T rojcki so se zmrdovali in vihali nosove. Zakaj bi morali prav oni po med? Rada je med kréenjem gozda opazila lahko dostopen éebelji dom, od katerega je Ze zdalet dialo po medu. »Ponj gremo!« je ukazala. Fantom delo, pri katerem bodo med krajo delezni precej pekocih éebeljih pikov, ni di8alo. Raje so se po- dili po travnikih, se preizkudali, kdo je hitrejgi in kdo motnejgi, kdo bolje zadene tarto s kamnom, lokom ali nozem. Po glavi sta jim rojili zgolj pretepanje in uéenje bojevniskih ve&éin, ker so vsi trije Zeleli posta- ti neustragni in nepremaglijivi bojevniki kot oge. Rada je v kali zatrla vsak upor. Ze tako so bili preveé razpusceni, ker ni bilo trdne otetovske roke, zato si je zastavila za cilj, da bodo 30ubogali na besedo, in ne le zato, ker jih bo naklestila zusnjem. Kazen za neubogljivost je bila huda in edi- na, kd je kaj zalegla. Ob nepokorSéini jim je nalozila najbolj neprijetno delo, kar si a je v jezi utegnila iz- misliti, in Ze so divjaki hoteli zveter sesti k veterji, so ga morali opraviti ge pred temo. Fantje so se previdno odeli v veé slojev debelih platnenih oblaéil, da so ¢im bolj pokrili golo kozo, si namazali obraz in gole dlani z moétnim kisom ter se podali proti gozdu. Upali so, da bo Rada 2gregila ée- bele, a se to ni zgodilo. Res je, da je bila starka precej posugena in da se je Ze ukrivljala k tlom, a njene misli so bile hitre, korak prozen, migice na rokah in nogah pa trdne kot jeklo. Pred luknjo je buéalo od izletavajoéih éebel. »Zdajle je pravi éas,« je rekla Rada, ko se je razgle- dala po soncu. »Zakaj?« je zanimalo Vuka, ki se je kar naprej skla- njal in iskal primerne okrogle kamne za svojo prato, od katere se ni nikdar loéil. »Pagne éebele so odletelo po hrano, v gnezdu bodo samo dojilje in strazarke. Te nas bodo popikale, a tu ni pomoéi.« »Tako jih bomo zadimili, da nas ne bodo videle,« se je nasmehnil Vlad. »Vseeno nas bodo naile,« se je nakremiil Plamen. »No, fantje, pripravite se.« 31Rada je imela v malhi vse Pripomotke za n ognja, tudi netivo. Spretno je kresnila iskro in f hala ogenj. Pritaknila ga jek suhim ko&ékom go} Zod. mrlih bukev in zadimila odprtino cebeljega Bnerda, »No, zatnimo!« Neustrasno je segla z roko v panj, odlomila Medenj sat in ga povlekla na plan. Obrnila ga je vodorayno proti tlom in rahlo udarila po njem. Med ni kanjj e celic, kar je dokazovalo, da je zrel, delno Ze pokrit . voséenimi pokroviki. Cebele so kot oblak obkrodile tatove, jezno Zvizgale okoli njih in iskale najbolj ran. Ijiva mesta. Kis jih je nekaj ¢asa odvraéal, da bi sedle na golo kozo, a tu in tam je katera vseeno zapitila 2elo v grabeiljive roke. Rezultat kratkega boja med ljudmi in Zuzelkami je bil precej neizenaéen. Babica je z vnuki zbezZala sku- paj z desetimi zrelimi sati medu. Nekaj najbolj vatraj- nih straZark se je od zadaj zaletavalo v goste lase, a bolj ko so se lovci na med oddaljevali, manj éebel je bilo sli8ati za petami. Na bliznji jasi so se zadihani otroci ustavili in to je bil obi¢aj, ki ga tatovi medu niso nikdar pozabili; segli so v posodo in zgrabili vsak svoj kos satja. Niéni teknilo tako kot tisti topli, rameni, po prstih polzeti med, ki so ga z obema rokama tiSéali v usta, dokler jim od pretirane sladkobe ni postalo slabo. Popacka- ni z medom, lepljivi do zadnjega lasu na glavi so s¢ smejali in se praskali po boletih rdetinah na dlaneh etenje 32in obrazih. Vukov nos je otekel za polovico svoje obi- éajne velikosti, razposajenemu smehu ni bilo kon- ca. Nikamor se jim ni mudilo, pogasi so se zresnili, se predajali lenobnemu dremezu in dehteéi travi ter preganjali mravlje, da ne bi zadle v posodo z medom. Plamen se je nenadoma zresnil, se dvignil na noge, zapri o@i in nagnil glavo v levo, da biz desne ujel Se kakSen zvok, ki ga je zmotil. Tudi Rada je vstala. Nekaj trenutkov kasneje so vsi Stirje sligali pridu- Sene, zelo oddaljene krike. »Ajdal« je zavpil Plamen. »Si preprigan?« je zavpila babica. Tega ji ne bi bilo treba vpraiati, saj je Plamen sligal tudi pajka, kadar se je s stropa zemljanke spustil na tla, da bi spletel novo mrezo. Brata sta zbegano pogledovala okoli sebe. S posodo za med in bisagami, naphanimi z oblekami za za&cito pred cebelami, si niso mogli prav ni¢ pomagati, ée je Ajda res v teZavah. Samo Vuk je imel svojo neumno praco in nekaj kamenckov, v katere brata nista za- upala. Raje sta imela pravo orozje, Plamen svoj lok in Vlad meé. »Tecimo!« Fantje so stekli kot veter, ne da bi se 3e ukvarjali z Rado in medom. Zapletali so se v srobot in robidovje, prebijali so se skozi go8tavo, v katero ni Se nihée izsekal poti, Zivali 33odile svojih. Zdaj ni bilo éasa 2, rnih merjascih, zaradi katerih je ug, snilo marsikatero zivljenje, niti o medvedih, : Twin tam se je Ajdin krik zadrl v njihova Wes, iy povzrodil, da so Se hitreje stekli naprej. Konéng ., dosegli uhojeno pot in zazeblo jih je pri srcu, ko a ugotovili, od kod se Sirijo glasovi. Plamen, ki je tek, | na telu male kolone, se je ustavil. Brata sta ga jez odrinila, a ju je ujel za roke. »Potakajtal« »Zakaj? Ajda je v teZavah! Pomagati ji moramo,« se je upiral Vlad. »Ja, Pa vemo, kaj nas ¢aka? Nekdo jo je na silo od- viekel do brezna.« »Kje pa je Mila?« je zanimalo Vuka. »Najverjetneje sta skupaj. Samo Mila ne vpije, saj vesta, kakSna je.« Plamen je od jeze zaskrtal z zobmi. Dvignil je dlan in dovolil bratoma, da sta mu poéasi sledila. Prerekanje in vpitje sta postajali z vsakim korakom glasnejgi. Plamen je komaj zadrZeval nestrpna brata, da nista stekla. Izmed trojékov je najveckrat prevzel pobudo, ko je bilo treba skovati kakSen naért. Vukin Viad sta raje najprej udarila, potem spragevala. Plamen se je prihulil in pokukal izza ovinka. Oko brezna se je nabrala tolpa veé kot desetih i sosednjega bratstva, med njimi ni bilo = gar od domaih. Otroci niso vedeli niti razumel pa tudi niso ub migljanje o neva) 34kako odloéajo staroste. Le enkrat ali dvakrat jih je Rada peljala do gradi&éa, kjer so plemenski staroste odloéali o pomembnih vpraganjih. Njihovo bratstvo je lezalo najbolj zahodno izmed vseh in je bilo naj- manj povezano z drugimi. Ne glede na oddaljenost pa so iz nakljuénih stikov vseeno doumeli, da njihov ote povzrota razdor v plemenu. Podpirali so ga mla- di, moéni fantje, pripravljeni za vojskovanje, globoko pa je razoéaral vse starejée. Otrokom je zastalo srce, ko so na robu brezna zagle- dali obe dekleti z zvezanimi rokami in nogami in reze- ée, besne moske, pripravljene, da jih potisnejo v smrt. »Strahopetci! Ne morete me ubiti na tak naéin! Iz- vlekla se bom iz brezna in vas stradila v spanju.« »Zatisni ji ustal« Moki so se sramovali podlega poéetja, éeprav je bil ukaz jasen in so ga bili dolZni izpolniti. Otrodko vpi- tje je vzbujalo tesnobo v prsih, cim hitreje so hoteli konéati krvavo opravilo in izginiti s tistega straalji- vega kraja. »Hej!« se je zadrl Plamen. »Pustite ju!« Mo8ki so obstali kakor od strele zadeti. Bili so pre- pri¢ani, da bodo opravili hitro in brez prié. Zdaj sta vanje strmela dva izmed treh smrkavcey, ki so si jih najmanj Zeleli tam. Nenadoma je ostro zazvizgalo skozi zrak in kamni- ti izstrelek iz Vukove praée je trescil v sence moza- ka, najblizjega zvezani Ajdi. Izpustil je zrak, kakor bi 35popustil kovaski meh, in se brez zavestj efi zno. Telo je grozljivo glasno udarjalo ob Pee lV be. ni vse potihnilo. © dokley Trajalo je samo nekaj sekund, preden je pol slednji izstrelek in zlomil rebro na desni stra ae Na. ga koa drugega najblizjega moSkega ob Ajdi, perostall nia potrebovali nobenega ukaza, 7 a gnjenim oroZjem so se zapodili proti Vuku in Plan - nu. Fanta nista ¢akala nasprotnikov. Spustila sta = dir za Zivljenje. ¥ Mo&ki so bili hitri in so v nekaj trenutkih zmanjia- i razdaljo do njiju. Dihanje besnih zasledovalcey je otrokoma vlilo dodatno moé, uspelo jima je obdréatj nekaj seZnjev prednosti. Zdaj je Stelo samo eno. Od- logenost. Njuna, da teéeta kot veter, in tista od zasle- dovalcev, da vztrajajo, dokler otrokoma ne bodo po- Sle moi. Vedeli so, da je moé na njihovi strani. Otrod se niso mogli meriti z njimi. Nasilnezi niso opazili tretjega izmed otrok. Vlad seje vtrenutku, ko je Vuk izstrelil prvi kamen, skril v gosto grmitevje, se zavlekel globoko med robidovje in otr- pnil. Topot nog mimo skrivali8¢a ga je sprva prestra- il, pri¢akoval je, da bo zdaj zdaj zaéutil mocno dan na vratu, da bo samo nemoéno zacepetal po zralkeu, ko 4 bo dvignila. A se ni zgodilo nié, hrup se je polegel. Izvlekel se je na prosto in stekel proti breznu. »Ajda! Milal« Sestri sta se prekobalili in ga zagledali. Prsne. 36sVlad, prerezi vrvl« »§ cim?« »Za pasom!« Vlad se je sklonil, zatipal skozi platno in nagel no- gnico z rezilom. Izvlekel ga je in zaéel hitro rezati vezi. § kraja, od koder so izginili preganjalci njegovih bratov, se je zasli8alo lomastenje. Mo8ki so se besni vratali brez plena. Prizor, ki se jim je odprl, ko so se praznih rok vraéali proti breznu, jim je pognal kri po dilah. Zagledali so Se tretjega fanta, kako sku8a reSiti sestri. Planili so naprej. Vlad se je prisilil, da je strah spolzel mimo kakor postrv med prsti, mirno je odstranil vez na rokah, nato Se na nogah starejée sestre, potem pa se je vrgel proti Mili in ji osvobodil noge. »Tecital« je zavpila Ajda. Se drugi¢ tisti dan so jo otroci na vso moé ucvrli, Mila Se vedno z zvezanimi rokami. Drugi pregon je bil zelo kratek. Utrujeni zasledovalci, upehani zaradi hitrih pet Vuka in Plamena, so se vdali. Otroci so iz- ginili v gostem gozdu.