sreči
tudi tokrat zataknilo, pa čeprav po že na-
kazani ari. Ponovno so želeli graditi apart-
maje za trg, čeprav so se z istim razlogom
projekti, bolje rečeno želje investitorjev,
že tolikokrat ustavili.
Na začetku članka smo zapisali, da so za
razvoj in prosperiteto zelo pogosto ključni
izjemni posamezniki – in po Markešu leta
1890, ki je hotel na tem kraju zgradil, je bil
za ohranitev in obnovo tega historičnega
objekta leta 2018 zaslužen Anže Čokl.
V samo devetih mesecih in devetih dneh
po pridobitvi vseh dovoljen se je septembra
2019 rodil novi-stari butični hotel Sunrose 7
in po Bohinj ECO Hotelu in zraven stoje-
čemu vodnemu parku postal tretji član
družine 2864 v osrčju Bohinjske Bistrice.
Kot nam je ob našem obisku novega
mičnega hotela povedala njegova zala
menedžerka Manca Arh, so ime hotela
izbrali premišljeno. Tako, da si ga lahko za-
pomnijo tudi tujci in da je povezan z lokal-
nim okoljem in zgodovino. Nad Bohinjsko
Bistrico je na namreč na Črni prsti alpski
botanični vrt, v katerem raste tudi rumeni
alpski popon ali sončece, ki se po angleško
imenuje sunrose. Pravljična številka sedem
pa je k imenu dodana zaradi čudovite krož-
ne pohodniške poti, ki od tega botaničnega
vrta vodi prek sedmih glavnih vrhov grebe-
na, nato prek Triglavskih sedmerih jezer
do vrha Triglava in nato do kavarne Pod
kostanji na naslovu Triglavska cesta 7,
kjer kot sončece tako ob soncu kot ponoči
v soju luči zlato sveti Sunrose 7.
67
Izjemni Sunrose 7
Butični hotel Sunrose 7, popolnoma rekon-
struirana in dograjena trietažna avstro-ogr-
ska vila, se ne ponaša samo s tem, da so pri
gradnji oziroma obnovi spoštovali vse pred-
pise, ki so zahtevani, ko gre za objekt kul-
turne dediščine (ohranili so členitve fasade
in osnovne stavbne volumne ter restavrirali
gradbeno-okrasne elemente iz tistega časa),
s čimer so 130-letno zapuščino izvirno
dopolnili s sodobnim pridihom, ampak
tudi s tem, da so vgradili najnovejše sis-
teme, ki omogočajo do okolja prijazno
delovanje. Vrt namakajo s kapnico, za ogre-
vanje in ohlajanje skrbi toplotna črpalka,
obe kaminski peči imata vročevodni izmen-
jevalec za ogrevanje objekta.
Zasnova celotne rekonstrukcije objekta
je delo arhitekta Edvarda Mandića iz ljub-
ljanskega biroja Arcus, ki je poskrbel tudi
za del interierja v sobah sodobnega, torej
dograjenega dela, medtem ko je za ves
preostali interier z lobijem vred poskrbela
Londončanka Corbie Phillips. Pri tem je
tesno sodelovala z vodjo projekta Anžetom
Čoklom, kar se odraža tudi pri vnosu obli-
VINOTEKA
V kletni etaži so naredili zelo lepo vino-
teko s posebnim kotičkom za izbrane
žgane pijače. Hišni somelje Uroš Lukša
je skrbno izbral 77 vinskih etiket, od ka-
terih je večina slovenskih. Takoj po vsto-
pu v vinoteko smo na levi uzrli Gravner-
jeve steklenice, nato pa še Erzetičeve,
Gavbejeve, Baguerijeve pa od Movie,
Čotarja, Colje, Štoke in iz Ptujske kleti.
Priznamo, da nas je posebno razveseli-
lo, da sta med dvakrat pravljično sedmi-
co tudi Šturmov chardonnay in renski
rizling. Pa Batičevo ledeno vino Valenti-
no intenzivne in globoke jantarne barve.
Pa še rdeči Monterosso s hrvaškega
Crvenega Vrha pri Savudriji. Ne dvomi-
mo, da se kakšni tuji gosti tukaj v Bohinj-
ski Bistrici navdušijo nad slovenskimi vini
in se tudi iz Bohinja podajo raziskat
Kras, Vipavo in Brda. Če pa ne, imajo
tukaj na voljo vodene degustacije.
Kot rečeno, v vinoteki imajo tudi žgane
pijače, poleg klasičnih domačo slivovko,
katere okus je delo barmanke Barbare,
od džinov pa nam je poleg nekaj sloven-
skih posebno padel v oči japonski.
 SUNROSE 7
Royal Hug kovnih elementov iz lokalnega okolja, ma-
sivno pohištvo pa je narejeno v Sloveniji iz
slovenskega lesa.
Posebno impresivno je že samo pročelje
stavbe, tako da sploh ponoči vstopate v
pravljično vilo. Nad samim vhodom je
edini balkon in tam si splača napasti oči
na restavrirani ročno kovani ograji z orna-
menti. Pred več kot stoletjem jo je izdelal
bohinjski kovač in tudi prenovo so zaupali
enemu od lokalnih mojstrov te obrti.
Po vstopu v hotel vas toplo sprejme odprt
prostor. Desno od vhoda je tam, kjer je bila
nekoč lovska soba, izredno prijeten in udo-
Chestnut Embrace
ben salonski knjižni kotiček s kaminom. Na
levi strani od vhoda pa je prijeten lobi z maj-
hno recepcijo in nasproti nje je kavarniški
točilni pult. Naprej od recepcije pogled naj-
prej pritegnejo ročno kovani medeninasti
lestenci, za katere se zdi, da se pnejo visoko
vse do neba. Seveda, saj je etaža visoka šest
metrov in poleg lestencev jo zaznamujeta
tako masivna lesena konstrukcija jedilnice
kot steklena stena, ki sega od stropa do tal in
omogoča očem, da se spočijejo v pogledu na
reko in več kot tisoč kvadratnih metrov ve-
likem vrtu s teraso, zunanjim kuriščem, gre-
dicami za domače dišavnice in hotelom za
žuželke. Pod krošnjami zaščitenega stoletne-
River Melodies ga kostanjevega drevoreda pa tradicionalna
Kavarna pod kostanji gosti tako goste hotela
kot domačine, seveda samo odrasle, da si
človek pač lahko spočije telo in duha tudi
od otroškega živžava. Tako kavarna kot hotel
sta namreč samo za odrasle; tudi zato, ker je
pod isto streho 2864 bližnji Bohinj ECO
Hotel, ki je bolj družinsko usmerjen. Poka-
zalo se je, da si ljudje tega koncepta želijo,
da so radi tudi brez otrok, ne glede na to,
kako radi jih imajo.
V hotelu je 18 dizajnerskih sob in suit,
ki so v starem in novem delu. Vse se
ponašajo z masivnim lesom, imajo talno
in stensko gretje ter individualno hlajenje,
Town Classics razdeljene pa so v štiri kategorije, in sicer
tako glede na velikost, opremljenost in na
to, kam je usmerjen pogled iz njih. Sobe so
si med seboj različne tudi znotraj iste kate-
gorije, saj so ene v starejšem, druge pa v
novejšem delu hotela. Tiste v novejšem
delu imajo velike niše, ki omogočajo, da se
narava preslika v sobo, kar pomeni tudi to,
da je v njih veliko naravne svetlobe, poleg
tega hotelski sobi vdahnejo domačnost
in podnevi kar vabijo k branju zvečer in
ponoči k sanjarjenju. Poleg tega so sobe
tudi različno, unikatno opremljene.
68
Suita najvišje kategorije se imenuje Royal
Hug ali Kraljevi objem, seveda v čast Franca
Ferdinanda. Ta suita, ki je obrnjena proti
vrtu, je v starem delu hotela in jo arhitektur-
no zaznamuje čudovita niša, pohištvo pa
je narejeno iz slovenskega hrastovega lesa
(drugje je iz slovenske smreke). Edina v
hotelu in tudi v Sloveniji ima doživljajsko
prho z multisenzoričnimi vodnimi učinki,
poimenovali pa so jo slap Savica, ker je pod
njo tako, kot da bi se prhal pod vodopadom.
Druga kategorija je Chestnut Embrace in je
poimenovana po kostanjih, nje sobe pa
gledajo na park. Iste kategorije je tudi edina
soba, ki ima balkon nad vhodom v stavbo in
že občudovano originalno balkonsko ograjo.
Tretja kategorija je River Melodies, saj nje
sobe gledajo proti reki, četrta pa je Town
Classics s pogledom proti mestu. Vse ko-
palnice so moderno zasnovane, gostje imajo
na voljo certificirano organsko kozmetiko
ter brisače, plašče in ostalo hotelsko perilo,
ki so izdelani iz okolju prijaznega bombaža.
Všeč nam je tudi to, da v sobah ni ne tele-
vizije ne hladilnika, saj tako ni odvečnega
hrupa in tudi ne odvračanja pozornosti
od sebe ali svoje spremljevalke. Še več,
televizije, telefonov in drugih digitalnih
(multi)medijskih pripomočkov ni v ce-
lotnem hotelu. Gre za sodobno digitalno
detoksikacijo ob priporočenem druženju,
branju knjig in poslušanju bližnje narave,
spoznavanju tukajšnje kulinarike ter izkust-
venih doživetij v čudoviti okolici.
Pestra kulinarika
V samem hotelu so za potešitev lakote
poleg odličnih hišnih pit in tradicionalnih
potičk postrežejo izvirne zajtrke, nad kate-
rimi bdi izjemna Barbara Kusterle, ki pravi:
»Zajtrki v našem butičnem hotelu Sunrose
7 niso le najpomembnejši obrok dneva,
temveč so svojevrstno kulinarično doživet-
je!« Pri tem skrbi za to, da zajtrk sestavljajo
živila lokalnih ponudnikov, navdih zanje
pa črpa iz bogate bohinjske naravne in kul-
turne dediščine. To so prepoznali tudi dru-
gi in Sunrose 7 je za te zajtrke letos prejel
posebno priznanje – certifikat Bohinjsko.
»To je za Sunrose 7, ki je svoja vrata odprl
lanskega septembra, že druga pomembna
nagrada po decembrskem zlatem mednarod-
nem trajnostnem certifikatu Travelife,«
pojasni Manca, Barbara pa povzame:
»Certifikat Bohinjsko je za nas pomembno
priznanje, da smo na pravi poti v ponudbi
izjemnih, avtentičnih kulinaričnih doživetij.

Zagotavlja namreč izvirnost z geografskim
poreklom. Vsi izdelki in storitve so certifi-
cirani po strogih standardih in kriterijih s
spoštovanjem tradicionalnih vrednot, lokal-
nih surovin, pridelkov in sestavin. Center za
kakovost Turizma Bohinj bdi nad razvojem
in podobo certificiranih izdelkov ter zago-
tavlja nenehno strokovno pomoč in podporo
lokalnim podjetniškim pobudam. Naj pa
poudarim, da so naši originalni, zdravi in
okusni zajtrki na voljo tudi zunanjim gos-
tom, le naročijo naj se en dan prej po telefo-
nu ali na naš e-naslov. Ponujamo štiri vrste
zajtrkov, gostje pa imajo zelo radi tistega,
katerega glavni del je poleg lokalnih sirov
dimljena postrv. Te avtohtone jezerske postr-
vi, pa tudi zlatovčice, gojijo v manjši dru-
žinski ribogojnici Zupan v bližnjem Nom-
nju. Slovijo tudi po postrvjem kaviarju.« Kaj
pa kava, o, Barbara? »Prva jutranja mora biti
kot moški! Vroča, močna in sladka,« se zas-
meji in nam takoj postreže skodelico espres-
sa. Odličen je! »Ja, imamo Barcaffejevo su-
per premium espresso mešanico Divino,
ki je iz 100-odstotne kave arabika iz Srednje
in Južne Amerike ter Afrike. Vsa zrna so
skrbno prebrana in nato pražena, da priča-
rajo simfonijo okusov s pridihom jasmina in
citrusov z značilnim pookusom po smreko-
vih vršičkih in žlahtnih začimbah. Postreže-
mo jo v baru, ki je odprt vsak dan do 22. ure
za hotelske goste, za zunanje do 21. ure.« Na
voljo so tudi koktajli, pripravljeni iz izjemne-
ga nabora žganih pijač in veliko kreativnost-
jo. Povsem edinstvene ne le v hotelu, ampak
SUNROSE 7
»PRVA
JUTRANJA
KAVA MORA
BITI KOT
MOŠKI.
VROČA,
MOČNA IN
SLADKA!«
na. Potem je blizu našega hotela še gostilni-
ca Štrudl, planinska koča v dolini, kjer se
dobijo preproste tradicionalne jedi, kot so
bohinjski žganci iz avtohtone sorte bohinj-
ske koruze (turščce) s kislim mlekom, krom-
pir v oblicah s skuto ter domači siri in mes-
nine. Pa za posladek seveda slasten štrudl.
tudi Bohinju pa so tudi sladice, saj so nare- Zelo pomembna pridobitev za celoten Bo-
jene z drožmi, ki jih skrbno neguje Barbara. hinj pa je fine dining restavracija Triglav, ki
Vemo, ker smo snedli eno ali dve. je svoja vrata pod vodstvom mladega chefa
Kam pa naj gre gost jest pozneje, četudi Luke Zagorca odprla lansko poletje v Stari
je zajtrk vrhunsko krepčilen? V hotelu bodo Fužini (www.gostilna-triglav.si),« sta pred-
kulinarično ponudbo v svojem slogu oboga- stavitev ponudbe sklenili Barbara in Manca.
tili z večerjami v predpoletnem času, ko bo Anže Čokl, ki je tudi vodja bližnjega Bohinj
s soncem obsijana terasa ob reki postala tudi ECO Hotela, pa je postavil piko na i: »Nek-
prostor za tovrstno razvajanje brbončic. daj zaspani Bohinj se prebuja in izjemno ve-
»So pa naši gostje lepo vabljeni, da gredo seli smo lahko, da ga danes prav ta nekdanja
na kosilo ali večerjo v hotelsko restavracijo zaspanost dela drugačnega, mirnejšega in
2864, ki je v bližnjem Bohinj ECO Hotelu. da ima ogromen potencial za razvoj manj
Na voljo imajo bifejsko ali pa sezonsko a la množičnega, avtentičnega turizma z zgodbo
carte ponudbo, ki se ponaša z velikim delom in z višjo dodano vrednostjo. Zlati certifikat
lokalnih sezonskih sestavin, kar pomeni, Travelife pa je potrditev naših prizadevanj
da ponudbo prilagajo letnim časom. Izvrst- za lepši jutri na področju turizma, naša
na je tudi divjačina, posebno okusen je predanost okolju prijaznejših namestitev
jelen,« pove Barbara. »Gostom zelo radi pa je že od vselej del naših vrednot.«
priporočimo družinsko gostišče in penzion Hotel Sunrose 7 priporočamo, pa če ga
Resje na Nemškem Rovtu. Do tja je nav- boste obiskali samo za zajtrk ali tortico ob
kreber kakšnih 20 minut lagodne hoje. odlični kavi ali pa si boste privoščili naj-
V gostišču, ki ga je pred nekaj leti prevzel manj vikend pobeg ter izkoristili tudi bliž-
Joža Zabregar, sta domač ambient in izvrst- nja vodni park in ekskluzivni hotelski
na lokalna hrana, ki je zelo lepo prezentira- wellness v Bohinj ECO Hotelu.
KOD & KAM
V Hotelu Sunrose 7 so po naših izkušnjah prav vsi, s katerimi smo govorili, dobro podkovani
z znanjem, kam poslati goste, ko si kaj zaželijo. Za svetovanje, kod in kam po bližnjih gorah,
je ekspert Anže Čokl, diplomirani inženir strojništva, alpinistični inštruktor, vrhunski fotograf,
pilot, potapljač in še kaj (preverite na www.anzecokl.com). Tesno pa sodelujejo z agencijo
Hike & bike (www.hikeandbike.si), katere lastnika Grega in Maja Šilc sta odlična vodnika in
organizirata ture, pohode z baklami, krpljanje na Voglu ipd. Pri njiju je mogoče najeti kolesa,
tako gorska kot električna – zelo vabljiva je namreč dobrih šest kilometrov dolga kolesarska
pot do Bohinjskega jezera, saj v celoti poteka po kolesarski poti in si ves čas v naravi.
69
 POGLED S STRANI

TOVARIŠ ROBOT
tehnološki kulak
Priznajte, niso redki trenutki, ko sanjarite o tem, kako bomo živeli v prihod-
nosti. Bo življenje lažje ali težje, bomo popolnoma povezani ali se bomo
lahko umaknili v digitalno samoto, bomo imeli več časa za zabavo?
Bomo lahko nanjo sploh vplivali sami in jo spreminjali?

Zgodba se skozi zgodovino človeštva

ponavlja: vedno znova se nam zdi, da
živimo v zelo zanimivih, pogosto težkih
in napornih časih. Najhujši težki časi
so, ko primanjkuje osnovnih potrebščin,
kot so hrana ali službe. Največkrat se
je to dogajalo prav v časih največjih
tehnoloških preskokov, to je v časih t. i.
industrijskih revolucij in predvsem ljudem,
ki jim ni uspelo slediti spremembam in
napredku in za katere nihče ni poskrbel.
Danes ni nič drugače, le da se napredek
dogaja vedno bolj pospešeno. Zaradi njega
so sicer, realno gledano, naša življenja ve-ki se trenutno dogaja. Z veseljem se
liko boljša kot pred stoletjem – a verjetno spomnim, kako smo tovrstne tehnologije
se je ta izrek ponavljal skozi zgodovino
razen v dolgih mračnih obdobjih.
Dobri časi, slabi časi
Dejstvo pa je, da tehnologija, znanost,
izobraževanje in zdravstvo trenutno
izjemno hitro izboljšujejo raven kakovosti
naših življenj. Si lahko zamislite svoje
življenje brez danes popolnoma vsakdan-
jih tehnoloških orodij, ki so bila pred
desetletjem dostopna veliko manjši sku-
pini ljudi? Tehnologija
vsakič napreduje
izjemno hitreje;
TEKST DEJAN SPASOVSKI
to, kar je bilo včeraj inovacija, postane
danes pripomoček (gadget) in jutri hišna
ali poslovna naprava. No, ne vedno. Nekaj
jih postane orodje ali ostane rešitev le za prave industrijske revolucije. Menim,
ozek krog zanesenjakov (ali bogatašev),
veliko pa jih preprosto izgine v prahu
zgodovine, povoženih s časom. Podoben
proces velja tudi za nas – odločiti se
moramo, ali bomo sodelovali in ustvar-
jali prihodnost ali to prepustili drugim
in le pasivno sprejemali svet okoli sebe.
Ostati, kjer smo, zaradi vpliva okolice ne nil življenje. Takrat bo moja 'igrača' iz
moremo: tudi če preprosto ignoriramo
vse, se ne moremo tako izolirati, da nas
SPOMNIM SE
okolica ne bo spremenila – torej bomo
nekako vplivali na nekaj v prihodnosti.
ZAČETKA
Ne verjamem pa, da obstaja bralec DEVETDE-
SETIH, KO SEM
Playboya, ki si želi, da ga čas povozi.
Če obstaja, naj mi, prosim, napiše
papirnato poštno pismo z znamko.
Pogosto beremo, da sodita umetna V LABORATO-
inteligenca in robotika med danes ključni
tehnologiji in da definirata sedanjost glede
RIJU SPISAL
na prihodnost, in sicer zato, ker sta osnov-
na gradnika četrte industrijske revolucije,
PROGRAM
ZA TO, DA JE
PREPOZNAL
pred desetletji ustvarjali v laboratorijih,
danes pa jih že po malem uporabljamo v
vsakdanjem življenju. Spomnim se recimo DOLOČENE TIPE
začetka devetdesetih, ko sem v laboratori-
ju spisal program za to, da je prepoznal
PREDMETOV,
določene tipe predmetov, ki sem jih razsul
znotraj labirinta, in poslal robotka, da se
KI SEM JIH
nauči labirinta, sam naloži prave predmete RAZSUL
ZNOTRAJ
in jih prinese na zadani cilj. Vse skupaj
je bila zelo kul igrača, s katero sem se
zabaval eno celo leto in sem pričakoval,
da bo to kmalu živ- LABIRINTA,
ljenjska vsakdanjost.
No, za takšno vsak-
IN POSLAL
danjost je še prezgodaj, razen v določenih
naprednih podjetjih in industrijah.
ROBOTKA, DA
Ta hip smo še daleč od vrhunca SE NAUČI LA-
BIRINTA, SAM
da bo ta industrijska revolucija doživela
pravi vrhunec šele tedaj, ko bomo videli
samovozeče avtomobile na cestah in NALOŽI PRAVE
brezpilotna letala na nebu v vsakdanjem
transportu. To je tisti časovno relativno
PREDMETE IN
ne preveč oddaljen preskok, ki nam
bo ponovno jasno in močno spreme-
JIH PRINESE NA
ZADANI CILJ.

70

laboratorija iz devetdesetih let v vsakdanji
uporabi. Imam občutek, da zdaj živimo
samo v infrastrukturnem obdobju te
revolucije, ko se zametki uporabnih orodij
umetne inteligence, kot je strojno učenje,
uporabljajo v določenih rešitvah ali pa
te nastajajo – niso pa še del vsakdanjega
življenja. Če sedanje dogajanje primer-
jamo s prvo industrijsko revolucijo, smo
sedaj v infrastrukturni fazi, tako kot v
časih, ko so se gradile železniške proge,
ne pa še v fazi, ko je železniški promet
postal osnova vsakdanjega življenja, trgo-
vine in industrije. Priložnosti za zgodnjo
uporabo in poslovne uspehe je tako ko-
likor hočeš. Skrajnji čas je, da industrije
in vodilni kadri prehodijo nevarno pot
od tehnoloških pečin do steklenih stavb,
v katerih obratujejo.
Kul stvar
Vedno so me zanimale nove tehnologije.
Dokler so moji prijatelji, ki so tedaj
imeli dostop do računalnikov (govorim
o zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega
POGLED S STRANI
stoletja, časi ZX80 ter pozneje commo-
dorjev in spectrumov), te v nižjih razredih
osnovne šole uporabljali za igranje igric,
se mi je zdelo bolj zanimivo programirati
matematične algoritme in dvigovati kom-
pleksnost programiranega. Tudi pozneje,
v devetdesetih, je bil računalnik za večino
igrača za igrice, zame pa orodje, s katerim
sem (s programiranjem) služil denar.
Svojo poslovno kariero sem gradil zelo
postopno že iz srednje šole. Bilo je kot
v filmih: nore zabave vsak dan, knjige in
računalniki. Računalništvo, matematiko
in filozofijo še vedno občudujem, za nore
zabave sem že malo prestar, je pa res, da
še vedno uživam s druženju s prijatelji po
vsem svetu. V življenju in poslu, to je vel-
jalo doslej in bo veljalo tudi v prihodnosti,
pač potrebuješ prijatelje in partnerje, s ka-
terimi lahko skupaj iščeš nove priložnosti
in rešitve. Kar je za nekatere težava, je
lahko za druge priložnost, a optimizem
brez dobrega načrta in organizirane liste
izvršljivih akcij je samo popoldanski
lepotni spanec, poln barvitih sanj.
71
Agilnost na ful gas
Živimo v času agilnosti. Zmagujejo samo
agilni posamezniki, podjetja in države,
zato sem vedno skrbel, da sem mednje
sodil tudi sam oziroma moje sedanje
podjetje, Ineor. Nenehno nam uspeva
narediti točno to, kar naše stranke želijo,
in tedaj, ko želijo, in to brez napak.
Prenesemo tudi polovico sprememb
funkcionalnosti v času razvoja brez težav
in stresa – tudi zato so naši naročniki
velike uveljavljene multinacionalke iz
zahodnega sveta, ki so po navadi tako
kot mi svetovni šampioni in so z nami
izjemno zadovoljni. Že dolgo verjamem,
da morajo biti podjetje in njegovi procesi
ne le izjemno agilni, temveč tudi popolno
digitalizirani, planirani in pod nadzorom.
Zelo pogost razlog za propad podjetij je
to, da nimajo sistema upravljanja ali ga
ne prilagajajo spremembam poslovne-
ga okolja – in niso pripravljeni na
nezaželene situacije.
Digitalna transformacija ta hip ni več
najbolj aktualna tema, saj je že skoraj za
FOTO MARK WESTWOOD
POGLED S STRANI

72

nami. Da, postopki morajo biti digita-
lizirani in (ro)botizirani in internet
stvari mora skrbeti za nadzor. Preproste
ponavljajoče se procese danes moramo
(ro)botizirati, začenjajoč s preprostimi
ponavljajočimi se procesi. Imamo zelo
izobražene zaposlene, ki poleg osnov-
ne izobrazbe zelo dobro obvladajo
računalništvo. Dober vodilni kader
bi to moral dojeti in namesto dragih
programerjev raje dati priložnost
lastnim sodelavcem, ki majo talent
za računalništvo, ter jih postaviti na
primerne pozicije znotraj podjetja.
Loterija je resen posel, a posel ni loterija
A talent ne pomeni, da se lahko zanaša-
mo le nanj in na instinkte, ki mu po
navadi delajo družbo. Raje zaupajmo
številkam v realnem času, talentu in
instinktu pa dajmo vsa potrebna po-
oblastila. Ko smo pred leti pripravljali
plan podjetja za upravljanje tveganj,
je bilo to dolgočasno delo brez poten-
ciala. Pisali smo čim več ocen tveganj,
potiskali tone papirja in na koncu imeli
občutek, da to za posel ne bo prineslo
dodatne vrednosti. Nastal je le kup raz-
predelnic in spisov o tem, kaj se lahko
vse zgodi narobe in kako bomo tedaj
reagirali – kot da pridobiš certifikat samo
zaradi certifikata, kot da je delo skoraj
zaman. Tradicionalno upravljanje tveganj
je namreč vezano na človeške izkušnje
(in instinkte). Eden ali več svetoval-
cev definira tveganja in isti svetovalec
priporoča načine, kako zmanjšati ta ista
tveganja, ki jih je sam definiral kot tve-
ganja. Tveganja se potem dolgo časa nič
ne spreminjajo, vse je videti kot statična
fotografija. To se mi nikoli ni zdelo prav
produktivno, zato je bilo vedno daleč od
tega, da bi postalo na primer del kulture
mojega podjetja, saj verjamem predvsem,
da mora vse, kar delamo v podjetju,
prinesti visoko dodano vrednost.
Rešitev? Nova sprememba, nova revolu-
cija. Enostavno smo ponovno definirali
svet upravljanja tveganj, poiskali, kaj je
dodana vrednost in priložnost v njem.
Spremenili smo ga iz statične slike v
dinamičen film, iz statične matrike, ome-
jene na točno določene situacije in organ-
izacije, v rešitev, ki je zlahka uporabna
za vsakogar. Upravljanje tveganj tako
lahko postane stvar celotne organizacije,
ne samo peščice svetovalcev, deluje na
osnovi podatkov v realnem času in je na
POGLED S STRANI
osebne občutke in mnenja vezano le tako,
da izkorišča tudi moč socialnih omrežjih.
Tako je nastala rešitev, ki popolno obrav-
nava svet upravljanja tveganj, numerično
identificira najvarnejše projekte in nivo
skladnosti v realnem času med drugimi.
Zato je poslovanje bolj dobičkonosno,
varno in varovano, v sistem pa so vpe-
te na eni strani celotne organizacije,
na drugi strojno učenje, s katerim pote-
kata upravljanje in predvidevanje tvega-
nja, ter še internet stvari, da povezuje
stroje in tveganja in rešitve nadzira.
Upravljanje tveganj, ki temelji na
številkah v realnem času, je danes
nuja, tveganja so donosen posel za
vse udeležence, zato moramo tveganja
predati ljudem, ne samo svetovalcem ali
vodilnim. In vse to lahko počnemo tu,
v Sloveniji.
Agilna Slovenija
Običajno sem v življenju vedno
lahko izbiral in vedno živel v mestih,
ki po življenjski kakovosti sodijo v sam
svetovni vrh, in to velja tudi za Ljubljano
oziroma Slovenijo. Vedno znova ugo-
tavljam, da so v naši domovini razmere
za življenje čudovite – ene od boljših,
zame pa kar najboljše na svetu. To,
da za pot v službo porabimo zelo malo
časa, da lahko v času, ki ga v velikih
NE SPRAŠUJ
SE, KAJ
DRŽAVA
LAHKO NA-
REDI ZATE,
VPRAŠAJ SE,
KAJ LAHKO
NAREDIŠ
ZASE.
mestih porabijo, da pridejo na delovno
mesto, mi pridemo na drug konec države,
da lahko zelo hitro spoznamo skoraj
vsakogar v državi (ki pozna nekoga, ki ga
poznamo), da lahko (malo stereotipno,
73
a preizkušeno) smučamo ter plavamo
ali jadramo v morju v istem dnevu ...
Zdi se mi, da danes večina krivično
premalo spoštuje okolje, v katerem živi
– premalo se zavedamo, da nam danes
tehnologija omogoča, da živimo, kjer
hočemo, a vseeno delujemo globalno.
Glede na velikost in potencial, ki ga
Slovenija ima, lahko postanemo primer
države prihodnosti. Ne vem sicer, zakaj
smo zavili s poti, da tudi kulturno po-
stanemo del regije DACH (Nemčija,
Avstrija, Švica). Slovenija ji zgodovinsko
in kulturno pripada in tja še vedno izvo-
zimo največ produktov ter tam sodelu-
jemo z največ podjetji. Ne vem, zakaj
nemščina ni obvezen tuji jezik v šolah
v vsej Sloveniji ter zakaj se ne vključu-
jemo v čim več regijskih organizacij
in uredimo zgodovinska razhajanja.
Predvsem pa moramo za nove tehnologi-
je dvigniti standarde kakovosti in obliko-
vanja ter vzpostaviti sisteme, ki oboje
spodbujajo. Dober primer je trenutno
nezaupanje v tehnologijo 5G in opremo
oziroma v njen vpliv na ljudi in okolje:
z vzpostavitvijo državnih standardov
lahko dosežemo dvig zaupanja in manj
odpora. Predlagal sem že in želim si,
da postanemo država, ki bo z zakonom
standardizirala opremo in tako preprečila
uvoz komponent, ki ne zadovoljuje
funkcionalnih, varnostnih in okoljskih
zahtev. Slovenija je prelepa, moramo jo
varovati, če hočemo, da je še vnaprej
zelena. Novih tehnologij ne smemo
zavračati, moramo jih izkoriščati,
tako da lahko prej pridemo med naj-
bolj razvite države na svetu, kamor
nedvomno pripadamo. Brez kompromi-
sov moramo uporabljati in izdelovati
izjemne produkte in storitve. Tako
se bodo lahko ljudje ukvarjali s svojo
osebnostno in strokovno rastjo, ne s
špekulacijami (na podlagi nepopolnih
podatkov) o stvareh, ki bi morale biti
jasne in urejene, kot je recimo dnevna
politika. Enako velja tudi za same poli-
tike. Namesto da se vedno sprašujemo
in pričakujemo, kaj država sploh počne
in kaj lahko naredi za nas, se je bolje
vprašati, kaj lahko naredimo sami zase,
saj v resnici tako največ naredimo tudi za
družbo in državo. Vsakdo sam najbolje
pozna težave, ki jih ima, in ko zanje
najde rešitev, bo s tem verjetno rešil isto
težavo tudi za druge, ki jo imajo – manj

težav pa pomeni boljše stanje družbe.
Ko že omenjamo agilnost, ne pozabimo,
da jo tudi slovenska državna oziroma
javna uprava zelo nujno in zelo močno
potrebuje. Glede na velikost smo idealni
za svetovne šampione v agilnosti in tako
priženemo zavist velikim in razvitim
državam. Če popravimo (z digitalizacijo
in uvedbo urejenih, agilnih procesov)
zdravstveni sistem in uvedemo višje
standarde na tem področju, še naprej
investiramo v izobraževalni sistem
POGLED S STRANI
v pogledu ust- Zato pozabimo na telefone in povezanost,
varjanja novih ko lahko, in se zgarajmo do te mere, da
tehnologij in se čudovito naspimo. No, evolucija dela –
uvajamo stand- videti je, da mlada generacija že ima
ardizirane nove vgrajeno imuniteto in nima tovrstnih
tehnologije pred težav. Opažam namreč, da imajo vgrajen
drugimi državami, pogled na tablice in telefone.
bomo sčasoma še
naprej vse bliže in Hvala bogu za rebro
bliže vrhu. In Slovenke? Zame so svetovno
izjemne. Na ogromno področjih so že v
Tovariš svetovnem vrhu in so lahko dober zgled
robot za vse. In vprašanje enakopravnosti
Dejstvo je namreč, spolov mora biti v sodobnem svetu
da (ro)botizacija absurdno. Fizično so moški in ženske
zamenjuje delovno različni, kar je super. Ene stvari eni
silo, zato moramo delajo bolje eni, druge stvari pa drugi –
vsi, od države a skupaj naredimo veliko več. Idealno
prek podjetij do podjetje ima polovično razporejenost
posameznikov, spolov – a ne zaradi kvot, temveč
nenehno skrbeti zato, ker je tako veliko bolj normalno,
za prekvalifikacijo učinkovito, ne nazadnje bolj kul. In strin-
delovne sile. jam se s tistimi, ki pravijo, da se mora
Pripravite se, vsaka ženska nujno zavedati, da je lepa,
da se boste saj samo tako je lahko perfektna. Tu smo
nenehno učili, moški, ki moramo to zavedanje nenehno
pripravite se na spodbujati. Ne pozabite na to.
nenehne prekvalifi-
kacije. Danes,
ko se nekdo odloči DEJAN SPASOVSKI, direktor pod-
za spremembo jetja Ineor d.o.o., ves čas stremi
poklica tudi v letih onkraj obstoječih konceptov.
okrog abrahama, Je poslovnež, ki si ne dovoli
to ni več nič ne- razmišljati, kaj šele sanjati, znotraj
dosegljivega, je pa poznanega. Tisto, kar že je, je zanj
vredno izjemnega zgolj materija, ki jo vsakič znova ob-
občudovanja likuje v drugačno, inovativno poslov-
in spoštovanja. no dejanskost globalnega izraza.
Sčasoma bo Razume, da znanja ne smemo ome-
sprememba jevati, zato v iskanju najboljših sode-
poklicev postala lavcev in najnaprednejših znanj
vsakdanjost. Tako poslovno mrežo plete po vsem sve-
kot se je zadnji tu. V tem duhu vodi tudi podjetje
velik preskok glede Ineor, ki s slovenskimi koreninami
načina dela in in širokim, interdisciplinarnim znan-
konzumiranja informacij, ko so se pojavili jem piše izjemno svetovno zgodbo.
pametni telefoni in tablice, danes postal Z večletnimi izkušnjami na področju
življenjski slog. Sedaj imamo dostop do informacijskih tehnologij, upravljanja
uporabnih informacij, predvsem pa tudi podjetij in uvajanja inovativnih kon-
do orodij in svojega dela vedno in povsod. ceptov je Dejan Spasovski neusah-
Na eni strani je to videti zelo zabavno ljiv vir unikatnih interpretacij naše
in dobrodošlo, saj je vse vedno pri roki, tehnološke realnosti, za katero
po drugi strani pa smo dobili sodobno pa ve, da potrebuje tudi nekaj
bolezen, vezano na novi način življenja – mehkejših odtenkov, zato svoj vsak-
izgorelost. Pisarniško sodobno obliko dan redno prepleta še z ljubeznijo
tistega, čemeru rečemo zgaranost. Mislim, do visoke umetnosti.
da je rešitev za izgorelost prav zgaranost.
74
 www.avto-magazin.si

AM LJUBLJANA, d.o.o., Bleiweisova cesta 30,SI-1000 Ljubljana foto:Shutterstock

IZHAJA VSAK DRUGI
ČETRTEK V MESECU

* VOZILI SMO* NOVICE

NOVOSTI TESTI
* PRIMERJAVE* RAZKRIVAMO
* *
 RILEY TICOTIN

FOTO HEATHER HAZZAN

Riley Ticotin je igrala (z J.Lo), plesala (s kastan-
jetami) in si prislužila črni pas v karateju (pazite
se nunčak). Toda njena največja moč je veliko
globlja in veliko bolj navdihujoča.
Enakopravnost mi pomeni enakopravno prikazovanje. V mane-
kenstvu dajejo konvencije, ki jih videvamo vedno znova, moč
tistemu glasku v tvoji glavi, ki ti pravi, da nisi dovolj: da nisi do-
volj suh, nisi dovolj blond, nisi dovolj dober. Ne glede na etični
izvor, višino ali slog ti nikoli ne bi smelo biti rečeno, da nikamor
ne spadaš, zato ker ne ustrezaš. Vsakdo pripada. Vsakdo ustreza.
Odrasla sem na meji med Agouro in Calabasasom [ekskluzivna
soseska v dolini San Fernando v predmestju Los Angelesa] –
Calabasasom, razvpitim po zaslugi Kardashianov, toda tam,
kjer sem odraščala, niti približno ni tako. Bilo je res hladno:
natikače in kratke hlače iz džinsa se nosi ves dan skozi vse leto.
Starši so me vpisali na karate, ko sem bila še majhna, ko pa sem
bila malce starejša, me je moja mama poslala na plesne ure fla-
menka – kastanjete in visoke pete en večer, naslednji pa karate
kimono s pasom! Nisem imela kaj dosti priložnosti, da bi upora-
bila svoj črni pas, toda vihtenje nunčak je na zabavah še vedno
moj najljubši trik. Oba moja starša delata v filmski industriji,
pa sem ti tako kot številni drugi v Los Angelesu dejala: »Ko
bom odrasla, bom igralka!« Začela sem hoditi na avdicije in
pri 15 letih sem prvič dobila posel v reklami za Gillettov venus
razor. Šele ko sem dobila to delo, sem izvedela, da bo v reklami
tudi J.Lo. To je bil korak naprej – malo portorikansko dekle
v južni Kaliforniji v reklami z Jennifer Lopez, portoriško kralji-
co! Tako sem svojo kariero začela na visokem nivoju – toda čez
šest mesecev mi je stilist pri nekem drugem delu rekel, da sem
predebela in da me ne more obleči. Takrat še sploh nisem bila
dovolj stara, da bi lahko volila.
Takrat sem hodila na vse te kastinge z res suhimi dekleti in ni-
sem dobila nobenega dela. Nisem bila kot one. Ko sem dopolnila
18 let in sem uradno postala model z oblinami, sem pomislila:
Zakaj mi tega ni kdo ponudil že na samem začetku? Zakaj je bilo
edino možno biti uniformen model? To, da si model z oblinami,
ni ena od možnosti, na primer, »oh, bila sem suha, a sem pridobi-
la težo in je ne morem izgubiti, pa sem postala manekenka za de-
bele«. Gre za tvojo od narave dano postavo in ta je enako dobra
kot katerakoli druga. Všeč mi je, da danes vidim v tem poslu
veliko več deklet. Preprosto si lahko model z oblinami, ne da bi
morala skozi celoten proces 'izstradala sem se in ni delovalo'.
Da, stvari so se spremenile, toda panoga mora prehoditi
še dolgo pot – tako glede ras kot oblik telesa. Ko hodim na
kastinge, mi vedno znova govorijo, da nisem dovolj latina ali
da nisem dovolj bela, ker se pač mešane rase. Frustrirajoče je,
da se Hollywood pri oblikovanju likov še vedno drži stereotipov.
Moja sestra, ki še vedo igra, pravi: »Vse moje avdicije so za
super seksi in odbite like in govoriti moram v španščini ali
s španskim naglasom.« Med odraščanjem doma nismo govorili
špansko. Moja sestra je v šoli iz španščine pogrnila!
Ko sem na fotografiranju, se vedno kdo sprašuje o mojem
eničnem izvoru. Ko me vprašajo, od kod je moja družina,
odgovorim, da je iz Amerike. In ko me vprašajo, kdo sem,
odgovorim, da sem človek.
Glede na to, kar sem se v tej panogi naučila, bi bila nekoč
rada umetniška direktorica ali pa vodja kastinga. A do takrat si
želim še veliko doseči kot manekenka, kajti v prikazovanju je
moč. Nikoli si nisem mislila, da je za nekoga, kot sem jaz,
pomembno biti v Playboyu, toda upam, da bo kakšno 15-letno
dekle, ki joče zaradi tega, ker ni takšna, kot je tisto, kar vidi
v medijih, videla mene in bo dejala: »V redu sem.«
»Bejbi, ta svet je šel k vragu! Saj sploh ni več »Iskreno, brat Dominik, tvoj primer je resnično
pravih dedcev, pa še za vibrator moraš imeti precedenčen, toda pri najboljši volji ne moreš
aplikacijo na telefonu!« ostati menih.«

»Morala bi zaslužiti vsaj toliko, »Toda jaz nočem spoznati visokega rjavolasega
kot zasluži papež!« moškega! Kaj pa visoka plavolaska?«

89

Vinska akademičarka
in ljubiteljica dobrih vin
Mira Šemić je na prvem mestu ženska z ogromno znanja in širine o vinu in
kulinariki ter mojstrska poznavalka dobrih stvari, na katere zna opozoriti.
TEKST
Je someljejka 3. stopnje, diplomirala je na
priznani Wine and spirit education trust
(WSET) v Londonu in opravila tudi izpit
za vinsko akademkinjo. Za trgovsko verigo
Lidl izbira kakovostna domača in med-
narodna vina in njena selekcija je vedno
razgrabljena. Je tudi direktorica kulina-
ričnega vodnika Gault&Millau Slovenija,
prvega kulinaričnega potnega lista, ki ga
je dobila naša država, in organizatorka
izobraževalnega seminarja Znanje pod
kapo. Vodi svojo vinsko šolo, v kateri ne-
umorno predava o vinu. Ob vsem tem ji ne
zmanjka energije za potovanja, na katerih
uživa v kulinaričnih čudežih, in pa za ljudi.
Ko jo ujameš za pogovor, je tako, kot bi
imel namesto vina v kozarcu sonce –
sijočo, žuborečo, prekipevajočo silo, ki zna
prijetno pogreti, lahko pa tudi hitro opeče,
kadar stvari ne grejo, kot bi morale. Pred-
vsem pa živi svoje življenje, kot bi bil vsak
dan praznik.
1. Konec lanskega leta je izšla druga
izdaja vodnika Gault&Millau Sloveni-
ja. Kakšno je bilo delo, če ga primer-
jate s prvo izdajo?
Mislili smo, da bo veliko laže, na koncu pa
je bilo res intenzivnega dela za celo leto.
Intenzivnega pomeni celodnevnega in še
globoko v noč. Garali smo in smo zgarani,
sama še vedno prihajam k sebi. Moje stano-
vanje je še vedno polno papirjev, škatel, ne-
reda ... Povečali smo število restavracij in
število POP's placeov, kar je velik finančni
20V MIRA ŠEMIĆ
KATJA GOLOB FOTO PETER IRMAN
zalogaj, saj plačamo vsak račun in inšpek-
torja, ki se mora voziti. Veste, kje so Pro-
senjakovci? Nenehno omenjam ta kraj,
ker je to najdlje, kamor smo se do sedaj
odpravili. Slišali smo, da je tam dobra gos-
tilna Rotunda, in smo jo seveda šli preve-
riti. Ravno tako gremo do Kobarida ali
Sečovelj, to so kilometri in kilometri,
to ni ocenjevanje po elektronski pošti
ali telefonu.
2. Slišati je bilo kritike na račun ocen-
jevalcev Gault&Millau, češ da niso
dovolj profesionalni, da so pristran-
ski, ponekod celo prepoznavni.
Kako to komentirate?
Naši ocenjevalci so visoko profesionalni,
prijazni, izobraženi in, seveda, anonimni.
Njihova ocena je celostna, se pravi, da
ocenjujejo vsako najmanjšo podrobnost.
Od tega, kako jih v gostilni sprejmejo,
kakšni sta hrana in strežba do čistoče,
atmosfere v lokalu ... Si ne zapisujejo, zato
pa hrano poslikajo, saj danes je že čudno,
če je ne bi, in potem doma izpolnijo raz-
predelnico, vanjo vnesejo svoje ocene.
Ko razpredelnico oddajo, se zaklene in
tudi sami ne vidijo, kakšna je končna ocena
vsega skupaj. Včasih se zgodi, da dobim
oceno, ki je ali preveč evforična ali presla-
ba, in takrat pošljem po oceno drugega
inšpektorja, da smo čim bolj objektivni.
Gostinstvo je garanje in biti moraš zelo
pazljiv, kam koga uvrstiš, da ga ne užališ
ali prehvališ kar tako. Skratka, menim,
90
da so naši ocenjevalci vrhunsko usposob-
ljeni za nalogo. Sama pa seveda ne morem
ocenjevati, ker sem prepoznavna.
3. Kako pa so ocenjevalci izbrani?
Poznam ljudi, ki jim je v največji užitek,
da si za svoj denar privoščijo najboljše
restavracije po svetu, si kupujejo vina in
imajo krasne vinske kleti, tako da z njihovo
izbiro nisem imela težav. Nekateri so se
šolali v moji vinski šoli, za vse pa vem,
da prepoznajo, kaj je v kozarcu in kaj je
na krožniku. Zakaj je pomembno, da so to
ljudje, ki imajo izkušnje z restavracijami in
vinom? Zato ker hočem, da imajo kritičen
odmik, da so tega že navajeni, ne da padejo
v evforijo ali se zmedejo. Nočem, da je to
zanje zabava. Zato me prizadene, ko se
najde kakšen kvazipoznalavec ali kvazi-
poznavalka in vsepovprek opravlja ocenje-
valce, ki dejansko vejo veliko več kot oni
sami. Mimogrede, letos bomo dobili nekaj
novih inšpektorjev, katerih izobraževanje se
bo začelo marca.
4. Kako bo na Gault&Millau vplival
prihod Michelinovega vodnika?
Mislim, da bo Gault&Millau dobil več ap-
lavzov. [smeh] Prvič, ta novi vodnik ima to
prednost, da je Gault&Millau že prehodil
pionirsko pot in naredil določen izbor.
Drugič, Gault&Millau vedno išče novo,
zato ima vedno različne nagrade za chefe,
tudi chefe prihodnosti, iz njih dela zvezde,
ker so oni ustvarili določene krožnike,

ne restavracije, naš pristop je drugačen.
Mi bomo nadaljevali svoje delo in upam
si trditi, da bo še kakovostnejše.
5. V čem pa sta si vodnika v ocenje-
vanju drugačna?
Gault&Millau je zagotovo pristnejši in bolj
raziskovalno naravnan. Je samostojen in
neodvisen od plačila države. Čeprav je res,
da smo tudi mi od STO dobili drobtinico
tega ali še manj, kolikor je dobil prihajajoči
vodnik. Gault&Millau je vseeno bolj topel,
bolj ljudski, za vsak žep, ni rezerviran samo
za višji sloj, hkrati pa ponuja najboljše od
najboljšega. Ta drugi je prestižnejši. Menim
pa, da se ocene obeh vodnikov ne bodo
zelo razlikovale.
6. Že večkrat ste povedali, da Gault
&Millau v Sloveniji ne bo podelil petih
kap, najvišje ocene. Ali to pomeni,
da v Sloveniji tudi treh Michelinovih
zvezdic ne bo?
Ne, petih kap v Sloveniji ni. Za to mora biti
namreč ponudba vrhunska v vseh pogledih,
od kulinarike, vina do prezentacije. Pri
nas k odlični ponudbi veliko prispeva to,
da smo še vedno vrtičkarska dežela – tudi
veliko vrhunskih kuharjev ima svoje vrtove,
njive in zato krasne sestavine. Pa povezuje-
jo se med seboj, kmetje poznajo svoje krave
po imenih. Prekrasno, ampak to za pet kap
še ni dovolj. Veste, kaj je res vrhunsko
doživetje? To, kar sem pred kratkim
20V MIRA ŠEMIĆ
doživela v najbolj luksuznem letovišču v
Omanu. Tam te vsi že ob prihodu poznajo
po imenu, iz oči ti berejo želje pa še bi
lahko naštevala. Tega pri nas ni, mi za
to nimamo izpolnjenih pogojev. In zdaj
se sprašujem, ali imamo tudi goste za
Michelinove restavracije. Seveda pa abso-
lutno nimam nič proti drugim vodnikom,
razen tistim, ki so narejeni na osnovi tele-
fonskega in podobnega glasovanja. Sama
grem rada v restavracije z Michelinovimi
zvezdicami, saj vedno rada uživam za svoj
denar, ne vem pa, koliko je takšnih ljudi
pri nas. Ljudje so kje v tujini pripravljeni
plačati res veliko denarja za večerjo,
ampak v Sloveniji? Skozi vse leto?
7. Kaj Michelinov vodnik pomeni
za restavracije, se bo obisk pri njih
podražil?
Naj za primerjavo odgovorim s povratno
informacijo gostincev. Po izidu vodnika
Gault&Millau so zabeležili za 30 odstotkov
višji obisk, tako da jih je veliko hvaležnih,
da smo izšli. Zaradi Michelinovega vodnika
bo zagotovo nekaj več navala in zagotovo
se bodo kje povišale tudi cene. To bo nova
obremenitev in morda sploh ne tako zelo
pozitiven učinek na vse skupaj.
8. Kdo je po vašem mnenju kandidat
za zvezdico, morda dve?
Oh, mislim, da od pet do osem restavracij
za zvezdico, morda ena za dve.
92
9. Lani ste se udeležili srečanju izda-
jateljev vodnikov Gault&Millau po sve-
tu. Kakšen vtis je naredil slovenski?
Na srečanje nas je prišlo približno 20, tudi
iz Avstralije in Japonske, vsak je prinesel po
20 knjig. Naslednji dan slovenskega vodnika
ni bilo več, razgrabili so ga, tako veliko zani-
manje je bilo zanj, medtem ko so drugi vod-
niki še vedno ležali na kupu. Smo pač atrak-
tivna in zanimiva destinacija. Menim, da je
veliko pomagalo tudi to, da naš vodnik ne
spominja na telefonski imenik, kajti vztraja-
la sem, da mora biti v njem veliko fotografij.
10. Gault&Millau Slovenija restavra-
cije samo pohvali, nikoli jim ne na-
meni kritike. Se bo to v tretji izdaji
spremenilo?
Poglejte, letos smo ocenili 180 restavracij,
v vodniku jih je objavljenih 157. Tiste,
ki niso zadovoljile kriterijev, niso prišle no-
ter. Gault&Millau je pozitivno naravnan, jaz
ga jemljem kot sliko nas in naših presežkov,
to je moj pristop. Gault&Millau ni tu, da
kritizira, ampak zato, da pohvali in svetuje,
kam iti. Tistih, ki jih v njem, jih pač ni. Mo-
ram pa povedati, da je zaradi časovne stiske
brez objave ostalo kar nekaj dobrih restav-
racij, kar pa bomo popravili v tretji izdaji.
11. Po kakšnem ključu sami izbirate
'svoje' restavracije?
Za restavracije imam od nekdaj odličen
nos, ampak res od nekdaj. Že s starši sem

veliko hodila po dobrih hotelih in dobrih
restavracijah, kamor smo se odpravili na
kosilo, ki se je prevesilo v meze, potem je
bil že čas za večerjo, vmes se je pilo vino.
V tem sem uživala. Vse so mi dali posku-
siti, nič ni bilo prepovedano, tako da sem
se že zelo mlada naučila prepoznati kako-
vost. Poleg tega imam nekaj svojih ne-
napisanih pravil. Ne grem tja, kjer imajo
pomfrit. [smeh] Vedno sem tam, kjer so
domačini, gledam, kaj je na krožnikih,
začutim atmosfero. Domačini v lokalu
pa so vsekakor zelo pomemben znak.
Ko grem na potovanje, se na to zmeraj
pripravim. Pogledam, v katero restavracijo
PETIH KAP V SLOVENIJI NI. ZA TO MORA BITI NAMREČ PONUDBA VRHUNSKA
V VSEH POGLEDIH, OD KULINARIKE, VINA DO PREZENTACIJE.
bi rada šla, naredim izbor, rezerviram ...
Prelistam Gault&Millau, Michelin, tudi
Guardian in kakšne druge časopise,
ki imajo takšno rubriko, ki ji zaupam.
Nisem pa ne vinski ne kulinarični snob.
Na primer, pred kratkim sem zunaj jedla
postrv s krompirjevo solato ter pila cviček.
Bilo je božansko! Rada grem tudi na po-
hanega piščanca.
12. Kakšno pa je stanje v slovenski
kulinariki – trendom sledimo ali jih
ustvarjamo?
Prihod mlajših chefov je prinesel velike
spremembe, ki so se napovedovale že
deset let, dogajajo pa se zadnjih pet let.
To mi je zelo všeč in ne strinjam se, da bi
morali hvaliti le en tip kulinarike, saj je
Slovenija ravno zaradi svoje raznolikosti
in različnih vplivov tako zanimiva. Zdi se
mi, da moramo podpirati ljudi, ki imajo na
meniju slovensko kuhinjo, pri tem pa upo-
rabljajo nove metode. Zato smo pri Gault&-
Millau letos nagradili Uroša Štefelina in lani
gostilno Repovž. Ljudje ne bodo hodili v
Slovenijo zaradi skandinavske kuhinje, lepo
vas prosim. Oni imajo fermentacijo, vse
lepo in prav, ampak ali veste, koliko imamo
mi različnih specialitet? Sama, na primer,
sem letos odkrila okuse Posavja, ki smo jih
v vodniku natančneje predstavili. Božansko!
Sploh se ne zavedamo, kaj imamo. In to je
odlika vodnika Gault&Millau, da išče in
poskuša predstaviti vedno kaj novega.
Pa to ni floskula.
20V MIRA ŠEMIĆ
13. Kaj se ta trenutek pije po svetu,
kje delajo najboljša vina?
Povsod. Ves svet dela vino. Zame je najlep-
še, da tam, kamor pridem, pijem vino iz-
ključno s tistega področja. In tisti trenutek
je to vino najboljše na svetu. V Sloveniji je
prišlo do manjše polarizacije tako v gostin-
stvu kot pri vinarjih, in sicer so vedno bolj
glasni tisti, ki zagovarjajo naravna, oranžna
vina. Je pa smešno govoriti, ali je vino
naravno ali ne.
14. Mar niso vsa vina naravna?
Absolutno! Seveda je lepo, ko danes rečejo,
da se ne škropi s herbicidi in pesticidi,
ampak pranono in nono sta to počela.
Veste, koliko je tega v zemlji!? Težko je go-
voriti o tem, da delaš na taki zemlji naravna
vina. Na žalost so ta oranžna vina zame pit-
na samo v 25 odstotkih, preostalo ni pitno,
ampak bolj spominja na kis. Vinska aka-
demkinja sem postala na temo rebule, sorte,
ki je kot izmišljena za oranžno vino, ker ima
debelo kožico in lahko ostane na trsu v poz-
no jesen. A kaj, ko ta vina v postopku pride-
lave izgubijo svojo sortno prepoznavnost.
To pa zame pogosto pomeni, da so dolgo-
časna. Vem, h kateri hrani gre sauvignon,
ker poznam njegove lastnosti, vem, kdaj piti
renski rizling, chardonnay, modri pinot ...
Ljubim to raznolikost. Oranžna vina pa so
zame kot pozna jesen v kozarcu. Vse je pre-
zrelo, pogosto oksidirano, vse ima bolj ali
manj enak vonj. Ni ga junaka, ki bi prepo-
znal sorto, iz katere je oranžno vino pride-
lano. Lahko le zoži izbor na podlagi tega,
da sklepa, da je vino narejeno iz sort z de-
belo grozdno kožico. Pravzaprav opažam,
da ljudje, ki najmanj vejo o vinu, najbolj
zagovarjajo oranžna vina. Sploh ne prizna-
jo, da je lahko z njimi kaj narobe, in menim,
da je to nekakšen obrambni mehanizem.
Ljudje se ne zavedajo, da so oranžna vina
zelo močna, da jih telo oziroma črevesje
drugače presnavlja in da si po treh kozarcih
lahko popolnoma pijan. Jaz pa ne pijem
vina, da bi se opila. Nikoli ne pijem sama,
vedno v družbi. Vino je izvor smeha, pame-
tovanja, izmenjave idej, dobre volje. Seveda
ga je kdaj tudi preveč, ampak to ni cilj.
93
Če se ga hočeš napiti, je bolje vzeti poceni
ta kratke. Pravim, da je vino hrana in da je
dobro za vse mogoče.
15. Že dvakrat ste organizirali
izobraževalni seminar Znanje pod
kapo. Komu je namenjen?
Seminar je sicer moja ideja, a pri tem me
podpirata STO in Turizem Ljubljana, ki sta
tudi glavna pokrovitelja. Moje večno po-
slanstvo je, da širim znanje o vinu, poleg
tega pa sem vedno vztrajala pri kulturi pitja
in obnašanja, in to je osnova Znanja pod
kapo. Prav tako je pomembno, da se kon-
čno začnemo zavedati pomena poklica na-
takarja, kajti – če malo karikiram – čez
tri leta ne bomo imeli več ljudi, ki bi nam
v restavraciji postregli. Že pred 17 leti,
ko sem imela svojo restavracijo Monroe,
je bil problem najti dobrega natakarja,
vendar sem vztrajala in pri meni so delali
samo šolani ljudje, nikoli nisem zaposlila
študenta. Danes pa je to sploh problem.
Imamo veliko restavracij, ki tretje kape
mogoče niso dobile ravno zaradi slabega
servisa. Prvič, pogrešam spoštljiv odnos do
človeka, ki dela v strežbi. Pri nas tega ni,
lastniki gostiln ne znajo ceniti ljudi. Last-
niki gostiln so pogosto ljudje, ki morajo
nekam vložiti svoj denar in želijo od tega
živeti, nimajo pa do tega pravega odnosa.
Ljudi, ki delajo v gostinstvu, je treba dostoj-
no plačati in jih spoštovati, oni pa morajo v
zameno nekaj znati. Prav za to si prizadeva
Znanje pod kapo. Letos bomo uvedli nov
slogan Ne more vsak, kajti do zdaj je veljalo,
da je vsak lahko natakar. Če ti ni uspelo
nikjer drugje, si lahko bil natakar. Poleg
tega zdaj ni več dovolj, da si samo simpa-
tičen in priden. Danes mora natakar znati
predstaviti krožnik, kajti gostje ljudje želijo
vedeti, kaj je na njem, kaj je v raviolu,
kakšna je omaka, sestava tega ali onega ...
Natakar je gostitelj, on skrbi za atmosfero,
on gleda človeka v oči, on je psiholog,
ima znanje. Kuhar lahko v kuhinji naredi
mojstrovino, ampak če je natakar ne zna
prezentirati in postreči, je vse zaman. Nata-
kar ni samo kot kurir, ki prinese in odnese,
točno mora vedeti, kaj je na krožniku in kaj
20V MIRA ŠEMIĆ

94

je v kozarcu, da lahko gostu vse opiše,
ga animira, da poskusi, kupi. Vsi smo na
istem, ko jemo v dragi restavraciji, in če je
vrhunsko, rečemo, da je bilo vredno. Če pa
je servis slab, tudi če je vse skupaj poceni,
nismo zadovoljni, kajneda. In vračamo se
zaradi natakarjevega nasmeha, prijaznosti
in strokovnosti!
16. V ta namen Gault&Millau Sloveni-
ja podeljuje tudi denarno nagrado za
najboljšega natakarja, kajne?
Prva sem, ki sem to vpeljala pri
Gault&Millau, v drugih državah nimajo
denarne nagrade za najboljšega natakarja.
Pravzaprav pri Gault&Millau sploh nimajo
denarnih nagrad, ta je edina. Znesek ni
velik, ampak tudi 1500 evrov neto je lepa
nagrada. Želim, da se ta natakar pojavlja
v medijih, da daje intervjuje. Tudi tako
poskušamo v ta poklic privabiti mlade,
saj so radi pod reflektorji. Zakaj pa ne, saj
to je normalno, ko si mlajši. [smeh] Tudi
pri Znanju pod kapo se zelo potrudimo,
da povečamo afiniteto do tega poklica.
Jedi prezentirajo vrhunski slovenski chefi,
okušajo se krasna vina, atmosfera je odlič-
na. Budo sem opazovala na zadnjih dveh
seminarjih in niti eden od mladih udeležen-
cev ni gledal v mobilnik, pa jih je bilo po
okrog 150. Pa podarimo jim naš vodnik.
Skratka, trudimo se jih navdušiti za ta
poklic. Danes bi bili vsi chefi, ampak brez
natakarja ni nič. Lahko se zgodi, da nam
bodo že kmalu stregli tudi tujci. V Lon-
RADA UŽIVAM, RADA DELAM, DA LAHKO ZAPRAVLJAM ZA VSE, V ČEMER UŽIVAM.
IZ TEGA MORDA IZHAJA TA MOJA STRAST DO KULINARIKE, DO VINA IN POTOVANJ.
donu ali v svetovnih metropolah je to naj-
bolj normalna stvar, tukaj pa ne vem,
kako se bo to razpletlo.
17. Zakaj je v centru Ljubljane tako
težko pojesti kaj dobrega ali pristne-
ga slovenskega?
Najprej naj povem, da se mi je v pristni
slovenski restavraciji v centru mesta že
zgodilo, da sta bili strežba in hrana pod vsa-
ko kritiko. Predvsem pa je težava, da imamo
kvazislovenske restavracije, katerih ponud-
ba je sramotna. Pri njih prevladujejo pice in
podobna hrana … Da bi imeli boljšo tovrst-
no ponudbo, so morda težava tudi visoke
20V MIRA ŠEMIĆ
najemnine, zato vsekakor menim, da bi
mesto moralo podpreti restavracije s sloven-
sko kuhinjo. Morda tujci tudi zato pri nas še
vedno razmeroma malo zapravijo za hrano.
18. Kulinarični vodniki po Sloveniji
se zelo množijo. Kaj menite o tem?
Prav je, da najprej pometem pred svojim
pragom, kajti morda bo kdo tudi zame re-
kel, da nisem kompetentna za to, da delam
vodnik. Tisti, ki me ne pozna. Imam dolgo
kilometrino, vsaj 40 let, če ne več, hodim
po restavracijah. Nikoli se nisem prehranje-
vala v študentskih menzah, potem sem ime-
la službo, v kateri sem morala skrbeti za
goste in vodila sem jih le po najboljših
gostilnah, pa imela sem eno najboljših
restavracij in vinotek v Sloveniji. Končala
sem vse vinske šole, hodila po svetu in
obiskovala restavracije, skratka, izkušenj
mi ne primanjkuje. Morda pa ravno zaradi
tega nisem arogantna in si nikoli ne jem-
ljem pravice, da o nečem sodim. Več kot
vem, tem bolj se zavedam, da malo vem,
zato nikogar ne obsojam. Je pa danes tako,
da bi vsi radi sodelovali in bili del tega,
veliko bi jih s tem rado služilo. Menim,
da je to eden izmed razlogov, zakaj je v
Slovenji toliko kulinaričnih vodnikov, pri
tem pa kakšni mislijo, da znajo jesti in piti,
čeprav morda ne znajo niti pribora pravil-
no držati. Kot sem omenila že pri inšpek-
torjih, ocenjevanje ni zabava. Gre za zelo
zbrano delo, pogledati krožnik, okusiti
sestavine, treba je imeti znanje in veščine.
Hrana je potreba, ampak uživanje v hrani,
če znaš, je pa umetnost.
19. Kako pa je z umetnostjo parjenja
vina s hrano? Pa s tem, da je treba
vino pri hrani stopnjevati od lažjega
k močnejšemu?
Čeprav sem someljejka 3. stopnje, imam
diplomo WSET iz Londona in sem vinska
akademkinja, pravim, da naj vsak pije,
kar mu paše. To mi bodo morda številni
someljeji zamerili, ampak tako mislim.
Šele potem lahko ljudje sami ugotovijo,
da z mastno ribo ali nežno belo ribo ne gre
rdeče vino, ker se ribje olje ne mara s tanini
95
v rdečem vinu in dobimo v ustih kovinski
okus. Tanini so fenolne snovi, ki naredijo
usta suha, jezik dlakav in to zateguje. Ali
pa artičoka, beluši, jajce, rumenjak, cikori-
ja ... vsa ta hrana ne mara vina. Zato ga pa
moraš znati izbrati. Na primer, v beluših
in sauvignonu so enake kemične sestavine,
gre za popolno ujemanje. K pršutu se ved-
no ponudi rdeče vino, teran, ampak zraven
gre belo vino, saj imamo v rdečem vinu
spet slanost, maščobo in tanine. Rdeče
vino ima manj kisline, ki čisti mastno iz
ust, zato se k pršutu bolje poda belo vino
razen nekaterih rdečih izjem. Pa še to naj
omenim, da francoska šola, po kateri so se
vina stopnjevala od blažjega k močnejšemu,
penine pred mirnim vinom, mlado pred
zorjenim, poceni pred dragim, danes ni več
obvezna. Kajti ko po tej logiki pridemo do
zelo dragega vina, torej res najboljšega,
smo pijani kot mavra in nimamo več pojma
o okusu. Vrhunska vina je najbolje odpreti
takoj, da uživate. Pravila so pravila, ki se jih
lahko držite, lahko pa tudi ne. Danes tudi
celo pojedino lahko speljete s penino, samo
da sta vino in hrana harmonična.
20. Ste Lidlova ambasadorka, izdajate
Gault&Millau, vodite vinsko šolo, jes-
te, pijete, potujete, pišete … ampak
kaj v življenju vam je največji izziv?
Večkrat sem že povedala, da sem preživela
hudo nesrečo, po katerih sem se morala
naučiti znova hoditi, zato je zame vsak
dan praznik. Ljudje pravijo, da tako ne
more biti, ampak jaz si tako naredim, to je
moj izziv. Rada uživam, rada delam, da
lahko zapravljam za vse, v čemer uživam.
Iz tega morda izhaja ta moja strast do
kulinarike, ljubezen do vina in potovanj.
Vem, kam grem, vem, koliko bom plačala,
pa če je to ali doma ali v tujini, in ni mi
žal denarja. Marca bomo začeli izobraže-
vati nove ocenjevalce za Gault&Millau,
istega meseca bomo začeli ocenjevati
gostilne in vse drugo. Niti ohladili se še
nismo po drugi izdaji vodnika, pa že hiti-
mo pripravljati novega! [smeh] Še pred
tem pa grem po tem intervjuju na novo
kulinarično popotovanje.
 SAVDSKA ARABIJA

Nova čarobnost
in srhljivost najbolj nore dirke
S polnim plinom po osem tisoč kilometrov dolgi trasi relija Dakar
prek Arabskega polotoka.

Potem ko smo v zgodovini relija Dakar
prečkali Saharo v vseh smereh in pri tem
dirkali tudi po maroških in libijskih min-
skih poljih, potem ko smo po dolgem in
počez prekrižarili Ande, velikokrat skoraj
5000 metrov visoko, smo bili letošnjega
januarja pred veliko neznanko – Savdsko
Arabijo. Selitev dirke, ki je izvorno poteka-
la na trasi med Parizom in Dakarjem ter si
tam pridobila svetovno slavo in kultni
status, v Jugozahodno Azijo ima seveda
finančno ozadje, tekmovalno pa pomeni,
da se je s prostranstvi, podobnimi sahar-
skim, in s surovimi puščavami Arabskega
polotoka vrnila k nekdanjim zahtevnim
severnoafriškim koreninam. A to je bil le
en razlog, da smo se vsega neznanega med
Meko, Tirensko ožino, puščavo Rub Al
Hali ('prazna četrt'), ki leži v središču
Velike arabske puščave, in Rijadom lotili
s strahospoštovanjem.
Reli Dakar, na katerem je debitiral
dvakratni svetovni prvak F1 Fernando
Alonso, Slovenijo pa je spet zastopal Si-
mon Marčič, je strahospoštovanje povsem
upravičil z dvema mrtvima dirkačema,
desetino poškodovanih hrbtenic in raz-

Dirka je letos spet postregla z več kot 800-kilometrskimi

etapami in srhljivimi prostranstvi sipin.

96

bitih avtomobilih ter polovico odstopov
vseh udeležencev. Poznalo se je, da je bila
trasa z dolgimi etapami nova, kombinacija
skalnatih puščav na severu s klasičnimi
sipinami na jugu pa uničujoče zahrbtna.
A vendar je na koncu postajalo jasno
predvsem to, da na naša čustva niso toliko
vplivala strašljiva puščavska prostranstva,
ampak država sama. Savdska oziroma
Saudova Arabija je dejansko zasebna
država – absolutistična monarhija, ki je
dedna diktatura družine Saud. Je sinonim
za nafto in fundamentalni (vahabitski)
islam, nenehno povezana z namigovanji
o vpletenosti v financiranje terorizma,
kar se seveda le zdi v paradoksalnem
nasprotju z njeno amerikanizacijo.
Ko sem kot eden prvih zahodnjakov
prosil za šele nedavno dostopen turistični
vizum, sem sicer vedel, da od blizu stvari
niso takšne, kot so videti od daleč, zlasti
ne s televizijskega ekrana. A ko sem moral
na aplikaciji odkljukati, da se zavedam
FOTO DAVID STROPNIK, DENIS JANEŽIČ, MONSTER PR, ERIC VARGIOLU/DPPI/RED BULL CONTENT POOL,
SAVDSKA ARABIJA
smrtne kazni, in to v državi, kjer sta se- jen, nakar se je med suniti in šiiti razplamtel
kanje rok tatovom in kamenjanje prešuš- večni spor v tem delu sveta. Ko so Iranci
tnic še precej pogosta, mi je postajalo prav v duhu tega konflikta po vsem, kar je
jasno, da to ne bo običajna dirkaška sledilo ameriškemu umoru Kasima Sulej-
avantura. Odpravljal sem se namreč v manija, ne samo grozili, da bodo napadli
državo, kjer prekrške, povezane z glasbo, Savdsko Arabijo (ameriška oporišča), mi pa
oblekami in alkoholom, nemuslimansko smo bili povsem blizu ogroženim krajem,
versko in pornografsko literaturo ter pred- bi me verjetno moralo začeti zanimati tudi
vsem zoper njihovo tradicijo in kulturo, to, a kot vedno na dirkah in potovanjih sem
jemljejo zelo resno. Lokalci ti povedo, vedel, da se lahko veliko laže kot od bomb
da za posedovanje alkohola lahko dobiš umre zaradi pasti brezpotij ali norih vozni-
tudi pol leta zapora, kov na cesti.
zaradi droge ostaneš TEKST DAVID STROPNIK Reli Dakar je po star-
brez glave, kazen za tu v Džedi iz neposredne
vedenje seksualne narave pa znaša 750 bližine Meke najprej zavil na sever proti
evrov. Zato sem dvakrat preveril, da ni- Jordaniji. In zdelo se je, da je promet v tem
mam kje kakšnega križastega obeska in delu sveta pravzaprav vzoren. Seveda, če ga
majic brez rokavov, ter zatrl misli na to, primerjamo s tistim v Kairu ali Dakarju,
kako bom končal, če bodo na carini pogle- sicer pa gre za evropsko dojemanje vožnje
dali v moj telefon. Zavedal sem se, da mi popoln kaos. Strašljivemu policijskemu
lahko v teh krajih povzročita dovolj težav nadzoru z avtomobili in stacionarnimi ra-
že moje ime ali Playboyeva vizitka. darji ob glavnih prometnicah načeloma us-
V resnici me politične in verske opredeli- peva držati hitrost voznikov na vajetih, a na
tve ne zanimajo. njihov ponos v kombinaciji z brezobzirnos-
Ne le zato, ker gre tjo, morda le zaupanjem v Boga, ne more
običajno za zlora- vplivati. V prometu se morda še najbolje
be v osnovi dobrih vidi, da Aristotel ni nikoli hodil po teh kra-
idej za koristi ene jih in zahodnjaško vzročno-posledično raz-
skupine ljudi na mišljanje ni del kulture sveta okoli Meke.
račun druge, am- Mohamed je že vedel, zakaj se ega moških,
pak zato, ker v generacijsko prekaljenih v surovosti pušča-
puščavi (in življe- ve in navajenih na absolutno gospodarjenje
nju) užitek in pre- v družini, ne sme mešati z alkoholom, ki za
živetje nista odvis- muslimane pomeni odklon od človekove
na od opredelitev, narave.
filozofij, družbe- Po štirih dnevih dirke, ko smo z nekaj
nih zakonov in so- tisoč kilometri za seboj prečili gorate pre-
cialne varnosti, dele proti vzhodu, smo lahko videli, da je
ampak le od last- promet tudi eden do očitnih znanilcev
nih izkušenj, za- posodabljanja države pod taktirko pre-
upanja in znanja. stolonaslednika Mohameda bin Salmana.
Tokrat me je ča- Ne le zaradi izrazito ameriško-korejsko-
kalo osem tisoč japonskega voznega parka, ampak pred-
kilometrov nevar- vsem tistih za volanom. Ženske imajo
ne dirke in povsem namreč že dobro leto dni pravico voziti
vseeno mi je bilo, in potovati same. A to je le ena plat nji-
kaj in koga častijo hove svobode, ki jo le redke lahko uvelja-
v redkih naseljih, vijo. Večinoma visoko izobražene Arabke
ki jih bomo prečili, ob svobodnem pogledu na spolnost in svo-
in zakaj so pred je telo namreč še vedno hitro postanejo
poldrugim tisočlet- žrtev šeriatskega prava, po katerem lahko
jem ubili Huseina, oče ubije hčer, ki osramoti družino. Toda
sina Mohamedove- priznati je treba, da sem nekaj kilometrov
ga zeta in bratran- od Meke in Medine videl precej več od-
ca Alija, ki je bil kritih ženskih obrazov kot v nam precej
četrti kalif in prav bližnjih severnih ali južnih krajih. Med
tako že prej umor- zavedanjem, da tudi moški tukaj v javnosti
FRANCK FIFE/AFP/PROFIMEDIA, FAYEZ NURELDINE/AFP/PROFIMEDIA
97
 SAVDSKA ARABIJA

OBALNI TU-
RIZEM KLJUB
NARAVNIM
DANOSTIM
RDEČEGA
MORJA ŠE NI
RAZVIT.
ne smejo razgaljati oprsja in kolen,
je ostalo v prahu dirke nedorečeno tudi
razmišljanje, ali zakrivanje in varovanje
ženstvenosti ženske osvobaja – ker ne
zahteva ugajanja okolici in vzbujanja
Modernizacija počasi prihaja tudi v odročne predele.
moške pozornosti ali jih podrejeno
zasužnjuje. In podobno tudi, ali osvobaja
moške, ker zmanjšuje poželenje, ali jim
Popolno zakrivanje ženskih
obrazov ni obvezno. daje lastništvo nad žensko, ki jo lahko
vidijo le oni. Prehitro smo drveli čez
puščave, da bi lahko dobili realnejšo sliko
in odgovore. Morda se je nam je tudi zara-
di naglice, s katero je dirka v 12 dneh
Skušnjave ameriške hrane so za prečkala celoten Arabski polotok, le zde-
mlade Savdijce najmanjša težava.
lo, a imeli smo občutek, da je v državi,
ki je sinonim verskega fundamentalizma,
manj verskih objektov kot pri nas.
Je pa bilo jasno, da skokovito narašča
predvsem število v nebo in prihodnost
kipečih poslovno-hotelskih objektov. Mesta
v Savdski Arabiji spominjajo na Dubaj in
Abu Dabi pred dvema desetletjema. Veliko
rastočih bleščečih zgradb skuša zadostiti
potrebe skokovito naraščajoče populacije.
Ta se je, na primer, v Riadu, glavnem mestu
Zelene površine so precejšnja redkost, stalnih površinskih vod načeloma ni. Savdske Arabije, v zadnjem stoletju poveča-
la za skoraj petstokrat. A vse to je še vedno
ujeto v kontrasten vsakdan sveta, v katerem
delajo predvsem Sudanci, Egipčani in Paki-
stanci in v katerem kraljuje kaos, katerega
del je tudi to, da so koše za smeti šele
začeli dobro uvajati. Najviše pa štrli Burj
al Mamlakah oziroma Kraljevi stolp, ki so
ga na obrobju Džede začeli graditi kot mil-
jo visoko zgradbo, potem pa so ugotovili,
da bodo tla vzdržala le kilometer visok
nebotičnik, ki bo še vedno najvišji na sve-
tu ... če bo kdaj dograjen.
Dobesedno nasproti egiptovskega Šarm
el Šejka pa bi naj nastajal projekt Neom,
večmilijonsko futuristično mesto, vredno
nekaj sto milijard evrov. A ko smo križarili
po tem obočju, sem lahko videl le posa-
mezne ribiške zaselke, vojaško oporišče

98
 Ostanki civilizacije Nabatejcev so največja klasična turistična znamenitost.

in eno turistično naselje. Obalni turizem Kaotičen promet, ogromno radarjev in poceni
kljub naravnim danostim Rdečega morja gorivo so značilnosti tukajšnjega prometa.
še ni razvit. Plavanje, surfanje, kajtanje,
potapljanje, ki so nekaj deset kilometrov
proti zahodu gonilo egiptovskega turizma,
tu še ne obstajajo. In megalomanski projek-
ti, s katerimi naj bi to spremenili, se zdijo
ustavljeni. Država, čeprav je druga največja
proizvajalka nafte na svetu, s svojim gosp-
odarstvom, oboroževanjem, financiranjem
drugih po svetu in z bombardiranjem Jem- Malo stvari pove toliko o
državi kot lokalna hrana.
na tone v rdeče številke. Najverjetneje, saj
v avtokratski državi, kjer je novinarstvo
predvsem PR vladajoče družine, seveda ni
Pogled na prestolnico Rijad
mogoče ugotoviti nič negativnega. Tudi če
odmislimo umor Džamala Hašokdžija in
prstne odtisov, ki jih zahtevajo ob nakupu
telefonskih kartic lokalnih operaterjev,
se ni mogoče otresti nenehno prisotnega
neprijetno nenavadnega občutka kombi-
nacije totalitarnega režima, ki spominja
na Sovjetsko zvezo, medtem ko stojiš med Pod burko, hidžabom ali abajo so ženske
burgerkingi, 'ameriškimi' nakupovalnimi načeloma vrhunsko urejene. Tako pravijo.
središči in avtomobili.
Ti dve državi sta tudi odnesli največ
zmag na letošnji dirki. Med motoristi je
Američan Ricky Brabec dokončal tisto,
kar mu je lani spodletelo, in po treh
desetletjih popeljal Hondo do zmage.
Na domači celini, če lahko tako rečemo,
je japonskemu motociklističnemu gigantu
tako uspelo končati 18-letno prevlado
KTM-a. Na Dakarju je spet nastopil Slo-
venec Simon Marčič in svoj tretji Dakar Modernizacija in militarizacija
končal osmi v svojem razredu, v katerem (lahko) gresta z roko v roki.
pomoč mehanikov ni dovoljena, tako da je

99
 SAVDSKA ARABIJA

V Savdski Arabiji je blizu 100.000 mošej.

NARAVA JE vse skupaj še veliko večje trpljenje. Šokiral

OSUPLJIVO je z drugim mestom na najtežji etapi med

originalsi in dirko v absolutni konkurenci
LEPA PRAV V zaključil v prvi petdeseterici. Med tovor-

OSREDNJEM
njaki Rusi s Kamazom niso dovolili
presenečenja, med avtomobilisti pa

PREDELU podobno velja za Carlosa Sainza, ki mu

je uspelo obraniti vodstvo po neverjetno
Tristometrska stolpnica Kingdom
centre je najbolj ikonična zgradba SAVDSKE tesnem boju, v katerem so po 8000 kilo-

ARABIJE.
savdijske prestolnice. metrih dirke odločale minute. Drugi
Američan, Casey Currie, je rutinirano
popeljal do zmage Can-Amovega mave-
ricka v razredu side-by-sidov. Ti mali bugi-
Rijad se modernizira in širi – danes se razprostira
že na 2000 kvadratnih kilometrih. ji, ki so namensko zgrajeni za terensko
vožnjo, omogočajo veliko bolj užitkarsko
in cenejšo dirkanje od avtomobilističnega
in so zato prihodnost Dakarja. In videti je,
da tudi prihodnost na zabavah lokalcev.
V državi, kjer so kinodvorane začeli gradi-
ti šele nedavno in kjer glasna glasba še
vedno ni dovoljena, v redkih barih pa
točijo sokove, so poleg družinskih pikni-
kov na pesku edina adrenalinska zabava
zabaviščni parki in vožnja po sipinah.
In ker so veliki terenci premalo zabavni
in predragi, so zato side-by-sidi, predvsem
mavericki s štirimi sedeži, tisto, s čimer
si mladci, ki načeloma ženske kože niti
Obmorski turizem je kljub danostim videti ne morejo do poroke, piva pa do
Rdečega morja še v povojih.
prve poti v tujino, dajejo duška.
Sicer pa turizem za Savdsko Arabijo ni
neznanka. Več kot dva milijona romarjev
obišče Meko med hadžem, dva milijona
med ramadanom in štirje milijoni v pre-
ostalem delu leta. A obisk Meke je ne-
muslimanom prepovedan, prav tako tudi
južnega dela ob ne povsem definiranih
mejah z Emirati in Jemnom. Za vse pre-
ostale predele pa je ena največjih držav na
svetu lani odprla svoja vrata. Zaloge nafte
seveda niso neskončne, zato so začeli vla-

100
 SAVDSKA ARABIJA

Kamela in maverick – različ-

na pristoka k prečkanju vroče
puščave.

V zmagovalnem canamu je
kot v vesoljskem plovilu.

Slovenec Simon Marčič je končal svoj tretji

reli Dakar, tokrat 8. v svojem razredu.

Nekaj tisoč gledalcev relija v Savdski Arabiji se seveda ne more

primerjati z milijoni ob nekdanji trasi dirke v Južni Ameriki.

gati v turizem in reli Dakar je del tega pro-

jekta. Od francoskega organizatorja so
zakupili pravico do organiziranja dirke
za naslednjih pet let. Medijska odmevnost
najtežje in najbolj nore dirke na svetu,
ki je že več kot štiri desetletja tudi prvi ve-
lik športni dogodek v novem koledarskem
letu, je seveda velika. Glede na to, da reli
Dakar vsak dan preči tudi blizu tisoč kilo-
metrov, je v medijih poleg dirkaških pri-
zorov tudi veliko spektakularne narave.
In ta je v tem delu sveta osupljivo lepa
prav v osrednjem predelu Savdske Arabije
– v oazi Al Ula. V čarobnem svetu skalnih
osamelcev, kjer narava še najbolj spominja
na ameriški Utah, so navdušujoči ostanki
civilizacije Nabatejcev, ki so v današnji
Jordaniji zgradili Petro in so imeli pred
dvema tisočletjema na tem območju že
imeli možnost svobodno izbirati vero in
so spoštovali človekove pravice. Pandorina
skrinjica odpiranja Savdske Arabije tudi
v to smer se je že nekoliko odprla in ob
pritiskih mlade generacije jo bo težko
držati priškrnjeno. In ko se bo odprla,
lahko pričakujemo, da bo glede na na-
ravne danosti predvsem na območju
Rdečega morja ta država privabljala še vse
kaj drugega kot le romarje, poslovneže in
prekupčevalce. Mi smo skupaj z dirkači
Reli Dakar, dolg 8000 letos v njenih prostranstvih že našli enega
kilometrov, je po dolgem in
počez prečkal Arabski polotok. najzanimivejših peskovnikov spektaku-
larne narave.

101
HILDA DIAS PIMENTEL

FOTO ALI MITTON

Odrasla sem v katoliški družini na otoku Vitoria v jugovzhodni
Braziliji. Bila sem krščena in kot otrok sem hodila v nunsko šolo,
ki mi je privzgojila toge vrednote glede seksa, poroke in ženske
vloge v družbi. Takrat sem bila dovzetna za to in dolga leta osa-
mosvajanja so bila potrebna, da sem razumela, kako močno so te
vrednote vplivale name. Zdaj, pri osemindvajsetih, ne sledim
nobeni specifični religiji, temveč spoštujem verovanje vsakogar.
Verjamem v energijo in karmo; verjamem, da si moramo prizade-
vati za lasten razvoj, pri tem pa se zavedam, kako je religija lahko
uporabljena kot orožje za obsojanje namesto kot sila, ki bi nas
z usmiljenjem združila. Ne vem, ali poznate kakšno brazilsko
družino, toda mi smo na splošno zelo povezani, zelo glasni in zelo
direktni. Kot otrok sem bila sramežljiva – po šoli sem šla narav-
nost domov, si pripravila kozarec čokoladnega mleka in legla v
posteljo ter brala Harryja Potterja –, toda družina me je iz varnega
zavetja potisnila v svet. Moja mama, učiteljica in profesionalna
plesalka, me je spodbujala pri učenju baleta. Ko sem dopolnila 14
let, sem ga opustila; moj učitelj je dejal, da sem previsoka in da bi
mi bilo pretežko najti partnerja, ki bi me lahko dvignil. Bila sem
razočarana, toda moja višina se je izkazala za srečo v nesreči.
Ko sem bila stara 16 let, so v naše mesto prišli iskat nove mane-
kenke. Manekensko delo me nikoli ni posebno zanimalo, toda
v moji družini so mi prigovarjali, da sem izjemno visoka in naj
poskusim. Prebila sem se skozi dva kroga izbora, novembra sva
z mamo odšli v Sao Paulo, kjer sem podpisala pogodbo – in janu-
105
arja sem že bila v Milanu. Manekenstvo me je prisililo, da sem
hitro odrasla. Naučiti sem se morala veliko stvari, na primer sama
potovati, kuhati, ravnati z denarjem. (Uničila sem veliko oblačil,
preden sem se pri pranju naučila ločevati barve.) Zdaj sem mane-
kenka 12 let in sem živela po Evropi in Aziji ter tudi v Južni Afri-
ki, potem pa sem si pred petimi leti dejala: »Veš kaj? Dovolj! Ne
morem več. Potrebujem kraj, kjer bom lahko odložila svojo prtlja-
go, zadihala in naredila kup načrtov. Tako sem pognala korenine
v New Yorku in končno našla nekaj stabilnosti. Hvaležna sem,
da sem tam podpisala pogodbo z odličnim podjetjem, ki skrbi
za manekenke. Od nedavna živim skupaj s fantom in pravkar
sem se vpisala na tečaj iz notranjega oblikovanja na New York
Institute of Art and Design.
Dolga leta so bila potrebna, da sem se znebila toksičnih misli,
ki sem jih imela o svojem telesu, no, to je še vedno vsakodnevni
boj. Šele ko sem začela pozirati gola, sem bila primorana opustiti
to, kar sem pri sebi videla kot pomanjkljivosti, in sem pri svojem
delu pridobila večjo samozavest. V tej točki svoje kariere želim
izkoristiti to priložnost za to, da dam moč mladim ženskam.
Nikoli ne bom dopustila ljudem, da me odslovijo z besedami
»si samo manekenka« in tako omejijo moj potencial – in ne bi
smele tudi ve, ne glede na to, kako se odločite uporabiti svoj čas,
ki vam je dan. Želim si, da ženske vedo, da ne potrebujejo potr-
ditve od nikogar drugega kot od samih sebe. Najdite svoje zado-
voljstvo. K njemu stremite brez strahu. Tega ste vredne.
 Energije polna
zgodba o uspehu
Energija je bila, je in bo ključni dejavnik razvoja civilizacije, danes pa sta pri
njenem pridobivanju in izkoriščanju zelo pomembna tako zavedanje o njeni
racionalni rabi kot tudi okoljska trajnost, ki vključuje okoljska vprašanja,
tehnično učinkovitost in funkcionalne zahteve ter tudi prenovo mestnega
okolja in socialne vidike. O takšnih vprašanjih, ki so neposredno povezana
z energijo, Marko Seršen, diplomirani inženir strojništva ter lastnik in
direktor podjetja Energen, poslovno razmišlja ves čas. Njegovo podjetje
je gospodarska kriza pred desetletjem prisilila v iskanje novih poslovnih
rešitev in vse od takrat se njegova poslovna pot strmo vzpenja.
FOTO ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK

110

Gospod Seršen, vaše podjetje Ener-
gen, ki se ukvarja s soproizvodnjo
elektrike in toplote, je nedavno
praznovalo 15 let delovanja.
Drži, leta 2005 smo začeli prodajati enote
za istočasno proizvodnjo električne energije
in toplote. Sem pa to poslovno idejo razvil
TAKŠNA SOPROIZVODNJA ELEKTRIKE IN TOPLOTE OZIRO-
MA IZRABA ENERGIJE IMA POZITIVEN OKOLJSKI UČINEK.
že med študijem. Vedno me je namreč zani-
malo, kako je strojništvo povezano s pro-
izvodnjo elektrike, hkrati pa sem si želel,
da bi od tega lahko živel.
Pojasnite nam, za kaj sploh gre pri
soproizvodnji elektrike in toplote.
Gre za energetsko najučinkovitejši način iz-
rabe goriv, pa tudi varčen in okolju prijazen.
Najpreprosteje povedano, da si bodo bralci
in bralke lahko predstavljali: gre za škatle,
v katerih je motor z notranjim izgorevanjem,
običajno gre za plinski motor, torej gnan na
zemeljski plin. Na motor je priključen gene-
rator, ki proizvaja električno energijo, isto-
časno pa motor vodno ohlajamo. Pri pre-
tvarjanju notranje energije goriv v mehansko
se sprošča velika količina toplote, ki jo nato
koristno uporabimo, kar je bistvena razlika
med soprozivodnjo (SPTE) in ločeno pro-
izvodnjo električne energije.
Kako ste se leta 2005 podali na trg?
Pridobili smo zastopstvo nemškega podjetja,
enega največjih evropskih proizvajalcev
takšnih manjših sistemov, veliko manjših,
kot so danes ti naši industrijski, kaj-
TEKST KATJA
ti začeli smo bolj kot ne s hišnimi
zadevami. Pri nas smo s tem orali GOLOB strukcija enot in predvsem avtoma-
ledino, tudi tako, da smo sodelovali
na področju zakonodaje in smo bili med
predlagatelji smernic. Vmes pa smo ves čas
rasli, pridni smo bili, vse smo delali, od ener-
getskih študij in pregledov do prenov kot-
lovnic, dokler nismo enot SPTE začeli
izdelovati tudi sami.
To je bil gotovo smel korak.
Drži. Do gospodarske krize leta 2009 smo
veliko delali na inženiringu, za naročnike
smo izvajali projekte, vgradili smo sistem,
prevzeli servis in upravljanje, potem pa je
kriza vse postavila na glavo. Skoraj čez noč
smo morali spremeniti poslovni model. Kot
sem že večkrat rekel, nam je krizo uspelo
INTERVJU: MARKO SERŠEN
spremeniti v zmago. Prvi v Sloveniji smo
začeli na tem področju ponujati energetsko
pogodbeništvo. Prišli smo do potencialnih
naročnikov, jim predstavili prednosti
našega sistema in jim ponudili več
poslovnih možnosti sodelovanja, med
drugim tudi to, da sami vložimo v sistem
in jim za določen popust prodajamo
z njim pridobljeno elektriko in toploto.
Za naročnike je to pomenilo tako neposre-
den finančni kot tudi okoljski učinek, mi pa
smo tako izvedli svoje največje projekte v
Sloveniji. Običajno sklepamo dolgoročne
pogodbe in ta poslovni model se je izkazal
kot zelo uspešen. Sčasoma nas je bilo tak-
šnih ponudnikov več in takrat smo se od-
ločili, da naredimo korak naprej – da na-
prave SPTE, ki smo jih do takrat kupovali,
izdelamo sami. Torej z lastnim znanjem
in izkušnjami. Tako imamo zdaj lastno
proizvodnjo enot SPTE.
In kako gre?
Uspešno smo začeli, tudi v tujini smo
čedalje bolj prisotni, trenutno najbolj v Ve-
liki Britaniji, od koder prejemamo največ
naročil, zanimanje pa se skokovito širi tudi
na druge trge po vsem svetu.
Mi lahko podrobneje predstavite
lastno proizvodnjo?
Dele za enote SPTE večinoma kupimo
drugje, saj pri njih ne gre za kaj novega,
to so že razviti izdelki. Naša lastna
inovativna rešitev pa je sama kon-
tika ter krmiljenje vseh teh delov.
Razvili smo možnost prilagoditve enote
danim razmeram pri naročniku.
Kolikšna pa je življenjska doba teh
enot?
Življenjska doba je različna, odvisna od tega,
kolikor posamezna enota deluje na leto. Če
bi nenehno delovala, bi bila njena življenjska
doba približno deset let. Za primerjavo, to je
toliko, kot če bi z avtom naredili pet mili-
jonov kilometrov. Enote SPTE, ki jih imamo
v Sloveniji, delujejo približno polovico časa
na leto, kar pomeni, da lahko obratujejo
med 10 in 20 let, potem pa enoto načeloma
obnovimo. To pomeni, da glavne sestavne
111
dele prenovimo, s čimer življenjsko dobo
podaljšamo še za enkrat toliko.
Kaj pa takšna soproizvodnjo elektrike
in toplote pomeni z okoljskega vidika?
Okoljski vidik je seveda zelo pomemben in
takšna soproizvodnja elektrike in toplote ozi-
roma izraba energije ima pozitiven učinek.
Gre za to, da pri tem z vso proizvodnjo
električne in toplotne energije dosežemo
največji izkoristek primarne energije. Torej,
če uporabimo eno enoto zemeljskega plina,
iz nje dobimo karseda največ, približno
40 odstotkov izkoristka električne energije,
50 odstotkov izkoristka toplotne energije,
izgubimo pa okoli 10 odstotkov. Če to pri-
merjamo s proizvodnjo električne energije
v termoelektrarni, pri kateri je izkoristek le
35-odstoten, vse drugo pa so izgube energije,
je to velika razlika. Zakaj se iz Šoštanja
kadi? To je večinoma toplota, ki gre neizko-
riščena v nebo, v okolje. K temu moramo
dodati še izgube pri sami distribuciji elek-
trike, saj jo je treba iz Šoštanja pripeljati
na drug konec Slovenije. Pri naših sistemih
pa se elektrika in toplota proizvajata na
kraju samem, tam, kjer se ju potrebuje.
Menim, da je učinkovita raba energije ena
od ključnih stvari za prehod v nizkoogljično
družbo.
Pa je to res ena od ključnih rešitev?
Definitivno.
Ali energetska učinkovitost pomeni
nujno tudi, da je okolju prijaznejša?
Sam izraz energetska učinkovitost s tem sov-
pada, saj si energetsko učinkovit, če iz iste
količine primarne energije ustvariš več. In če
ustvariš več, izpustiš manj CO2 oziroma ga
prihraniš. To sicer ni vedno nujno tudi zele-
na rešitev, kajti kot zeleno je razumljeno
nekaj, kar je narejeno iz obnovljivega vira,
kot so sonce, voda, zrak ... Plin ni obnovljiv
vir. Skoraj zagotovo se bo v zemeljski plin,
ki se ga zdaj uporablja, začelo dodajati
sintetičnega oziroma metan, ki bo narejen
s pomočjo obnovljivih virov.
Ali vaš sistem lahko nadomesti elek-
trarno oziroma termoelektrarno?
Takšen naš sistem, recimo v Pivovarni
Laško, je velikostnega razreda megavat,
termoelektrarna Šoštanj pa ima moč 800
megavatov. Se pravi, da bi 800 takšnih siste-
mov po Sloveniji nadomestilo Šoštanj. No,
saj ima tudi velik sistem določene prednosti,

energetiki se največkrat sklicujejo na stabil-
nost električnega omrežja. Mi že sodelujemo
v projektu Future Flow, kjer smo mi agrega-
tor, saj ponujamo razpoložljivost naših ma-
lih elektrarn. Naša tehnologija je namenjena
velikim sistemom, pa naj gre za javni sektor
ali industrijo, torej velikim objektom, ki so
RES SEM SREČEN, DA IMAMO V PODJETJU KONČNO
PRODUKT, KI GA LAHKO TRŽIMO PO VSEM SVETU.
veliki porabniki toplote in elektrike. Tu je in-
vesticija v SPTE tudi ekonomsko smiselna.
Težava pri obnovljivih virih, kot sta sonce in
veter, je, da nista stalna. Soproizvodnja na
drugi strani pa zagotavlja nemoteno oskrbo
z električno energijo in lahko prispeva k
stabilnejšemu omrežju. V našem podjetju
razvijamo določene izboljšave, s katerimi se
bomo lahko pohvalili v prihodnosti. Morda
bomo ponudili celo kakšne pionirske rešitve,
patente, a naj za zdaj to ostane skrivnost.
Torej imate svojo razvojno ekipo?
Imamo svojo ekipo, sodelujemo pa tudi
z Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mari-
boru, na strojnih fakultetah z oddelkoma
za energetiko.
Kaj pa pridobivanje kadra? S tem so
v Sloveniji že kar težave.
Tudi na našem področju so težave s kadri,
ampak kot podjetnik, direktor in lastnik pod-
jetja si nenehno prizadevam, da v podjetju
med vsemi vlada timski, športni duh, da
smo vsi partnerji in kolegi ter da skupaj ras-
temo. Imam občutek, da smo zadovoljni,
zato smo pri pridobivanju kadrov uspešni.
Tudi zaradi že omenjenega sodelovanja z
obema univerzama. Tisti, ki so ambiciozni
in delavni, radi potrkajo na naša vrata
z željo, da bi se radi pridružili našemu
mlademu in ambicioznemu kolektivu.
Kaj pa menite o pomembnosti jedrske
energije na eni strani in na drugi strani
o odzivu ljudi na gradnjo novih elek-
trarn na rekah?
Pred leti sem bil precej presenečen, ko so se
Nemci odločili, da se bodo odpovedali jedr-
ski energiji. In potem se je s časom pokaza-
lo, da so se odločili narobe. Sam menim,
da je JEK 2 projekt, ki bi ga Slovenija mora-
la izpeljati, sploh glede na to, da jedrsko
elektrarno že imamo. Slovenija bo v prihod-
nosti potrebovala še večjo proizvodnjo ener-
INTERVJU: MARKO SERŠEN
gije in odvisnost od uvoza ni rešitev. Poleg
tega imamo znanje in tudi menim, da je JEK
2 okoljsko veliko sprejemljivejša kot pa grad-
nja na rekah, sploh še, če pri tem drastično
posegamo v ekosisteme. Še več, v tem pri-
meru sem celo bolj zagovornik gradnje
vetrnih kot pa novih hidroelektrarn; ne sicer
za vsako ceno, saj mora biti vsak poseg
v naravo premišljen.
Kaj je torej energija prihodnosti?
Za zanesljivo oskrbo je potrebna dobro pre-
mišljena energetska mešanica. Vsekakor sem
zagovornik vetra in fotovoltaike, ampak, kot
rečeno, so to nezanesljivi, nestabilni viri, kar
je velika težava za nemoteno proizvodnjo ele-
ktrike in s tem za stabilnost električnega sis-
tema. Res je, da gredo stvari z razvojem teh-
nologije naprej, tudi v energetske zalogovni-
ke, kakšen je postavljen na Jesenicah. Posta-
vitev zalogovnikov je en trend, ki se napove-
duje, drugi pa je pretvarjanje presežka energi-
je v sintetični plin, ki sem ga že omenil. Na
drugi strani so jedrske elektrarne – zakaj jih
ne bi naredili še varnejše, zakaj ne bi stre-
meli k temu, ne pa, da kar naenkrat rečemo,
da jih ne bomo več imeli. Poglejte, razumem
Greto in jo podpiram, ne strinjam pa se
z njo, da bi morali z letal presedlati na jadr-
nice, ko hočemo, na primer, priti iz Evrope
v ZDA.
In fosilna goriva?
Termoelektrarne je treba čim hitreje nado-
mestiti drugimi zanesljivimi viri. Tukaj vidim
največ potenciala v razpršeni proizvodnji
električne energije, tudi s soproizvodnjo.
Bojim se, da se v prehodu v nizkoogljično
družbo plinu vsaj še 20 let ne bomo mogli
kar tako odpovedati.
Kaj pa električni avtomobili?
Proti njim seveda nimam nič, ampak ko ga
imaš, moraš dobro vedeti, kje se boš ustavil
in napolnil baterije. Vse moraš vnaprej spla-
nirati, vsaj za zdaj je tako. Kmalu bodo vrste
za polnjenje še večje, kot so na navadnih
bencinskih črpalkah, četudi bo mest za pol-
njenje električnih avtomobilov več. S tem
se bo tudi večala poraba električne energije.
Sam vozim hibrida in menim, da je to dobra
rešitev, ker med mestno vožnjo uporabljaš
112
elektriko in zelo malo onesnažuješ.. Kar se
tiče težjega prometa, bomo pa morali še
videti. Delne rešitve so v elektriki, obstajajo
pa tudi vmesne rešitve, na primer na uteko-
činjeni zemeljski plin ali vodik.
Glede na to, da ves čas govoriva
o energiji, me zanima, kako jo ob-
navljate sami pri sbi.
Obožujem kolesarstvo, ki sem ga svoje dni
resno treniral, zdaj pa imam tukaj v Ljubljani
gorsko kolo, s katerim se peljem po kakšnih
200 metrih asfalta, potem pa zavijem v nara-
vo. Rad kolesarim ob Savi, okoli Gameljn,
Rašice, zapodim se v gozd. Pri cestnem kole-
sarjenju pa je zame zakon Istra. Tam se ti
lahko zunaj sezone zgodi, da ne srečaš nobe-
nega vozila, vmes pa zaviješ na božanske
njoke s tartufi. Tam je pogosto tako, kot bi se
čas ustavil. Rad vozim tudi kolesarske mara-
tone po Dolomitih, tako cestne kot gorske.
Koliko kilometrov pa na leto naredite
s kolesom?
Skupaj okoli pet tisoč, več ne gre, nimam
časa, pa čeprav imam eno od koles domala
ves čas pri roki. Žena pa jih je zadnjič naštela
13. [smeh] Rad pa tudi kajtam, smučam,
igram golf in še kaj. Ko sem bil študent, sem
učil deskanje na snegu šest let, vmes kdaj
tudi smučanje. Ko pa sem dopolnil 40 let,
mi je žena podarila karto za newyorški mara-
ton, tako da sem obkljukal tudi to.
Kaj vas pri delu najbolj osrečuje?
Res sem srečen, da imamo v podjetju kon-
čno produkt, ki ga lahko tržimo po vsem
svetu. Prej nam je to manjkalo. Nikoli me ni
bilo strah izzivov, poleg tega smo Slovenci
ne samo priden, ampak tudi zelo sposoben
narod. O tem sem se prepričal že med
študijem, ko sem delal v tujini, največ v
Nemčiji in Kanadi. V Nemčiji sem čistil in
z avtomobilom razvažal fotomaterial, pa
tudi v Kanadi sem bil dečko za vse. Tako
sem pridobil veliko raznolikih izkušenj,
še preden sem se podal na sedanjo podjet-
niško pot. Na podlagi vseh izkušenj imam
zelo dobro mnenje o uspešnosti Slovencev
in se za nas sploh ne bojim. Poleg tega me-
nim, da imamo zaradi naše mentalitete neko
prednost v primerjavi z drugimi. V sebi ima-
mo nekaj balkanske in mediteranske krvi,
kar nam daje prožnost in iznajdljivost, da ni-
smo neprilagodljivi, togi, poleg tega smo
tudi pridni, marljivi. To se mi zdi vrhunski
miks, ki ga moramo s pridom izkoristiti.
Specializirani za soproizvodnjo toplote in električne energije.
Proizvajamo, vgrajujemo, vzdržujemo in upravljamo SPTE naprave.

Ustvarjamo
prihranke
za vaše
podjetje.

Prihranki / leto:

1000 t
pri CO2 izpustih
20 %
pri stroških
za 1 MW SPTE enoto energije

energen.si
Na skrajnem zahodu Islandije ob narodnem parku Snæfellsjökull
leži slap Bjarnarfoss, ki ga izven sezone, ko se Islandija praktično
popolnoma zapre, lahko ljubosumno občudujete čisto sami.
 REPORTAŽA

SAGE IZ BISAGE
Modre so besede, ki trdijo, da Islandija, otok ognja, slapov,
vulkanov in ledu, ni le počitniška točka, ampak tudi terapija.
Tu in tam si je treba sprazniti
glavo. Se znebiti črnih misli,
stresa, skrbi zaradi vojn in
denarja. Za takšno početje je
težko najti idealnejši kraj od
samotne in izolirane islandske
pokrajine. Med črno vulkan-
sko lavo in ledeniki se lahko
ne le soočiš s svojimi demoni,
ampak se jih morda celo
znebiš – če te vmes slučajno
ne zgrabi kak trol ali goblin.
Ti škratje,
TEKST & FOTO ALEŠ ki jih je tu-
BRAVNIČAR kaj po za-
trjevanju
domačinov vsepovsod polno
(kar 80 odstotkov Islandcev
verjame vanje), niso zrasli
le na Tolkienovem zelniku,
temveč so plod bujne nordijske
domišljije in kdo ve kakšnih
substanc, ki so jih uživali stari 1
Vikingi. A otočani so zelo
odločni glede verovanja v vil-
ince – nekateri se z njimi po-
govarjajo, drugi celo ljubijo. O
TU IN TAM SI JE TREBA SPRAZNITI GLAVO. SE ZNEBITI
zadevi, ki je sila resna, je pred ČRNIH MISLI, STRESA, SKRBI ZARADI VOJN IN DENARJA.
leti pisal tudi New York Times.
V Reykjaviku škratov in vil- ali pa jo mahneš na filmski fes- našli svoj popolni instagramski 1. Med fumarolami v Krafli na poljih lave
smrdi po gnilih jajcih.
incev ni. Ta mala prestolnica tival, ki delno poteka na – av- kotiček in se v svojih primerno 2. Verjetno najbolj simpatična rdeča luč
je valilnica intelektualne elite. tobusu. Islandci nosijo maske dragih jaknah Patagonia in na svetu v mestu Akureyri.
3. "Na novo" odkrita soteska
V zavetju udobnih lokalov okamenele stoičnosti in iskan- Arcteryx živih barv namestili Fjaðrárgljúfur je dolga 2 kilometra.
lahko piješ čaj z Björk, bereš je toplega nasmeha je uspešno na popoln kraj za selfi deset- 4. Rt v Westfjordih.
5. Na zahodu otoka leži nekaj čudovitih
poezijo potepuškim mačkam le pri prezeblih turistih, ki so letja. Kulturni vzgib v Reykja- in dostopnih vulkanskih kraterjev.

2 3 4 5

115

8 9
6. Čarobni Vik in njegove tri bazaltne
konice.
7. Krater Kerið, kjer je imela koncert
tudi Bjork.
8. Laguna Jökulsárlón je veliko
ledeniško jezero na JV otoka, na robu
narodnega parka Vatnajökull.
9. Domača ognjišča islandskih B&B
prenočišč pri domačinih.
10. Morda najlepši slap Islandije
Svartifoss, 45 minut hoda čez narodni
park Skaftafell.
11. Otok je prekrit z belo odejo od
oktobra pa vse do pozne pomladi.
viku še kako živi, hkrati z njim
pa cveti tudi alternativa. Čez
teden jo napajajo neskončne
skodelice kave in za konec ted-
na alkohol. Famozni viken-
REPORTAŽA
daški runtur, popivanje po čim
več mestnih lokalih do jutra,
ko v potokih alkohola padejo
vsi tabuji starega in mladega
sveta, je le ventil za izpust
potlačenih emocij. Potem pa
nekoč nenadoma vstopi David
Lynch, ki se je odločil, da bo
Islandce rešil pred njimi sami-
mi s transcedentalno medita-
cijo, kar je za narod, obupan,
tiho hrepeneč po večji med-
narodni pozornosti, sila težka
reč. Njegov obisk je bil polo-
mija, saj so ga otočani kljub
odlični ideji videli kot še enega
116
V FAMOZNEM VIKENDAŠKEM RUNTUR-
JU V POTOKIH ALKOHOLA PADEJO VSI
TABUJI STAREGA IN MLADEGA SVETA.
10
potujočega vrača z nemogo-
čimi napoji iz kačjih nožic in
kocin čarovniških nosov.
V nekoč pregrešno dragi
deželi, kjer si nisi mogel
privoščiti niti piva, kaj šele
najeti avtomobila, je po finan-
čnem zlomu pred desetletjem
vse postalo za odtenek cenejše.
Kaj kmalu so to zavohali turis-
ti, siti Zakintosa in Ibize, ter
trumoma okupirali to fantas-
tično otoško državico. Vulkan-
ske izbruhe so dobesedno
zamenjali izbruhi turistov.
Epske zgodbe o legendarnih
11
reykjaviških runturjih, celo-
večernih popivanjih od puba
do puba do jutra in sila poceni
leti iz Londona, Münchna in
Budimpešte so naredili svoj
delež, najbolj pa je epskost
Islandije zaznamoval prav
mogočni tovariš Instagram.
No, malo tudi Igra prestolov.
Proč od Reykjavika se začne
divjina. Zaradi visokih cen
(hamburger lahko stane tudi
20 evrov, lazanja 30 in steak
100 evrov) je najbolj priljub-
ljen obrok turistov kuhana
hrenovka (pilsur), ki jo proda-
Avtor na bazaltnih "orglah" črne vulkanske plaže Reynisfjara, kjer neusmiljeni
valovi odnašajo nič hudega sluteče popotnike v morje brez opozorila. Že pred
30 leti jo je National Geographic uvrstil med najlepših 10 netropskih plaž na svetu.
 REPORTAŽA

12 13 14 15

12. Islandski "zlati krog" (Gullni

hringurinn) je 300 kilometrov dolga
cestna zanka in turistična pot na jugu
otoka, ki premore največ znamenitosti.
NAJSAMOTNEJŠI BAZEN GEOTERMALNE VODE NA SVETU. DALEČ
13. Idilični prizor iz Olafsvika na severu.
14. Islandija je prav zaradi Instagrama
NAOKOLI NI NIKOGAR. NITI ŽIVE DUŠE. ZUNAJ PA SVOBODA.
postala neverjetno priljubljena
destinacija, kjer brezpilotna letala (z
izjemo peščice lokalnih omejitev) lahko njo neokrnjeno evropsko divji-
letajo povsod.
15. Hákarl, gnil fermentiran morski pes,
no. Na jasen dan lahko tu
je hardcore islandska nacionalna jed,
loči fantke in dečke od odraslih moških.
v nasprotju z drugimi deli
16. Obline neskončnih polj lave dežele uzreš več tjulnjev in
Eldhraun so prekrite z mehkim mahom.
kitov kot ljudi v mogočni izoli-
17. Pot mimo mogočnih vulkanov na
severovzhodu, ki so zaviti v tančice rani pokrajini brez dreves,
skrivnosti in nordijskih poganskih legend.
zaresnih stalnih naselbin in
18. Prizor, ki jih je poln Instagram –
čarobna pokrajina in pogosto dobrih cest. Prav tukaj so
dramatično vreme.
19. Zaradi astronomskih cen je železni
norveški Vikingi ugledali prve
repertoar slehernega popotnika na
Islandiji poceni hot dog pylsur, ki ga
ledene gmote in poimenovali
prodajajo na vsaki pumpi. Najboljši je v otok dežela ledu (čeprav je
kiosku Bæjarins Beztu v Reykjaviku.
20. Vestrahorn na polotoku Stokksnes
Islandija pretežno zelena,
(skrajni jugovzhod) je eden najbolj
romantičnih is mističnih krajev Islandije.
Grenlandija (grøn = zeleno)
Tu leži filmska zapuščena vikingška pa (še) večidel ledena). Potem
vasica na izjemno vetrovni plaži.
so mojstrsko vodili evidenco,
iz katere vasi na evropski
jajo na sleherni bencinski celini je prišel kak Viking za
črpalki in stane nekaj manj famoznih zadnjih tisoč let.
kot štiri evre. Nad vulkani Kot Florida, Pariz in Hong-
vzhoda leži Westfjords, sklop kong ima tudi Islandija svoj
razgibanih fjordov na severo- lastni Disneyland, hiperkomer-
zahodu, ki jih številni lokalci cialno, hiperrealno in hiper-
romantično opisujejo kot zad- oglaševano termalno oazo 16

20

17 18 19

118
 21
Blue Lagoon (bluelagoon.
com). V sodobnem skandi-
navskem slogu predstavlja
vse, kar Islandija ni – digitalne
omarice, lounge sobane, za-
pestnice s čipom in dobropi-
som za lokalni bistro ter horde
turistov, namazanih s termal-
nim blatom, ki tolčejo neskon-
čne selfije v modri vodi na
prostem. Kompleks je postav-
ljen v popolno samoto sredi
z mahom preraščenega polja
lave nekaj kilometrov iz Grind-
avika in je pravzaprav ograjen
geto velikih, stalno kadečih se
luž s svetlomodro žvepleno
22
vodo, ki kakopak smrdi po
gnilih jajcih. Domačini trdijo,
da je ta termalna voda izvrst-
na za bolezni kože. Sila zan-
imivo, saj voda na začudenje
kopalcev razjeda zlato in
srebro.
Moje najljubše islandsko
doživetje je malce drugačno.
Začne se v vasici Holmavik,
kjer je čas za tisto pregovorno
islandsko kavo ali čaj iz lišajev
in brezovega lubja. Potem pa
na makadam po cesti, vklesani
v rob gora, ki se je ne bi upal
prevoziti ponoči, kaj šele v
slabem vremenu, vse do zapu-
23
119
ščene tovarne ribjih konzerv
v Djupaviku, na prizorišče
epskega koncerta legendarne
islandske glasbene skupine Sig-
ur Ros, ki je za vedno zabele-
žen v njihovem filmu Heima.
Še kako uro vožnje (tri kilo-
metre) pred popolnim koncem
ceste na severu velikega fjorda
stoji Krossnes, zraven pa v
samoti obale Grenlandskega
morja, na prazni plaži, polni
lesenih hlodov, ki jih je morje
prineslo iz Sibirije, najsamot-
nejši bazen geotermalne vode
na svetu. Daleč naokoli ni ni-
kogar. Niti žive duše. V leseni
kočici nabiralnik za plačilo
vstopnine (evro in pol), tuš in
šampon. Zunaj pa svoboda,
osama, praznina, izolacija. In
morda kakšen voajerski trol.
21. Arnarstapi velja za eno najbolj
šarmantnih vasi zahoda. V Búðirju
leži tudi skrbno čuvana črna cerkev
(Búðakirkja) iz 1703.
22. Prve konje so na Islandijo pripeljali
Vikingi v 9. stoletju. Islandski konji redko
presežejo višino 150cm.
23. Pogled na zasneženi Reykjavik . S
120.000 prebivalci predstavlja največje
mesto Islandije in hkrati najbolj severno
ležečo prestolnico na svetu.
24. Na vhodu v Reykjarfjörður ob
strandirski obali Westfjordov leži mali
Djupavik, njegovi glavni atrakciji pa sta
zapuščena tovarna ribjih konzerv in
zarjavela ladja Suðurland. Tu so imeli
koncert legendarni Sigur Rós.
24

PUSTITI ČASU
Dovoliti času, da se realizira. Pustiti
času čas. Počakati na vzpon do poti,
ki pokaže, kaj je za naslednjim ovinkom.
In v vmesnem času v sebi gojiti mir in
vero, da pridemo do tja. Ustvariti prostor
v sebi, ki bo omogočil razmislek. Počakati
partnerja, da premisli tisto, kar je sam
pripravljen predelati. Ne hiteti. Opazovati
ritem narave, sonca in lune. Prepoznavati
čas in intuicijo, ki pravilno odmeri,
kdaj je čas zares pravi. In ko se
pokaže prostor, delovati.
Tako je. Govorimo o času.
O komponenti, ki nas spremlja
na vsakem koraku, tako v budnem
stanju kot v sanjah. Vse, kar počne-
mo, se realizira v času. Lahko se
tudi v mislih. A tudi misel je vpeta
v čas. Ali v tišino. Odvisno od tega,
kako globoko smo kultivirali not-
ranji vrelec ognja in strasti, ki nas
žene naprej. Če smo na varnem,
pod streho inštitucije, ki tako ali
drugače poskrbi za minimalno
gmotno varnost, nam čas teče
drugače. Morda počasneje, saj nas
nič znotraj nas ne priganja. A v var-
nem okolju hitreje zaspimo, saj ni-
majo razloga za neprestano iskanje
nečesa, kar nas ohranja budne. Če
pa smo sami na trgu, je situacija
drugačna. Nihče nas ne varuje,
ščiti ali bodri, in ko se zanesemo
le nase, v sebi najdemo nekaj več.
Zato je dobro spoštovati vse podjet-
nike in tiste, ki gradijo sami, četudi
z ekipami, saj se jim čas sestavlja dru-
gače. In tudi oni morajo precej bolje
poznati mejnike v času, ki določajo
možnosti za rast.
Ko ni izbire, delujemo. Če je izbira
možna, kolebamo in izgubljamo tako čas
kot energijo. In preizkušnje so namen-
jene prav temu: da zrastemo kot ljudje.
Zato je drugim treba znati pomagati:
rast pomeni priložnost, in ko nekoga
oropamo za izkušnjo rasti, mu odvza-
memo priložnost novega spoznanja.
KOLUMNA
ČAS
Čas in osebna rast hodita z roko v roki.
Podobno velja za samospoštovanje: kdor
se zanj še bori, se bori s svetom, s seboj
in z drugimi. Zato se opoteka v času;
ko na primer čaka na odgovor za službo,
se v sebi sooči z demoni strahov in dvo-
mov. Ne sliši notranjega glasu, ki se rodi
v tišini. Za tišino pa potrebujemo druga-
čen čas. Kdor je prakso samospoštovanja
TEKST LUCIJA MULEJ MLAKAR
pri sebi definiral, se zanjo že potrudil in
dokazal, da je lekcijo dojel, ne potrebuje
boja in dokazovanja lastne vrednosti.
Časa ne lovi, ampak se vanj umešča.
Saj ko prispemo do stanja notranje har-
monije, se podzavest in zavest povežeta
in konflikt sam po sebi odpade. In čas
stopi na našo stran, začne nas podpirati.
Ta spoj nasprotij, ki kot konice nedos-
ledij nič več ne opozarja nase, omogoča
edinstveno izkustvo: ko nismo priča raz-
hajanju in notranjemu razkolu, ki vselej
120
izčrpa, se rodimo v nov čas. Rodimo
se na novo. In samo smo. In ko smo,
je tudi čas naš. In pot do sozvočja z
naravo v sebi, torej z notranjo zavestjo
in svetom, ki je naša zunanja zavest,
je možno zgraditi v tišini. A ne brez
tehtnih argumentov in preizkušenj,
ki nas notranje očistijo.
Tako ni več nepomembno, kaj čutimo
o nekom ali o nečem, ker vsaka in-
terakcija s svetom, ljudmi in Bogom
določi naše možnosti dometa in
omejitev. Naš čas in tisti čas, ko se
razcvetimo v svetu. To, kar vidimo
znotraj in zaznamo v sebi, ustvari-
mo zunaj in prepoznamo v svetu.
In prav nič drugače ne gre. Uvid kot
posledica trdega boja in notranjega
konflikta, ko se soočamo z vsemi
ravnmi, ki bivajo paralelno, a po-
gosto nimajo nič skupnega, za ved-
no spremeni izhodišče. In to, kar
ljudi ubije znotraj, je vrzel, ki jo
pušča življenje. To je tista praznina
v času, za katero nimamo besed.
Vrzel, ko se nam zazdi, da nam je
bilo odvzeto nekaj našega, tistega,
kar nam od vekomaj pripada, bolšči
v nas. In tisto je včasih dano na
mesta, ki si tega ne zaslužijo. In
vrzel znotraj nas prikličite vrzeli
v tem, kar doživljamo kot realnost.
In takrat se možnost, da se prebudi-
mo, zveča. Zato sta za dobro življe-
nje pomembna globina razumevanja
in notranji spoj nasprotij, ki nas
ščiti pred grobostjo sveta. Saj v svoj svet
prikličemo le tisto, kar pogojno nosimo
v sebi: ničesar, kar ni že po sebi dano
in ustvarjeno, ne moremo zgraditi. Zato
zlitje rodi zlitje, obilje blagostanje, mir in
tišino. In čas, ki se gradi v času, ustvari
tisto ničelno izhodišče, od koder lahko
delujemo drugače. Samo v sebi z ravnan-
jem s seboj in s svetom kujemo načrte
in polagamo gradnike za rast lastne hiše
sreče v času, ki naj k sebi prikliče le
dobro, tvorno in izpolnjujoče.
FOTO MELISA TOPČIČ
KUPUJ
PRI ZAJCU.
Unikatni izdelki.

Uradna spletna stran s Playboyevimi oblačili,

ekskluzivnimi kolekcijami, dodatki in še več. OBIŠČITE PLAYBOYSHOP.COM
JAGUAR F-PACE

NE ŽELIJO SI VSI
BITI KOT STE VI.

JAGUAR F-PACE. Prejemnik množice nagrad. Vizuelno močne

oblikovne linije izhajajo iz naše športne dediščine. Inteligenten
štirikolesni pogon in športno podvozje predvidita vsakršne vozne
pogoje, zato je dinamična vožnja vedno možna. Presenetljivo zabaven
in varen. Še nikoli videno v razredu SUV. F-Pace razred zase.

Avto Aktiv Intermercatus d.o.o.

Ljubljanska cesta 24
1236 Trzin

jaguarslovenija.si

Povprečna poraba goriva: 5,6 - 11,9 l/100km. Emisije CO2: 147 - 272 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b. Specifične emisije NOx: 3,1 - 75
g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,11 - 0,29 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,03E11 – 1.06E11. Ogljikov
dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževalcev zunanjega zraka iz prometa pomembno
prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter
dušikovih oksidov. Slika je simbolna.