snrr020 bo) prt covidu-19 tual zvitaminom 0: prevertepriporoéla2arawnikoy -24ucom V boj proti covidu-19 tudi z vitaminom D: preverite priporoéila zdravnikov Ljubljana, 02.11.2020, 11:28 | Posodobljeno pred 6 dnevi PREDVIDEN GAS BRANJA: § min AVTOR Vesna Lambergar Elani Strokovne skupine za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D so strnili modi in pripravili zaéasna éila za namene blazenja pandemije covida-19. Priporo tudi vsem DSO. Priporoéajo, da bolniki takoj po pozitivnem brisu Stiri dni jemljejo 14.000 IE/dan, nato pa enkrat tedensko. Zadostne koligine vitamina D bi lahko blazile potek bolezni in morda celo prepreéile smrt, pojasnjuje vodja strokovne skupine. Drugi november obeleZujemo kot svetovni dan vitamina D. Letos je zaradi pandemije novega koronavirusa vitamin D, ki ima zelo pomembno viogo pri delovanju imunskega sistema, 3e posebej v ospredju. Vitamin D ima v telesu vlogo steroidnega hormona, ki vpliva na okrog 200 funkcij, med katerimi je najbolj znan vpliv na metabolizem kalcija, fosforja in kosti, poudarja zdravnik Darko Siuka s Kliniénega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike \jubljanskega UKC, ki je skupaj s kolegi pripravil priporotila za nadomeSéanje vitamina D. Priporoéila so Ze poslali vsem domov za starej8e obéane. V Sloveniji je bila namreé na nacionalnem nivoju konec lanskega leta vzpostavijena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smemic za preskrbo z vitaminom D, ki jo vodi prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja in predsednica Zdruzenja endokrinologov Slovenije pri SZD. Naértujejo, da bodo celostne nacionaine smernice lahko predstavili v naslednjem letu, vendar pa jih je izbruh koronavirusa prisilil, da so nekateri élani skupine strnili modi in pripravili zaéasna priporodila za namene blazenja pandemije. hitps Aww. 24. comvnoview/slovenia-bo-s-covi-t@tudb-z.vtaminom.s-preverte-sniporocia-zdraymikov.hin wrsnrr020 bo) prt covidu-19 tual zvitaminom 0: prevertepriporoéla2arawnikoy -24ucom Priporotila za nadomestanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okuib in za nadomestanje holekalciferola pri posameznikih s CcOvID-19 PREVENTIVA Odmerjanje ODRASLI | Zdravi 800"-2.000 IE"/dan Od zatetka oktobra do konca aprila ‘OGROZENI Kroniéni bolniki 1.000-2.000 | vse leto | Dnevni odmerek se Starejfiod 70 let 1E/dan poveta: ali do 4.000 IE/dan ‘© Zéravstvenidelavci | 10.000- ‘ob nizki 34.000 izmerjeni konc. lE/teden vit Ds (manj kot '* Svojci obolelih v istem Vsaj en SO nmol/l) do gospodinjstvu mesec oz. | _izmerjene kone od vvsaj 75 nmol ‘* Tvegani stikis ‘oktobra Covid-19 pozitivnimi do aprila pacienti 11a 2.000-4.000 IE/dan pri vseh 2 ITM >25 kg/m? © Nosegnice 1.500- Vso 20001€*/dan__| noseénost OTROCI O-Lleta 400-1.000" IE/dan 1.48 let {600-1.000" IE/dan BOLNI | ZDRAVUENJE Odmerjanje ‘Covidig” | VSI im prej po potrditvi 14,000 |E/dan 4 dni zapored, ée pre) niso jemali okuibe s SARS-CoV-2 (dovol) vitamina D, {asimptomatski ali z blago Nato 2000 IE/dan Kliniéno siiko) ali 14.000 |E/teden Hospitalizirani Dolotitev 25(OH)D3...6e <75 nmol/i al] Hospitalizirani, premestitev v Nadaljevati po 2gornji shemi er "IE —mednarodne enote, 1000 I€ = 25mcg holekalciferola * Referenéne vrednosti za vnos Vitaminov in mineralov — tabelariéna priporotila za otroke, miadostnike, odrasle in starejSe, NUZ, 2013; povzeto po D-A-CH: New Reference Values for Vitamin D. Ann Nutr Metab 2012; 60: 241-246. *Holick M et al. Evaluation, Treatment, and Prevention of Vitamin D Deficiency: an Endocrine Society Clinical Practice Guideline, J Clin Endocrinol Metab 2011; 96: 1911-1930 2.000 IE holekalciferola = Plivit D3 10 kapljic ALI Oleovit 5 kapliic 14.000 IE holekalciferola = Plivit D3 70 kapljic ALI Oleovit 35 kapliic Priporogila jemanja vitamina D. tps: www. 24ur.cominovicw/slovenjay-bo.s-covie-18ud-z-vtaminom-<.preverte-priporecila-zdravnkov.htm an‘rinao20 V bj rt covd-19 ta wtaminam 0: prevent prporosiazdravmikoy = 2urcom Priporoéila temeljijo na znanstvenih dognanjih stevilnih randomiziranih Studi, nastalih pred obdobjem covida-19, na priblizno 47 Studijah iz obdobja covida-19 in na pomembni prvi randomizirani Studiji, opravijeni na 67 bolnikih iz Cordobe. V tej Studiji je le eden izmed 50 bolnikoy, ki so prejeli vitamin D, potreboval zdravijenje v enoti intenzivne terapije, nihée od njih pa ni umrl. V skupini 26 bolnikoy, ki ga niso prejeli, je intenzivno zdravijenje potrebovala polovica, dva bolnika pa sta umrla. Kakna so priporogila? Priporogita zajemajo podrogje preventive, pri éemer za vse prebivalstvo od oktobra do konca maja priporozajo vnos vitamina D 3 od 800 do 2000IE. Za visoko ogrozene posameznike svetujejo odmerek 1000 do 2000IE skozi vse leto (starejgi od 70 let, zdravstveni delavei, kroniéni bolniki, svojci obolelega in visokoriziéni stiki). Za noseénice svetujejo preventini odmerek 1500 do 2000IE. Pri posameznikih s prekomerno telesno teZo svetujejo podvojene odmerke. Za bolnike s covidom-19 priporoéajo takoj po pozitivnem brisu 14 000 IE/dan 4 dni, nato pa enkrat tedensko. Ce bolnik potrebuje hospitalno zdravijenje, pa se vrednosti dodatno korigirajo po meritvi ravni presnovka D3, torej 25 (OH) D3, sporoéa Siuka tps Awww. 24. comvnoviee/slovenia-bo,s-covd-1@udb-z.vtaminom.s-preverte-pniporocia-zdramnikov.hin sirsnrr020 bo) prt covidu-19 tual zvitaminom 0: prevertepriporoéla2arawnikoy -24ucom Meje preskrbljenosti’ z vitaminom D Optimaina raven 25(OH)D: >75 nmol/L >30 ng/ml Mejne vrednosti 25(OH)D: 50-75 nmol/L 20-30 ng/ml Pomanjkanje 25(OH)D: <50 nmol/L <20 ng/ml Hudo pomanjkanje <30 nmol/L <12 ng/ml ‘Opomba:*25(OH)D: serumska Koncentradja 25-hidroksi-vitamina D Najboljéi nagin, da preverite ravni vitamina D v krvi, je, da se testirate. Zakaj je pomemben vitamin D? Kot pojasnjuje Igor Pravst z Inétituta za nutricionistiko, je vitamin kijuéen za normalno delovanje élove8kega telesa. Vitamin D lahko nastaja v dlove8ki kozi, kadar je ta dovolj éasa izpostavijena dovolj intenzivni sonéni svetlobi. Poleti potrebe po vitaminu D pokrijemo Ze s krajSo zmemo izpostavijenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, ée so soncu izpostavijene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sonénih Zarkov tvorbe vitamina D v kozi skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos. Najpomembnejge prehranske vire vitamina D v uravnotezeni prehrani predstavijajo predvsem razliéna Zivila Zivalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska Zivila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. A kot poudarja Pravst, glede na “epidemioloske podatke vecina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj Zivila veéinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj Zivil z veé vitamina D pa pojemo precej malo. Preliminarni rezultati raziskav kazejo, da Slovenci v povpreéju dnevno zauzijemo pribliZno 3-4 mikrograme vitamina D, pri emer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike pride jeseni in pozimi, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih do pomanjkanja". tps: www. 24ur.cominovicw/slovenjay-bo.s-covie-18ud-z-vtaminom-<.preverte-priporecila-zdravnkov.htm arsnim020 bo) prot covidu-19 tual z vitaminom D: prevetite priporotlazaravnikoy -2éu.com Pomembnejga kot farmacevtska oblika je koligina zauzitega vitamina D. FOTO: Dreamstime Jeseni in pozimi vitamina D primanjkuje kar 80 % prebivalcem Slovenije Nacionalne raziskave kazejo, da kar okrog 80 % odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju trpi za pomanjkanjem vitamina D. Preskrbljenost z vitaminom D so raziskovali v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Vodja raziskave Igor Pravst pojasnjuje, da so analizirali vzorce krvi pri 280 odrasiih, starih med 18 in 74 let, Rezultati so pokazali, da med novembrom in aprilom kar priblizZno 80 % odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 % pa je trpelo celo hudo pomanjkanje. Se bolj zaskrbljyjoti so bili rezultati vrednotenja z upo8tevanjem strogjih priporodil mednarodnega Zdruzenja za endokrinologijo, ki kaZejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimaino preskrbljenih manj kot 5 % odraslih. Rezultati raziskave so bili letos objavijeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients. Raziskovanje preskrbljenosti z vitaminom D pa nadaljujejo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta "Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih’, ki ga vodi In&titut za nutricionistiko. Vodja projekta Katja Zmitek pojasnjuje, da so raziskovali vpliv dodajanja 25 ig (1000 IU) vitamina D3 v razliénih farmaceviskih oblikah. Ugotovili so, da je pomembnejga kot hitps Aww. 24. comvnoview/slovenia-bo-s-covi-1@tud-z.vtaminom.s-preverte-sniporocia-zdraymkov.hin onsnim020 Vb) at covid19 tua vtaminam 0: prevente prperatiezdrayikoy ~2&u.com farmacevtska oblika koligina zauzitega vitamina D. Velik vpliv na udinkovitost dodajanja je imel predvsem indeks telesne mase — ljudje s prekomerno telesno tezo potrebujejo vetje odmerke vitamina D. Tudi ti rezultati so bili letos Ze objavijeni v znanstveni reviji Nutrients re ther . 6308 -antityPs™ Ci sit pgoeLIcerionla ; V jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sonénih Zarkov tvorbe vitamina D v kozi skorajda ni, zato je dodajanje nujno. FOTO: Dreamstime Letos Se slabSi rezultati kot lani Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanjem povezav z Zivijenjskim slogom. Kot pojasnjuje Zmitkova, so leto8nje poletje zaznali znatno manjgo preskrbjjenost z vitaminom D kot lani. Razloge za to Se preuéujejo, mozno in verjetno pa je, da so bili zaradi ti. koronaukrepov udelezenci raziskave leto8nje poletje manj izpostavijeni soncu, npr. zaradi krajSega oz. drugaénega dopusta. Pri posameznikih, pri katerih je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos Se nizja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prigio hitreje oz. v vegjem obsegu kot prejénja leta, Se opozarja. Dovolj vitamina lahko ublazi potek bolezni in prepreci smrt tps: www. 24ur.cominovicw/slovenjay-bo.s-covie-18ud+-z-vtaminom-<.preverte-priporecia-zdravnkov.htm er‘rinao20 Vb prot covd-19 uz vision 0: prevent prporobiaadravnkov- 24 com Kot pojasnjuje Pfeiferjeva, se pomanjkanje vitamina D med drugim odraza v slab8i naravni odpornosti proti akutnim (virusnim) okuzbam dihal. "V obdobjuu pandemije covida-19 pa je pomembno izpostaviti tudi, da lahko vitamin D, Ge ga imamo dovolj, z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljucih ublazi potek bolezni in morda prepreci smrt," poudarja. tps: www. 24ur.cominovicw/slovenjay-bo.s-covie-18ud-z-vtaminom-<.preverte-priporecila-zdravnkov.htm