15 1 ek za Zivljenje Se nikoli ni bil tako hud in ne- izprosen kot takrat, ko so se vratali k babici, Vsak je dajal vse od sebe s svojimi grenkimi mislimi v srcu. Med hojo, tekom, spotikanjem in po- biranjem so si tlacili v usta ko3tke posuSenega mesa, da se je zdelo, kot da se skuSajo nasititi z bukovim lubjem. Meso ni bilo slano, ker je soli zmanjkalo Ze pred ¢asom, zato je bilo moéno odimljeno in potem suSeno na motnem vetru, ki ga je spremenil v lesene, skoraj érne trakove. Namesto vode so zajemali pesti snega in se skuSali tako odZejati. Volkova nista mogla razumeti, kako poéasen je alo- ve8ki del tropa. Tekala sta naprej in nazaj, renéala in kazala bele 0% njake, potem pa spet izginila dale¢ naprej. Bilo jim 122je vseeno, ali je dan ali noé, tako in tako sta se naj- bolj zanaSala na voh. Tudi spala sta lahko v votlini ali pa v kupu snega, 2vita v klobéié. Dobila sta dovolj posugenega mesa, da ju je grelo od znotraj, in nista potrebovala sonéne toplote ali obleke za prezivetje v zimskem hladu. Ajda je razmiljala, kako hladno je babici v votli- ni, ko ne more vzdrzevati ognja ter nepremitno in nemoétno aka, da se vrnejo. Mila se je na vse kriplje trudila ostati v blizini stareje sestre, za katero se je zdelo, da je neuni¢ljiva, predvsem pa neustavijiva. Vlad in Plamen sta beZala pred ne¢im, temur ni bilo mogoée ubeZati. V trenutku, ko sta se obrnila na- zaj proti votlini, sta postala samo Se dvojtka. Vukova slika je zamrznila v éasu in poskuSala sta pripraviti spomin, da bi gledala trenutek, ko mu je uspel ka- ken posebej lep met s prato. Tisto zadnjo podobo, koje pod njima nemoéno leZal v krvi z zaprtimi otmi, ker se je sramoval svoje napake, sta hotela za vselej izbrisati iz spomina. Ceprav je na nebu ves dan kraljevala sivina, je son- ce, tik preden je dale¢ na zahodu utonilo za robom Sveta, naglo pot skozi natrgane oblake. Pordeéilo ie nekaj zadnjih trenutkov dneva, da je lepota pokraji- he otrokom ge ostreje izrisala blizino mrzle smrti, ki }¢2e stegovala kremplje po njih. : a Bili so Se daleé od votline in vsem je bilo jasno, }ene bodo dosegli podnevi. da 123Ajda se je jeaila, da ni vaela $ seboj nobene j, njo bi silahko svetili, a adaj je bilo Prepozno, | 2 je zbledela, nadomestili so do najrazliénejg, odes modre, dokler se niso prelili v sivino in je inal é ugadati. Komaj je Se videla Vlada, ki se je viele ‘a v koloni, kot bi na pletih nosil veliko breme, “ii »Pohiti, Vlad!« je zavpila v no in se za trent ustavila. k Tudi Mila je bila precej na koncu z moémi, Nobenega od otrok ne bi mogla nesti, bil; 50 pr tezki in sploh se ne bi mogla odlotiti, koga naj - dene na ramo, ta izbira bi bila preveé boleéa, dah smela razmisljati o njej. Mora jim uspeti. »Volk!« Najprej ni bilo o Zivali nobenega sluha, smrtno tiha pokrajina ni izdala nobenega glasu, potem pa je zag. gala sopenje in voléja mladica sta igrivo pritekla do je, »Mila, ukadi jima, naj pocakata!« Mila je lovila sapo, pokimala, a Se kar nekaj éasa j ni uspelo spraviti nicesar iz grla. Potem je pokleknila v sneg in razéirila roke, volka pa sta planila v njen objem, kakor da je to zadnje, ¢esar si v Zivljenju se Zelita. Divje sta mahala z repi in jo lizala po obrazu. »Nikar ju ne izpusti!« je ukazala mlajai sestri. Slekla je kozuh in nato Se srajco. Z nozem jo je razrezala na trakove, jih prepletla in naredila zanko, nato pa to nataknila prvi Zivali ez glavo. Volk se je 124gatel gvijati in valjati, s tatko je poskuSal odstraniti gankoz vat. »Ukazi mu, naj neha.« Mila je stisnila volka v objem in mu s éudno grle- nim goléanjem prigovarjala toliko éasa, da se je zival unirila. Nato se je zgodba ponovila Se z drugo Zivaljo. Vlad in Plamen sta zatudeno opazovala, kaj se do- gaja, nato je Ajda vstala in se hitro zavila v kozuh, da bise spet ogrela. »Vsak od vaju naj drZi svojega volka na povodcu. Za nobeno ceno ga ne smeta izpustiti, sta razumela?« »Seveda.« »Mila, povej volkovoma, naj nas peljeta domov.« Volka sta sligala Milin ukaz, hotela sta steci, ampak vezi okoli vratu so ju ovirale, da sta odnehala in jezno kazala éekane. »Milal« Sestra je Ze vedela, kaj mora. Stopila je k volkovoma, prijela vsakega z eno roko inju spodbudila, da sta zatela po svojih sledeh hoditi proti votlini. Zmeda je trajala Se nekaj trenutkov, Se dvakrat sta se ustavila, potem pa je Mila dosegla svo- je in volka sta zacela poéasi vleti Vlada in Plamena v Pravo smer. Povsem se je znotilo in otrokom se je zdelo, da se he premikajo vet, Crnina je prodrla globoko v oéi in iih onesposobila. Volka nista imela nobenih tezav s Potjo. Totno sta vedela, kje so in kam morajo priti. 125Ajda je porabila ge zadnjo kapljo mo¢i. Razumjije vpil, daimavrokah Zivljenje svoje Sestre svetu, Cloveka, 2a katerega bj daly najdrazje osebe na . Zivijenje, ani pilo nobene moti vet, da bi umrla Zanjo, Zacela jo je spuscati. Mila, oprosti, Mila, ne morem vet! Preden je sestrino telo zdrsnilo s hrbta, se je volk ustavil in Plamen je veselo zavpil. »Votlinal« Ajda je stala samo dva pednja pred vhodom in no- snice so zatutile sledove kurjenja, dim mehkega bre- zovega lesa. Stisnila je sestro k sebi. Pred seboj je jasno videla boginjo Vesno, kako se smeje odpravlja v noé. Ajda je vedela, da sama ne bi mogla nesti sestre, da je bilo ob njej neko bitje, ki ji je pomagalo. Vlad je prizgal pripravljeno baklo v prvi stranski dvorani, kjer sta obitajno spala volkova, in osvetlil temo. Svetloba je skoraj oslepila teme vajene Ajdine of. Plamen je segel po Mili, skupaj sta jo odnesla noter in posvetila, da bi preverila, kako je z babico. Siroko razprte oti so strmele v otroke, kot bine verjele, da jih zares vidijo. Ze zdavnaj je izgubila ver vanje. Ne, ni si mislila, da so jo zapustili. Lahleo bi Sapa ujelo bi jih lahko tuje pleme, napadle je imela natanéno telesno uro, vedela J 128daje not Ze preéla prvo polovico, in res ni vet priga- kovala njihove vinitve tako pozno ponoii. Pripravila ge je daumre od lakote v tej stragni votlini. Ajda se je sklonila k njej in jo objela. yOprosti, babica. Takoj te bom uredila in ti dala piti.« Rada je stisnila vnukinjo k sebi in je dolgo ni jgpustila. Zdelo se je, kot da je nekdo odprl grob, spet spustil svetlobo vanj in ji vrnil Zivljenje. Zdaj je morala postaviti vpraSanje, ki je vrtalo po njej od tistega trenutka, ko so otroci odili. »Vuk?« je strahoma vpraiala, ko je gledala otroke okoli sebe in vedela, da eden manjka. Ajda je odkimala. »Sinagla njegovo truplo?« Ajda je spet odkimala. »Potem je morda ...« Ajdine ogi so jokale in Rada se je odloéila, da ne wrta vet, Ajda je vedno vedela, kaj je prav. Zaupala ji jein srce se ji je skréilo od Zalosti. 129