Professional Documents
Culture Documents
Воениот аспект на Македонското (Кресненско) востание PDF
Воениот аспект на Македонското (Кресненско) востание PDF
vostanie, 1878/79 g.
Pi{uva: VAN^E STOJ^EV, Nova Makedonija, Mart 1999.
Vo toa vreme, edinstven povolen uslov bilo prisustvoto na srpskite i ruskite voeni sili
na severnata granica na Makedonija i vo novosozdadenoto Kne`evstvo Bugarija, kako i
sozdadenata Ruska zona na makedonskata teritorija vo Gornoxumajskata okolija. Donekade
povolen uslov pretstavuvale i ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot kongres, so koi Turcija
trebalo vo Makedonija da sprovede politi~ka, {kolska i verska reforma kakva {to bila
predvidena za Krit. Blizinata na ruskata vojska go zgolemuvala borbeniot moral kaj
organizatorite i vostanicite, a vo ~lenovite 23 i 62 se iznao|ala me|unarodno-pravnata
mo`nost za organizirawe i krevawe na vostanie. Pokraj navedenive te{kotii, sostojbata vo
Makedonija ja vlo{uvalo i doseluvaweto na turskite i na muslimanskite begalci-maxari, koi
po stesnuvaweto na turskata imperija po Berlinskiot kongres, se doselile vo Makedonija.
PODALEKU OD ZULUMITE
Planot za vostanie vo Makedonija bila edna ve{ta mahinacija skovana nabrzina i vedna{ po
ruskata okupacija vo Bugarija, a u{te pove}e otkako golemata Bugarija od dogovorot vo
Sanstefano bila svedena na polovina so dogovorot vo Berlin i, pokraj drugoto, oddale~ena
od sredozemnomorskoto krajbre`je. Ovaa konspiracija e delo na panslovenskite komiteti
vo Petrograd i vo Moskva, potpomognati od komitetite Edinstvo, formirani vo Bugarija,
koi bile naso~uvani, ohrabruvani i pomagani od ruskite vlasti, vklu~uvaj}i go tuka pred se
knezot Dondukov - Korsakov. Toj imal za cel so pomo{ na vostanie vo Makedonija povtorno da
ja sozdade golema Bugarija i kako knez da vladee so nea. Spored ruskite planovi, vode~kiot
komitet vo Bugarija, odnosno vo Sofija, koj bil upravuvan direktno od Rusija, imal na
raspolagawe dva potkomiteta: vo ]ustendil i vo Dupnica. Prviot imal zada~a da pottiknuva na
vostanie kon zapad, kon Kriva Palanka, Kumanovo i Skopje, vtoriot komitet imal zada~a da gi
pottikne ~etite koi bi dejstvuvale paralelno po dolinite na rekite Struma i Mesta i da se
spu{tat do Orfanskiot Zaliv i do Egejsko More. Na toj na~in vo ruskite planovi bilo
sodr`ano da go krenat na vostanie bugarskoto i gr~koto naselenie vo Makedonija, vo Trakija
i vo Isto~na Rumelija, da go uni{tat ili progonat muslimanskoto naselenie i da gi
prisoedinat ovie vostanati zemji kon Bugarija za najposle da sozdadat edna golema nezavisna
zemja pod za{tita, patronat duri i pod vlast na Rusija, koja, preku knezot Dondukov - Korsakov,
bi vladeela so taka sozdadenata Bugarija. Poradi tie pri~ini, ruskite komiteti ispra}ale
pari, oru`je i municija. Pokraj toa {to imale zada~a da vr{at obuka so vostanicite, ruskite
oficeri bile odredeni i da rakovodat so vostanieto.
Na 3 oktomvri 1878 godina, vo Gorna Xumaja e formiran komitet Edinstvo, vo ~ij sostav
vlegle i Makedoncite Arsenie Konstancev i Georgi ^olakov. Pretsedatel na ovoj komitet
bil K. Bosilkov, a sekretar Ivan Kozarev. Ovoj komitet imal zna~ajno vlijanie i go snabduval
vostanieto so oru`je, lekovi i so drugi sredstva. Prisustvoto na Makedoncite vo ovoj
komitet i blizinata na makedonskite ~eti vlijaele vrz toa rakovodstvoto na ovoj komitet da
ima mnogu porealen stav kon makedonskoto vostanie otkolku drugite komiteti Edinstvo koi
ja zastapuvale isklu~itelno golemobugarskata kauza.
Slovenskite komiteti planirale na ovie sili da im se priklu~at Georgi vojvoda (G. Pulevski)
i Ilija od Male{ (dedo Iqo), 3.000 borci od Pijane~kata kaza. Pokraj navedenive, od reonot
na Vidin pod vodstvo na mitropolitot Antim pristignale 600 dobrovolci. Mitropolitot
od Ohrid (Natanail) i vladikata od [tip isto taka opa{ale sajbi, a se prijavuvale i drugi
dobrovolci. Slovenskite komiteti o~ekuvale do 22 oktomvri 1878 godina da raspolagaat
so sili od 12.000 lica. Kon ovie bile dodadeni 18.000 Rusi (spored soodnosot trojca Rusi
na dvajca Bugari), so {to brojot na silite vo po~etokot na zimskata sezona }e iznesuval
30.000 lica.
Na 4 oktomvri 1878 godina, vostani~kite sili podeleni vo ~etiri odreda, sekoj od po okolu
100 borci na ~elo so vojvodite Stojan Karastoilov, Kosta Kukoto, Stojo Torolinko i Krsto
Arizonov, vo najgolema tajnost vo ve~ernite ~asovi pristignale blizu Kresna i ovde na
terenot organizirale sovetuvawe, odnosno toa bilo neposredna podgotovka za realizacija
na planot za napad. Otkako gi proanalizirale podatocite i rasporedot na turskite sili, bile
izneseni dva predloga za napadot. Stojan vojvodata predlagal anovite da se opkolat i vo
ranite zori da se izvr{i napadot. Kalmikov predlagal napadot da bide frontalen i nenadeen
i so borba ~ovek na ~ovek da se sovladaat Turcite. Bil prifaten planot na Kalmikov. Vo
me|uvreme, sostojbata se izmenila Turcija, verojatno preko kodo{ite, doznale za
rasporedot na vostanicite, pa i tie izlegle na polo`aite okolu kasarnite. Vo takvata
sostojba po~nal da se sproveduva planot na Stojan vojvodata. Ve~erta vostanicite so pomo{ na
voda~ite od mesnoto naselenie i, pred se, predvodeni od Stojan vojvoda, koj odli~no go
poznaval ovoj reon, se pribli`ile do turskite polo`ai. Po rasporeduvaweto na
vostanicite, i im bila podelena municijata i pu{kite na novopristignatite borci i bile
izdadeni poslednite zada~i za po~etokot na bojot.
Ovekove~en uspeh
Kapitulacijata na turskata vojska pred makedonskite vostanici bila gletka koja {to
makedonskiot narod so vekovi ja o~ekuval. Turskite oficeri i vojnici gi ostavile oru`jeto
i voenata oprema na kup. Pri krajot na voenite dejstvija pristignal i Kalmikov. Turskite
oficeri pobarale zarobenata turska vojska da ja predadat na ruskite sili vo Bugarija
Vo toa vreme vo Kresna se nao|ale dva buquka (bataljona) turska regularna vojska. Borbata
me|u vostanicite i turskata vojska traela 18 ~asa. Zagubite kaj makedonskite vostanici
iznesuvale eden ubien i trojca raneti. Turskata vojska imala devet ubieni, 11 raneti, a bile
zarobeni 119 vojnici i dva oficera. Osven toa, bile zapleneti nad 100 pu{ki, 13 tovari
municija i 13 kowi. Vo bitkata kaj Kresna osobeno se istaknal Stojan vojvodata, koj, pokraj
izvonrednata borbenost, hrabrost i juna{tvo, se poka`al i kako golem poznava~ na voenata
ve{tina i bil du{a i glava na vostani~kite sili. Vostani~koto rakovodstvo odlu~ilo
zarobenata turska vojska da ja isprati vo Gorna Xumaja i sudbinata da im ja re{i Xumajskiot
komitet Edinstvo, koj, pak, gi upatil do Sofiskiot komitet. Na 8 oktomvri 1878 godina,
egzarhiskiot mitropolit Meletij ispratil pismo do Xumajskiot komitet Edinstvo vo koe
strogo se napomenuva deka sudbinata na zarobenite Turci treba da ja re{i voda~ot na
vostanieto, a ne va{iot komitet. So toa Meletij nedvosmisleno doka`uva deka vostanicite
se samostojna makedonska vooru`ena sila i deka nemaat nikakva vrska so bugarskite
blagotvoritelni komiteti. So toj problem bila zapoznata i ruskata uprava, odnosno li~no
Dondukov-Korsakov. Na krajot turskite zarobenici bile staveni vo nadle`nost na
vostanicite, ~ie rakovodstvo, pokraj site drugi problemi, moralo da se gri`i za turskite
zarobenici pa i da gi izdr`uva. Neposredno pred borbata vo Kresna, do{lo do
nesoglasuvawe me|u prviot vojvoda na vostani~kite sili, vojvodata Stojan Karastoilov i
komandantot na vostanieto, majorot Adam Kalmikov. Vo pra{awe bile razlikite na planot za
napad. Se poka`alo deka Stojan vojvodata bil vo pravo, poradi {to mu porasnal avtoritetot
kaj vostanicite. Kalmikov toa ne mu go prostil do krajot na `ivotot. Dimitar Pop Georgiev
Berovski, koj u~estvuval vo taa bitka, komandata mu ja prepu{til na vojvodata Stojan, a samiot
se zanimaval so {tabnite dol`nosti, odnosno so organiziraweto i snabduvaweto na
vostanieto. Na 6 oktomvri, ispratil pismo do blagotvoritelnite komiteti vo Xumaja, Sofija,
Dupnica, ]ustendil i na drugi mesta, vo koe jasno naglasuva: Nie makedonskite vostanici go
sledime svoeto delo, a potoa gi izvestuva za rezultatite na borbata i deka borbata se
prodol`uva kon selata Melni~ki. Vo istoto pismo bilo predlo`eno vo seloto Srbinovo
da se formira posredni~ki punkt me|u vostanicite i komitetite, vo koi }e se sobira
oru`je i oprema, da se formira logor za zarobenite Turci i bolnica za ranetite vostanici.
Razo~arani od makedonskata opredelba na Berovski, komitetite ne go prifatile ovoj
predlog.
POBEDA PO POBEDA
Borbata kaj Vlahi bila vtorata golema pobeda na vostanicite, koja go podignala borbeniot
moral i ja zgolemila brojnata sostojba na vostanicite. Po tie uspesi, zapo~nalo
organiziraweto na vostani~kite sili spored voenite pravila i principi, odnosno
sozdavaweto na makedonskata vostani~ka vojska. Bile formirani [tab na vostanieto kako
najvisoko rakovodno telo, i komanda na vostani~kite sili. Samite borci se narekuvale
vostanici. Za ataman na makedonskite vostanici bil naimenuvan majorot Adam Kalmikov, za prv
vojvoda bil proglasen Stojan Karastoilov, za vtor, tret i ~etvrt vojvoda bile postaveni Kosta
Kuketo, Stojo Torolinko i Krsto Arizanov. Kako najvisoko rakovodno telo bil formiran i
{tab, nare~en [tab na vostanicite makedonski. Za na~alnik na {tabot bil postaven Dimitar
Pop Georgiev Berovski, za pomo{nik, blagajnik i logisti~ar bil postaven G. Mihajlov. [tabot
bil smesten vo s. Vlahi vo ku}ata na Naso Haxigeorgiev.
AVANTURISTITE NA SCENATA
Vo toa vreme ve}e bila oslobodena pogolema teritorija: na sever od demarkacionata linija
kaj Xumaja na jug do Belica i Grade{nica, na jugozapad celiot Kar{ijak, na jugoistok do
Prevala. Osven toa, vo Male{evsko se zabele`uvale vostani~ki pojavi, dlaboko vo tilot na
Turcite vo demirhisarskite sela dejstvuvale nekolku vostani~ki ~eti. Vo takvi uslovi,
{tabot formiral policisko na~alstvo. Toa imalo zada~a da gi mobilizira sposobnite za
borba, da sobiraat danok od nesposobnite za vojna, da gi sobira dezerterite, da go ~uva
redot i spokojstvoto na naselenieto. Rakovodstvoto na policijata se nao|alo vo s. Kresna, a
se sostoelo od 6 lu|e, po dvajca od Kresna, Vlahi i O{tava.
KRAJ NA VOSTANIETO
Spored nekoi izvori, zagovorot se vodel so znaewe na Natanail i Stambolov, koi imale za
cel da gi zadu{at vnatre{nite sili, da dovedat vooru`eni ~eti od Bugarija, da i doka`at na
Evropa deka bugarskiot narod vo Makedonija se dignal protiv re{enijata na Berlinskiot
dogovor, a za obnovuvawe na Sanstefanskiot, odnosno za prisoedinuvawe na Makedonija kon
Bugarija. Osloboduvaweto na Berovski od zatvor imalo za cel samo da se iskoristi
negoviot avtoritet za povtorno organizirawe na vostanieto. Me|utoa, po negovoto povtorno
zatvorawe, narodot definitivno ja otfrlil sorabotkata so od Bugarija ufrlenite ~eti, a vo
me|uvreme Husni beg Petri~ki navlegol vo Kar{ijakot so 800 du{i redovna turska vojska i
ba{ibozuk i gi likvidiral ufrlenite ~eti. Na toj na~in, makedonskoto kresnensko vostanie
bilo zadu{eno.
RAZGRANOCITE NA VOSTANIETO
Samovooru`eni vostanici
Snabduvaweto na makedonskata vostani~ka vojska vo tekot na Makedonskoto (Kresnenskoto)
vostanie bilo organizirano na pove}e na~ini. So oru`jeto i so municijata naj~esto
vostanicite samite se snabduvale, kupuvaj}i go so svoi pari, ili odzemaj}i go od
neprijatelot
Otsega natamu sekoj dobrovolec, vostanik i ajdutin e dol`en od prviot pat da dojde vo
glavnata uprava na vostanieto na svoj tro{ok, so pu{ka-martinka, bez da gi bara ovie raboti
od blagotvoritelnite komiteti koi se dol`ni se {to e potrebno za vostanieto da go
ispra}aat vo glavnata uprava na vostanieto, a ne da gi davaat na privatni lica; (seto spomnato vo
prvata to~ka, oru`je mo`e prvpat da im se dava samo na onie koi doa|aat od krai{tata {to se
pod tursko).
Sekoj ajdutin, koj izleguva samo za da pqa~ka i da ubiva za svoja li~na polza, }e se presleduva
i }e dobie soodvetna kazna.
Ovoj Pravilnik pretstavuva eden vid disciplinski ustav za vostanicite so koj, pokraj
disciplinata, se regulira i odnosot kon turskoto naselenie. Navedenive Pravila, merki i
postapki gi razotkrivaat pote{kotiite so koi se soo~uvalo vostani~koto rakovodstvo vo
tekot na sozdavaweto na makedonskata vostani~ka vojska i za vreme na vooru`enite dejstva. So
ogled na dvojnoto rakovodewe i problemite vo samoto rakovodstvo vostani~kata disciplina
kaj vojvodite i vostanicite i ne mo`ela da bide poinakva od ona {to se slu~uvalo. Li~niot
primer na vojvodite i ~etovodcite mo{ne negativno vlijael vrz vostanicite. Me|u naj~estite
formi na nedisciplina bile: intrigi, spletki, kleveti, zagovori, dezerterstva, grabe`i na
mesnoto naselenie, neizvr{uvawe na zada~ite, proda`ba na sopstvenoto oru`je. Nekoi
postapki mo`at i da se opravdaat so ogled na toa deka vostanicite bile ostaveni sami da se
snabduvaat so hrana, obleka, pa i so oru`je.
NESRE]NA MAKEDONIJA
So ogled na toa deka vrz Makedonskoto (Kresnensko) vostanie, osobeno vrz negovoto
rakovodstvo, golemo vlijanie imale nadvore{nite sili, odnosno panslavisti~kite komiteti
od Moskva i od Petrograd, po nivna inicijativa i spored nivnite celi bilo napraveno
poinakvo zname na Makedonskoto Kresnensko vostanie. Pod nivno vlijanie, Dimitar Pop
Georgiev Berovski na 8 oktomvri 1878 godina, so pismo od komitetot vo Xumaja baral:
Ispratete mi zasega platno po dva ar{ina ‚ `olto, crveno, zeleno i sino, vkupno 8 ar{ini.
Duri na 8 noemvri 1878 godina, vostanicite istaknale svoe zname, razli~no od bugarskoto
nacionalno, koe se sostoelo od ~etiri cveta, na ~etiri poliwa od ~etiri boi. Na belata boja
pi{uvalo: Osloboditelka Rusija, na zelenata boja Bugarija, na crvenata se ~italo Avtonomija na
Trakija, a na crnata Nesre}na Makedonija. Slovenskite komiteti od Rusija preku
~etiribojnoto zname go simbolizirale obidot pod edno zname da gi obedinat Slovenite vo
Bugarija, Makedonija i vo Trakija pod patronatot na Osloboditelkata Rusija. Vsu{nost, tie
imale namera preku vostanija vo Makedonija i Trakija povtorno da ja sozdadat Sanstefanska
Bugarija.
Tu|inci vo rakovodstvoto
Progonetiot major Kalmikov so pomo{ na Sofiskiot komitet po 11 denovi pak se vratil.
Potoa bil otstranet Berovski, a vojvodata Stojan bil ubien. Po vra}aweto pak na Vojtkevi~,
pristignala i komisijata {to ja formiral Sofiskiot komitet
I KAPETAN I SUDIJA