14 uk ni konéal v medvedjem gobcu. Res je, da ga je zver presenetila. SliSal je Sele Svist krempljev skozi zrak, ko je zadihan stal na robu stene in razmisljal, kaj naj stori. Udarec ga je surovo vrgel po tleh, vse, kar je drzal v rokah, je padlo éez steno. Bliskovito je planil pokonci. Ni se zavedal, da krvavi, medved je hlastnil proti njemu, zadela ga je vroca, smrdljiva medvedja sapa. Zobje so zgrabili kozuh, Vuk pa se je vrgel vanak. Za trenutek se je zde- lo, da bo medved potegnil fanta k sebi in ga pometkal pod seboj, a se je kozuh razparal in Vuk je padel nazaj v sneg, Medved je stresel koZuh sem ter tja, a Vuk ni Cakal, da zver ugotovi, da med zobmi drii samo ovtjo kozo. Spustil se je na rob prepada, opazil ozko polico in se odrinil. Pristal je dva metra nigje in trdno stisnil 114elo atrleco iz stene: Prilepil se je k steni, potem pa zagledal medvedjo glavo nad seboj. Nosnice zverine nad njim so moéno plale, vlekel je vase Vukoy vonj in grozijivo glasno zarjovel. Stegnil je Sapo éez steno in zamahnil. Vuka je zazeblo od strahu, tako blizu so poblisknili kremplji. Pogledal je navzdol. Prepad je pil grozljiv. Nikoli do tedaj ni plezal po tako strmem. Novo rjovenje nad njim je premagalo vse zavore. Z no- gamaje zatipal pod polico, kjer je stal, in na sreéo nagel novo oporo. Takoj jo je izkoristil. Samo da bi bil tim die od rjovece zverine nad seboj. Preden se je dobro zavedel, je visel sredi stene in medveda ni bilo nikjer vet. Poskusil se je dvigniti, toda oprimki so bili pre- majhni, da bi se lahko potegnil. Kolena so se mu zaéela tresti, zbal se je, da ga bo neznana sila vrgla iz stene in bo zgrmel dale¢ na dno. Zaprl je odi in se zbral. Kolena so se malenkost umirila. Iskal je nov oprimek, da bi nadaljeval v edini smeri, Ker je Se imel kak3no moZnost. Navzdol. Pet metrov nad tlemi mu je zdrsnilo, zavpil je in s krikom vustih, pritakujo¢ hud udarec, pristal v visokem kupu snega pod steno. Zajel je sapo in se skremiil. Strah pred grozljivimi éeljustmi se je izgubil, a se je od nekod pojavila peko- éaboletina, ki je za¢ela utripati na njegovi desni stra- hi. Zvlekel se je s kupa snega in se zavalil do vznozja, Ker jez glavo udaril v svoj meg. Zeljno ga je zgrabil in stisnil s prsti. Vse, kar je izgubil na vrhu prepada, 115je potakalo na dnu. Tudi praéa. Samo kamene{y ate potopili v sneg. is ees Z levico je zatipal proti utripajoti boleéin, p Dvignil je lepliive prste k ogem in se spogledal g k ie na blazinicah. Mraz je nabrusil svoje ostre Node, 53) mu je bilo ovéjega koZuha v medvedjem Bobcu, keer ni imel nigesar vet, kar bi ga ubranilo pred hladom, Skozi raztrgano srajco je videl stiri krvave proge, kee se je njegov bok sre¢al z medvedjimi kremp}ji, Spo- mnil se je Ajdinih nasvetov, ko je trojékom povezo. vala krvava kolena, komolce, najrazli¢nejge ureznine in praske. Rano jim je vedno temeljito izmila. Véasih je nanjo vila tudi medico. Tega so se trojéki bali ve- liko bolj kot odrgnjenih kolen, zato so rane skrivali, dokler se je dalo, ampak babica in Ajda sta jih odkrili najkasneje do veéera. Stisnil je zobe in se prekobalil do reke. Na robovih je bil led poten, in ko ga je z odkruSeno skalo, ki Se ni primrznila ob tla, udaril, je prigel do vode. Najprej se je napil, potem si je poéasi, s stisnjenimi zobmi umi- val rano. Ves éas je razmiljal samo o tem, ali bo umil dovolj dobro. Kazen za slabo ogi8éeno rano sta bila vnetje in nato smrt. Ljudje iz bratstva so trdili, da v0" co, mrzlico in vnetja povzrogajo zli duhovi, ki sedijo na vrhu zemljanke in se ma&tujejo, ce jih zasmebjes ali ne obdarujes vsak dan. Ajda se s takénimi vrazam! ni ukvarjala, bila je prepri¢ana o svojem prav in okie bolj verjel sestri kot brezzobim starcem. 116Razgledal se je, toda kamorkoli je pogledal, je vi- del le sotesko, zamrznjeno reko in gozd. Gozd je bil samo varljivo prazen. V njem so drugno Ziveli plenilci in plen in trenutno je grozilo, da ga bosta Svarog in Morana uvrstila med tiste, namenjene za pojedino. Zeblo ga je, da so mu po licih tekle solze. Tudi pekote sledi medvedjih krempljev niso povzroéale toliko te- zav kot ledeni noii v pljucih. Moral se je premakniti. Kam? Vseeno je bilo. Pojma ni imel, kje je. Je tekel na vzhod? Na jug? Zdelo se je, da naj bi ga pot vodila v to smer. A ne bi bil prav nit preseneéen, ée bi nenadoma naletel na svoje sledi. Véasih je bil prepritan, da se ti to ne zgodi, ée si pazljiv. Dokler ga ni streznila megla, ga zasukala kot otroka in ga v zgolj dveh urah vrnila na lastno sled, ¢eprav je bil prepriéan, da hodi naravnost proti son- cu. Ce vidi sonce vedno pred seboj, ne more naredi- tikroga, mar ne? No, njemu je uspelo. Slediti mora reki, reka ne bo zavila tja, kjer je zatel ted. Do prvega pritoka. Ge bo ledeno, bo éel éez, ée ne bo, bo sledil bregu navzgor do prve priloznosti za Preékanje in nato nazaj ob drugem bregu. Mchek sneg ob robu stene se je udiral pod nogami, Moral jena led, tam pa je nekajkrat po’teno padel. "tel je, da bi se ogrel. Vedel je, da bo zmrznil, ko 117se bo ustavil. Obstal bo tam, kjer mu bo amanjkale moti, in kot se je spomnil za nazaj, so pozimi ae anjeni ljudje Jezali v snegu celo brez obladi, teprav dlovek pri¢akoval, da bodo poskuSali najti Seis, adnje ostanke toplote pod pretankimi pokrivali. Ko telo iz. gubi boj z mrazom, nenadoma zatuti prijetno toplo. to in se ji preda. Zato je moral tedi, se spotikati in nadaljevati, key bo Zivel samo tako dolgo, dokler se bo premikal. Spremljal je sence, te so se daljgale, blizal se je mrak, nato noé, potem bo konec. Misli so mu uhajale k Plamenu in Vladu. Prav nié jima ni zameril, da sta ga pretepla. Njuni udarci so bili neke vrste odreitev, potrditey, da je naredil napako in da je zanjo plaéal. Zdaj so bili racuni med brati poravnani. Ce bi se spet sre¢ali, bi si padli v objem. Vedno je bilo tako. Vsak naredi napa- ko. Plata’ kazen in gre naprej. Skoda, da je naredil 3e vetjo neumnost, ko je pobegnil. Ni se bal bratov ali deklet, bal se je pogledati babi- civ o@i. Jo gledati leZego na tleh brez moi. Ne biji 8e bilo treba umreti. Zaradi njega je bila obsojena na smrt. Strah pred babitinimi o¢mi mu je zmegal pamet. Kaj sem sploh hotel? Nié, 2daj je, kar je. Zdaj tecem zadnji tek, 118posmehnil se je sam sebi, ko je dojel, da ga zebe kot cka pa V desnici Se vedno stiska meé, s katerim ni cue re mogoce zagroziti mrazu, da mu bo odsekal glavo, ker rae ima glave, ampak samo ledene noie, da z nji- mi neusmiljeno zabada vanj. Oviral ga je, vlekel mu je yoko proti tlom, da mu je Ze skoraj nemoéno visela navzdol, in viasih je s konico zarezal v sneg ali led. Mrak se je nepri¢akovano hitro spustil nad pro- strane gozdove, a tudi noé ni bila veé dale¢. Dolina se je razSirila, stene so se umaknile od reke inse znizale. Vse boletine so minile. Zaéutil je popolno svobodo, kot bi gol, kakor ga je rodila mati, stal na vrhu gore in bi bilo vse drugo da- leé pod njim. Stresel se je. Vznesenost ni bila dobrodola, oznanjala je trenu- tek, ko se bo zgodil preobrat, ko ne bo veé beéal in mu bo nenadoma vseeno. Iskrica Zivljenja v njem je Se vedno tlela in Zelel si je Zivljenja, ne smrti. Ustavil se je in se skoraj zgrudil, tako utrujen je bil. In lagen, Kako je bil laten! € vedno ni izpustil meta. Pogledal je proti strani, ki jo je najdlje obsevalo sonce, kadar se je odlocilo, 48 pokuka izza snezenih oblakov. Toplota je prede- Sneg na bregu, da je velik plaz zasul in podrl vse 119drevje na poti v dolino. Moral je imeti straino Mog, saj je debela debla lomil kot leskove palice in jih na. metal na ogromen kup. Stekel je tja in se zagledal y mogotna debla, med katerimi je bil naphan trd sp, Z metem je za¢el drezati vanj in pri tretjem potegy .. je odluséila lepa, ravna, povsem trdna luska ter mu pada pred noge. Gledal jo je in ponovil gibe z metem, Odrezal je $e eno sneZno ploséo. Postavil ju je drugo ob drugo in opazoval, kaj je nastalo. Posvetilo se mu je, da bi lahko iz trdega, 2bitega snega zrezal nove in nove sklade snega. Ce bi jih po. stavil drugega na drugega, bi lahko tako sezidal sne. Zeno zemljanko? Pa streha? Nié ne bo pomagalo, ée ne bo strehe. Skoraj otrpli prsti so ga opomnili, da mu zmanjkuje casa. Hitro je narezal Se nekaj blokov, jih premaknil pro- ti golim deblom in sestavil zid. Potisnil je eno izmed manjgih dreves, da je padlo éezenj in se naslonilo na zlomljena debla pod plazom. Veje so bile dovolj go- ste, da je nanje polozil Se nekaj ploSé, in nastala je streha. Potem se je udaril po glavi. Kako sem neumen! Kako bom zdaj prisel v zavetje, ce nisem naredil vrat? Noé je razprla krila in sedla na zemljo. Belina snega je odbijala Se zadnje delce svetlobe in ni mu preostalo drugega, kot da se je spustil na 120kolena, z metem zabodel v sneg in izrezal luknjo, skozi katero je zlezel v notranjost. V sneznem zavetju je bilo temno kot v rogu, s tal je odrezal snezno plo8éo in z njo zadelal vhod, skozi ka- terega se je splazil. Prsti so zazutili zmrznjeno vresje. Ko je rezal sneg, je prigel do tal. Se malo je tipal, po- tem pa se je spomnil, da bi bilo vseeno bolje lezatina vresju kot na snegu. Hitro je kopal na vse strani. Pomislil je, kako lepo bi bilo, ée bi imel svoj ovéji koguh, da bi se pokril. Zdaj je bilo tako vseeno. Ponoti bo zagotovo zmrznil. Vsaj zveri ne bodo mogle do njega, da bi raztresle njegove kosti vsepovsod naokrog. 121