(To je platnica tiskanega izvoda zaključnega dela. V elektronski verziji ta stran ni nujna.

Rumeno označen tekst izbrišite.)

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO,
PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Ime in priimek

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

Zaključno delo 1

1
Naziv zaključnega dela je lahko Projektna naloga, Diplomsko delo, Magistrsko delo.
(To je notranja naslovna stran tiskanega izvoda magistrskega dela. Rumeno označen
tekst izbrišite.)

ali

Ime in priimek

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

Zaključno delo 1

Maribor, april 2017

1
Naziv zaključnega dela je lahko Projektna naloga, Diplomsko delo, Magistrsko delo.
 ali
Smetanova ulica 17
2000 Maribor, Slovenija
(To je naslednja notranja naslovna stran tiskanega izvoda magistrskega dela. Rumeno označen tekst
izbrišite.)

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

Zaključno delo 1

Študent(ka): Ime in priimek

Študijski program: vrsta študijskega programa2
ime študijskega programa3
Smer / modul: naziv smeri / modula4
Mentor(ica): naziv ter ime in priimek5
Somentor(ica): naziv ter ime in priimek
Delovni(a) somentor(ica): naziv ter ime in priimek, če obstaja, sicer zbrišite
Lektor(ica): ime in priimek, naziv (po sklepu Senata FGPA je obvezen - v
referat oddate izjavo o lektoriranju)

…6

1
Naziv zaključnega dela je lahko Projektna naloga, Diplomsko delo, Magistrsko delo.
2
npr. univerzitetni študijski program 1. stopnje, visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje,
magistrski študijski program 2. stopnje
3
npr. Gradbeništvo
4
samo, če ima program smeri ali module
5
npr. red. prof. dr. Danijel Rebolj
6
Navedba licence Creative Commons, glej str. VI … Opredelitev avtorskih pravic. Licenca se lahko prikazuje
tudi s pasico.Licenca se lahko prikazuje tudi s pasico.
ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Marjanu Lepu za pomoč

in vodenje pri opravljanju zaključnega dela. Prav tako
se zahvaljujem komentorju dr. Borisu Lutarju. Hvala
tudi dr. Jožetu Voršiču, ki je velikodušno dovolil
uporabo Navodil za izdelavo zaključnega dela, ki jih je
napisal za študente FERI ter dr. Danijelu Rebolju, ki je
slednja navodila dopolnil za potrebe študentov FGPA.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

I
(Naslov dela, UDK, ključne besede, povzetek v slovenskem jeziku)

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

(slovenski naslov zaključnega dela)

Ključne besede: 1 gradbeništvo, znanstveno delo, metodologija, dokumentiranje,… (največ

5)

UDK: 2 378.2 : 001.818

Povzetek
Ta navodila podajajo osnovne napotke za pisanje zaključnega dela. Ta dokument vsebuje
informacije o formatu papirja, oblikah pisav in njihovi velikosti. Opisan je tudi način pisanja
enačb, enot, slik in literature. Navodila so hkrati primer za obliko zaključnega dela. Povzetek
naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku in naj ne presega 200 besed.
V povzetku kratko in jedrnato opišemo, kaj je bil namen našega dela, kaj smo delali ter
podamo najpomembnejše rezultate in spoznanja. Praviloma uporabljamo sedanjik in prvo
osebo množine, pri povzetku rezultatov lahko tudi preteklik, npr. 'V zaključnem delu je
prikazana analiza…', Zaključno delo prikazuje študijo…', 'Rezultati kažejo, da…', 'Ugotovili
smo, da...' itd.
Vsebovati mora najpomembnejše informacije, da si bralec lahko ustvari predstavo, kaj
obravnava zaključno delo in se na osnovi tega odloči, ali ga bo prebral v celoti.

1
Ključne besede določite s pomočjo mentorja.
2
Vrstilec UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) dobite na osnovi ključnih besed v knjižnici fakultete:
https://ktfmb.um.si/storitve/dodeljevanje-udk/.
II
(Naslov dela, UDK, ključne besede, povzetek v angleškem jeziku)

TITLE OF A DIPLOMA WORK

(angleški naslov zaključnega dela)

Keywords: civil engineering, intellectual work, methodology, documentation -

prevedemo ključne besede v angleščino

UDK: 378.2 : 001.818

Abstract
Prevedemo slovenski povzetek v angleščino. Besedilo naj pregleda lektor angleškega jezika.

Basic instructions and guidelines for preparing a diploma are provided. The document
contains information regarding desktop publishing format, type sizes, and typefaces. Stylistic
rules are provided which explain how to handle equations, units, figures, tables and
references. The document is an example of the required layout of your work. The abstract
should not exceed 200 words.

III
(Izjava o avtorstvu in istovestnosti tiskane in elektronske oblike zaključnega dela natisnite iz
DKUM, podpišite ter skeniran dokument vstavite v elektronski izvod in original v vezan izvod)

UNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študent‐a/‐ke: ____________________________________________

Študijski program: _____________________________________________________
Naslov zaključnega dela: ________________________________________________

Mentor:
Somentor:

Podpisan‐i/‐a študent/‐ka
• izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči
mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice;
• izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v
zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a;
• na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam
pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi
zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela
deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐
ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe
tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli
reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti
samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za
komercialno uporabo;
• dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj
z objavo zaključnega dela;
• izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki
sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: (navedite obliko)

Datum in kraj: Podpis študent‐a/‐ke:

IV
(Ob takojšnji dostopnosti zaključnega dela v DKUM sklep ni obvezen)
SKLEP O ZAČASNI NEDOSTOPNOSTI ZAKLJUČNEGA DELA

V
Opredelitev avtorskih pravic

Po 15. členu Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih

programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru avtor zaključnega dela prenese s
podpisom Izjave o avtorstvu in istovetnosti tiskane in elektronske oblike zaključnega dela
na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno
pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico
ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM. S podpisom iste
izjave je avtor zaključnega dela tudi seznanjen, da bodo dela deponirana/objavljena v
DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND , kar
pomeni, da se bralcem dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela,
distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in
sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo:

Avtor zaključnega dela se lahko odloči za permisivnejšo obliko licence CC:

CREATIVE COMMONS LICENCE12

Priznanje avtorstva
Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje,
distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod
pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela.

Priznanje avtorstva + brez predelav

Izvirna avtorska dela, brez predelav, pod to licenco lahko uporabniki reproducirajo,
distribuirajo, dajejo v najem in priobčijo javnosti pod pogojem, da navedejo avtorja in
dela ne spreminjajo. Od licence BY-NC-ND se razlikuje v tem, da je pri uporabi te licence
dovoljena komercialna uporaba avtorskega dela.

Priznanje avtorstva + nekomercialno + deljenje pod istimi pogoji

1
Vsebina je povzeta s spletne strani Creative Commons Slovenija www.creativecommons.si.
2
Glej https://creativecommons.org/choose/.

VI
Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno
priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko
delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo
tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od BY-NC-SA licence se ta razlikuje samo v
tem, da je tu dovoljena tudi komercialna uporaba dela/predelave.

Priznanje avtorstva + deljenje pod istimi pogoji

Ta licenca dovoli uporabnikom avtorsko delo in njegove predelave reproducirati,
distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da
navedejo avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi oni naprej širijo izvirna
dela/predelave pod istimi pogoji. Razlika med BY-NC-ND in to licenco je v tem, da lahko
pri tej licenci uporabniki avtorsko delo predelujejo in spreminjajo, vendar ga morajo pod
istimi pogoji širiti naprej.

Priznanje avtorstva + nekomercialno

Uporabnikom se s to licenco dovoli nekomercialno reproducirati, distribuirati, dajati v
najem, priobčiti javnosti in predelovati avtorsko delo in njegove predelave, morajo pa
navesti avtorja. Od BY-NC-ND licence se ta razlikuje v tem, da se pri njej delo lahko
predeluje in spreminja. Od licence BY-NC-SA licence pa se razlikuje v tem, da tu ni
potrebno licencirati avtorskega dela/predelave dela pod istimi pogoji.

VII
Kazalo vsebine

ZAHVALA ...........................................................................................................................II
POVZETEK...........................................................................................................................II
ABSTRACT...........................................................................................................................II
KAZALO VSEBINE................................................................................................................II
KAZALO SLIK.......................................................................................................................II
KAZALO GRAFOV................................................................................................................II
KAZALO TABEL....................................................................................................................II
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE.....................................................................................II
1 UVOD..........................................................................................................................2
2 SPLOŠNO O PISANJU DELA...........................................................................................2
3 PRIPRAVA ZA TISK.......................................................................................................2
3.1 Oblika in velikost pisave..............................................................................................2
3.2 Oblika strani................................................................................................................2
3.3 Oblika slik in tabel.......................................................................................................2
3.4 Pisanje okrajšav in kratic.............................................................................................2
3.5 Številčenje strani.........................................................................................................2
3.6 Številčenje poglavij.....................................................................................................2
3.7 Številčenje slik, tabel in enačb....................................................................................2
3.8 Številčenje opomb in virov.........................................................................................2
3.9 Enačbe.........................................................................................................................2
VIRI IN LITERATURA............................................................................................................2
PRILOGE..............................................................................................................................2

(Za posodobitev kazala označite kazalo, stisnite desno tipko miške, izberite Update Field in
nato eno od ponujenih opcij Update page number only ali Update entire table.)

VIII
Kazalo slik
Slika 3.1: Oblikovanje tipične strani............................................................................................2

(Za posodobitev kazala označite kazalo, stisnite desno tipko miške, izberite Update Field in nato eno od
ponujenih opcij Update page number only ali Update entire table.)

IX
Kazalo grafov
Graf 3.1 Zanimanje za ekipne športe v v študijskem letu 2015/2016........................................2

(Za posodobitev kazala označite kazalo, stisnite desno tipko miške, izberite Update Field in nato eno od
ponujenih opcij Update page number only ali Update entire table.)

X
Kazalo tabel

Tabela 3.1: Primeri uporabe velikosti pisav................................................................................2

Tabela 4.1: Citiranje nekaterih značilnih vrst virov. Za ostale vrste virov uporabite
http://libguides.murdoch.edu.au/IEEE/all.........................................................................2

(Za posodobitev kazala označite kazalo, stisnite desno tipko miške, izberite Update Field in nato eno od
ponujenih opcij Update page number only ali Update entire table.)

XI
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE 1

Simboli
E - modul elastičnosti [GPa, MPa, kPa]
F - sila [MN, kN]
W - odpornostni moment [m3]

Grški simboli
N - normalna napetost [kPa, MPa]
 - specifična deformacija [-]
 - tangencialna napetost [kPa, MPa]

Kratice
AEC - Architecture, Engineering and Construction
CAD - Computer Aided Design
ISO - International Standard Organisation
FGPA - Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
MŠŠ - Ministrstvo za šolstvo in šport
SZF - Slovenska znanstvena fundacija

(Simbole in kratice uredite po abecedi. Za razmik med simbolom in besedilom, ki opisuje

njegov pomen, uporabite tabulator ne preslednice. Simbole obvezno pišemo v poševnem
fontu, merske enote pa ravno. Splošno znanih kratic, npr. ZDA, EU, EUR itd., ni potrebno
pojasnjevati.)

Nekaj primerov:
 pravilno: mr (masa raztopine; poševni m simbol za maso, ravni podpis r okrajšava za
raztopino)
 nepravilno: Vvalja (volumen valja; napačen poševni font podpisa)
 nepravilno: masavz (masa vzorca; napačna raba besede za simbol, napačen poševni
font podpisa)
 nepravilno: Avz (masa vzorca: napačen simbol za maso).

Med številom in mersko enoto je vedno presledek, npr. 2 m2, 25 C, 15 %. Za presledek med
številko in mersko enoto je priporočena uporaba t.i. nedeljivega presledka (non-breaking
space), ki ga dobimo s sočasnim pritiskom tipk CTRL + SHIFT + preslednica.

1
Po dogovoru z mentorjem. Našteti po abecedi. Najprej latinske, nato grške. Z enotami v oglatem oklepaju.

XII
1 UVOD
Zaključno delo običajno obsega uvod, pregled stanja, jedro dela, rezultate in sklep.

Uvod je običajno razdeljen v tri dele:

 v prvem je opisano splošno področje raziskav;
 podan je namen, smisel raziskave;
 na kratko je opisana struktura celotnega dela (opis in razlaga posameznih poglavij).
Pregled stanja
Podani so že znani dosežki drugih avtorjev, ki pomenijo izhodišče za nadaljnje raziskave ali
pa so predmet zaključnega dela.

Jedro dela je osrednji del, sestavljen je lahko iz več poglavij. V njem:

 podrobneje opišemo probleme ter predstavimo, kako se bomo lotili dela (način
rešitve problema),
 podrobno opišemo problem (s pomočjo modelov, formul, algoritmov, fizične
izvedbe), formalno postavimo model...

Pogosto so eksperimentalni del dela materiali in metode, ki vsebujejo vse podrobnosti o

sredstvih in postopkih tako, da jih je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate.
Standardnih metod (npr. statističnih) ne opisujemo podrobno. Če so metode opisane v
lahko dostopni literaturi, jih citiramo in opišemo samo njihovo načelo. Ostale metode in
spremembe metod opišemo.

Rezultati so najvažnejši del zaključnega dela, ker vsebujejo izsledke raziskav. V tem delu
prikažemo samo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Pišemo v preteklem
času, jasno in precizno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju resničnega dela).
Diskusija je del zaključnega dela, ki opiše pomen posameznih rezultatov. Tu ni dobro
ponavljati rezultatov drugih avtorjev, kakor tudi ne lastnih vmesnih rezultatov.
Pomembno je opozoriti na tiste ugotovitve, ki odpirajo nova, še neraziskana področja.

Sklep vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, zastavljenim v

uvodu. Nakazani so napotki za nadaljnje delo.

1
2 SPLOŠNO O PISANJU DELA
Študent mora mentorju oddati besedilo zaključnega dela, napisano v skladu s
pravopisnimi merili knjižnega jezika [1], [3]. Mentor ima od kandidata pravico zahtevati,
da popravi besedilo, ki pravopisno ni sprejemljivo.
Študent(ka) mora pred zagovorom predati 31 spiralno oz »mehko« vezane izvode
zaključnega dela.
Besedilo zaključnega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v prvi osebi množine v
preteklem času. Povzetek naj bo napisan v pasivni obliki. Pisni izdelek mora pred oddajo
pregledati lektor. Podobno naj bo tem navodilom, ki predpisujejo obliko in vsebujejo
informacije o formatu papirja in obliki pisav. Ta navodila so napisana in urejena v skladu s
podobo zaključnega dela. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na mentorja in
Referat za študentske zadeve; Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, telefon: (02) 2294 306.
Ta navodila so dosegljiva tudi na Internetu na naslovu http://www.fgpa.um.si/.
Začetne strani do uvoda označite z rimskimi številkami. Številčenje z arabskimi številkami
se prične z uvodom. Zaključno delo naj ne presega šestdeset (60) strani oziroma s
prilogami 100 strani.

3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje in urejanje zaključnega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z
laserskim ali enakovrednim tiskalnikom, in sicer enostransko do vključno poglavja
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE ter obojestransko od poglavja UVOD (strani številčene
z arabskimi številkami – 1, 2, 3,…). Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne
kakovosti ni dovoljen.

1.1 Oblika in velikost pisave

Za platnice zaključnega dela se priporoča modra barva z napisi v srebrni barvi.

1
Število izvodov zaključnega dela je odvisno od študijskega programa.

2
Besedilo naj bo napisano s proporcionalno obliko pisave Calibri oz. pisava, ki ustreza
področju zaključnega dela. V delu se ne sme spreminjati. Barva pisave je črna. Velikost
pisave za besedilo naj bo dvanajst (12) točk. Sprotne opombe naj bodo napisane s pisavo
velikosti enajst (11) točk. Najmanjša dovoljena velikost pisave za vsebino tabel in oznake
na slikah je enajst (11) točk.
Povzetek zaključnega dela v uvodnem delu pišite z ležečo pisavo. Primer uporabe velikosti
pisav podaja Preglednica 3 .1.

Preglednica 3.1: Primeri uporabe velikosti pisav

Vrsta besedila Velikost pisave Oblika pisave Videz pisave
Sprotne opombe 11 Calibir Normalno
Povzetek. 12 Calibri Ležeče
Osnovno besedilo, 12 Normalno
vsebina tabel,
naslovi slik,
naslovi tabel,
oznake na slikah,
kazalo.
Naslovi podpoglavij. 14 Calibri Normalno
Naslovi poglavij. 18 Calibri Krepko
Naslov zaključnega dela. 26 Calibri
Krepko

1.2 Oblika strani

Stran naj bo praviloma formata A4. Za študijski program Arhitekture je sprejemljiv tudi
format A3. Osnovno besedilo naj bo obojestransko poravnano.

Robovi besedila naj bodo zgoraj in spodaj oddaljeni 30 mm od roba strani, na levi
(notranji) strani 35 mm in na desni (zunanji) strani 25 mm od roba strani (Slika 3 .1).

Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice (oziroma višina vrstice 18 točk). Razmik med
naslovi podpoglavij, slikami, tabelami ali enačbami in besedilom naj bo ena ali dve prazni
vrstici, kar prilagodite dolžini in videzu strani.

Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo levo poravnani; poglavja prve ravni naj se
pričnejo na novi strani. Naslovi slik in tabel naj bodo poravnani na sredino.

3
V nogi je le številčenje strani, glava dokumenta pa je prazna.

1.3 Oblika slik in tabel

Naslovi oz. opisi slik naj bodo pod sliko. Naslovi tabel naj bodo nad tabelami. Tabele in
slike (Slika 3 .11) naj bodo postavljene tako, da se boste nanje najprej sklicevali v besedilu.
Na vsako sliko in tabelo se morate sklicevati vsaj enkrat.

15 mm Navodila za izdelavo diplomskega dela stran x 15 mm Navodila za izdelavo diplomskega dela stran x
30 mm
55 mm

155 mm 155 mm

30 mm 25 mm 30 mm 25 mm

30 mm 30 mm

Slika 3.1: Oblikovanje tipične strani

Oznake koordinatnih osi v slikah oz. grafih lahko bralca pogosto zmedejo, zato raje
uporabljajte imena kot simbole. Pišite npr. “deformacije” ali “deformacije, ”, ne samo
“”.

1
1. slika 3. poglavja.

4
 Zanimanje za šport
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
nogomet rokomet košarka

12 letni 13 letni 14 letni

Graf 3.1 Zanimanje za ekipne športe v študijskem letu 2015/2016

1.4 Pisanje okrajšav in kratic

Pri pisanju ključnih besed in povzetka se izogibajte uporabi okrajšav in kratic. Če niso zelo
uveljavljene, jih tudi v naslovih ne uporabljajte. Pomen okrajšav in kratic navedite, ko se
prvič pojavijo v besedilu (tudi, če ste ga navedli v povzetku). V seznamu kratic navedite
dobesedni pomen vsake kratice, ne pa razlage pojma, ki ga kratica predstavlja. Če kratica
izvira iz tujega jezika, navedite tudi čim verodostojnejši prevod njenega pomena v
slovenskem jeziku, tako v seznamu kratic kot ob prvi navedbi kratice v besedilu.

1.5 Številčenje strani

Začetne strani zaključnega dela (razen naslovne in prve notranje strani, ki naj ne bosta
oštevilčeni), vse do izključno prvega poglavja (Uvod), naj bodo oštevilčene spodaj (v nogi),
zaporedoma z rimskimi številkami (I, II, III, IV …), vse nadaljnje strani pa z zaporednimi
arabskimi številkami, začenši z 1.
Opombe številčite z dvignjeno pisavo1.

1
Opombo napišite na dnu strani, na kateri jo navedete in je ne dodajajte spisku virov oz. literature na koncu
zaključnega dela.

5
1.6 Številčenje poglavij

Poglavja naj bodo oštevilčena zaporedoma. Prvo poglavje označimo z 1 Uvod, zadnje pa s
__ Zaključek, kjer je __ ustrezna zaporedna številka poglavja. Naslove poglavij pišemo levo
poravnano, z velikimi črkami. Razmik med naslovom poglavja in besedilom naj bo ena
prazna vrstica.

Vsako poglavje ima lahko podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima številkama,

ločenima s piko. Prva številka je enaka zaporedni številki poglavja, druga pa zaporedni
številki podpoglavja v poglavju. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugo podpoglavje tretjega
poglavja. Naslov podpoglavja pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom
podpoglavja in njegovim besedilom naj bo po ena prazna vrstica.

Delitve na nadaljnja podpoglavja (npr. 3.2.1) ne priporočamo. Če pa takšno podpoglavje

vseeno uvedemo, izpustimo eno vrstico, oštevilčimo in izpišemo naslov podpoglavja. Med
naslovom in besedilom podpoglavja je ena prazna vrstica.

1.7 Številčenje slik, tabel in enačb

Slike, tabele in enačbe številčimo z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Prva
številka je enaka zaporedni številki poglavja, druga številka pa zaporedni številki slike,
tabele ali enačbe v poglavju (npr. slika 2.8 pomeni, da gre za osmo sliko v drugem
poglavju). Enačbe številčite z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v
enačbi (3.1). V besedilu se sklicujte na ustrezne slike, tabele ali enačbe z navedbo imena
in številsko označbo (npr. slika 2.8, tabela 1.4 ali (2.3) v primeru enačbe).

1.8 Številčenje opomb in virov

Opombe naj bodo oštevilčene nadpisano 1, besedilo opomb pa naj bo zapisano na dnu
strani, na kateri je označena opomba.

1.9 Enačbe

Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v

oklepaju, kot je prikazano v ( 3 .1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne

1
Opombo napišite na dnu strani, na kateri jo navedete.

6
funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških
simbolov) v enaki pisavi kot tekst ( 3 .1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega
raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu.
Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 1 cm od levega roba
strani.
2 Pu
f bz = 2 [ MPa ] 3.1
a
kjer je:
Pu cepitvena sila v [MN],
d1 stranica kocke v [m].
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo.
V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v ( 3 .1), ne pa "en. ( 3 .1)" ali podobno,
razen na začetku stavka. Oznake, simboli, ki jih pišete v enačbi, morajo biti napisani v
tekstu v enaki pisavi in skladni s standardom [CITATION Top94 \l 1060 ].

7
VIRI IN LITERATURA
Vso literaturo in vire, ki so uporabljeni in navedeni v besedilu, je potrebno zapisati v
seznamu virov. V seznamu morajo biti navedeni izključno literatura in viri, ki so dejansko
uporabljeni in so citirani v besedilu zaključnega dela. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost
zaključnega dela.
Avtor zaključnega dela se skupaj z mentorjem odloči za enega med naslednjimi stili
navajanja virov:
 APA6
 Chicago
 IEEE
 Harvard
 MLA
 Vancouver
 ali drugi stil navajanja virov, glede na posamezno znanstveno področje.

Za navajanje in seznam citiranih virov priporočamo način citiranja IEEE (Tabela 3 .1) ali
Harvard. Način citiranja IEEE razvrsti seznam citirane literature po vrsti, kot ste navajali v
tekstu navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.

Citiranje posameznega vira se izvede z uporabo Sklici (References) – Vstavi citat (Insert
Citation) – Dodaj nov vir (Add New Source). Vstavljanje posameznega vira je skladno z
izbranim stilom navajanja virov. V kolikor pravilno uporabite navedeno citiranje, z lahkoto
spreminjate med vsemi vgrajenimi stili navajanja virov (uporabite Slog (Style)).

Citiranje je navajanje tujega besedila v besedilu in je lahko:

 neposredno – dobesedno navajamo besede avtorja – ali
 posredno – navajamo izvirni vir, tako da ideje iz njega povzamemo s svojimi
besedami.
V besedilu sta začetek in konec neposrednega citata označena z narekovaji. Tudi pri
povzemanju določene literature (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti vir. Slediti je potrebno navodilom izbranega stila citiranja.

Seznam citiranih virov naj bo v neoštevilčenem poglavju VIRI IN LITERATURA takoj za

glavnim delom zaključnega dela. Seznam citiranih virov naj bo urejen po navodilih
izbranega stila citiranja.

8
Za citiranje in urejanje virov in literature se priporoča uporaba programskega orodja za
citiranje in organizacijo referenc npr. EndNote, Zotero, Mendeley, Microsfotovo orodje v
Wordu in drugi. Navodila za uporabo takšnih orodij so dostopna v Raziskovalnih vodičih.
[ CITATION Raz19 \l 1060 ]

Tabela 3.1: Citiranje nekaterih značilnih vrst virov. Za ostale vrste virov uporabite
http://libguides.murdoch.edu.au/IEEE/all
vrsta dela citiranje izgled v seznamu citiranih virov – poglavje VIRI IN LITERATURA
v tekstu (primer je viden takoj za to tabelo)
knjiga – en [1] [1] W.-K. Chen, Linear Networks and Systems. Belmont, CA:
avtor Wadsworth, 1993, pp. 123-135
knjiga – 2 [2] [2] U. J. Gelinas, Jr., S. G. Sutton, and J. Fedorowicz, Business
ali več Processes and Information Technology. Cincinnati: South-
avtorjev Western/Thomson Learning, 2004.
knjiga - [3] [3] Australia. Attorney-Generals Department., Digital Agenda
urednik Review, 4 Vols. Canberra: Attorney- General's Department,
2003.
knjiga – [4] [4] The Oxford Dictionary of Computing, 5th ed. Oxford: Oxford
brez University Press, 2003.
navedbe
avtorja
knjiga - [5] [5] A. Rezi and M. Allam, "Techniques in array processing by
poglavje means of transformations, " in Control and Dynamic
Systems, Vol. 69, Multidemsional Systems, C. T. Leondes,
Ed. San Diego: Academic Press, 1995, pp. 133-180.
e-knjiga [6] [6] L. Bass, P. Clements, and R. Kazman, Software Architecture in
Practice, 2nd ed. Reading, MA: Addison Wesley, 2003.
[Online] Dostopno: Safari e-book.1.
članek v [7] [7] J. R. Beveridge and E. M. Riseman, "How easy is matching 2D
tiskani line models using local search?" IEEE Transactions on
reviji Pattern Analysis and Machine Intelligence, vol. 19, pp. 564-
579, June 1997.
članek v e- [8] [8] P. H. C. Eilers and J. J. Goeman, "Enhancing scatterplots with
reviji smoothed densities," Bioinformatics, vol. 20, no. 5, pp. 623-
628, March 2004. [Online]. Dostopno:
www.oxfordjournals.org. [Dostop 18.9.2004].
spletna [9] [9] J. Geralds, "Sega Ends Production of Dreamcast,"
stran vnunet.com, para. 2, Jan. 31, 2001. [Online]. Dostopno:
http://nl1.vnunet.com/news/1116995. [Dostop 19.5.2009].
1
Datum zadnjega dostopa do spletnega vira

9
 elektronsk [10] [10] European Telecommunications Standards Institute, “Digital
i Video Broadcasting (DVB): Implementation guidelines for
dokument DVB terrestrial services; transmission aspects,” European
s spletne Telecommunications Standards Institute, ETSI TR-101-190,
strani 1997. [Online]. Available: http://www.etsi.org. [Accessed:
Aug. 17, 1998].
prispevek [11] [11] L. Liu and H. Miao, "A specification based approach to
v zborniku testing polymorphic attributes," in Formal Methods and
Software Engineering: Proc. of the 6th Int. Conf. on Formal
Engineering Methods, ICFEM 2004, Seattle, WA, USA,
November 8-12, 2004, J. Davies, W. Schulte, M. Barnett,
Eds. Berlin: Springer, 2004. pp. 306-19.

Primer citiranih virov v poglavju VIRI IN LITERATURA

[1] J. Toporišič, Slovenski pravopis, Ljubljana: DZS, 1994.

[2] Raziskovalni vodiči, Maribor, [Online]. Dostopno: https://libguides.ukm.um.si/?b=g&d=a.
[Dostop 7.3.2019].,
[3] Splošni tehniški slovar, Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, 1981.

10
PRILOGE
Priloge niso sestavni del zaključnega dela in so priložene k zaključnemu delu.

V prilogah so zajete informacije, ki so potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z

odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila zaključnega dela. V
priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti, daljši računalniški izpisi, rezultati
merilnih metod itd.

Priloge v naslovu številčite z velikimi tiskanimi črkami A, B, C, D … Priporočljivo jih je

vključiti tudi v kazalo vsebine.

Za pisanje in urejanje zaključnega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z

laserskim ali enakovrednim tiskalnikom, in sicer enostransko do vključno poglavja
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE ter obojestransko od poglavja UVOD (strani številčene
z arabskimi številkami – 1, 2, 3,…). Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne
kakovosti ni dovoljen.

Če so v besedilo zaključnega dela vključene barvne fotografije, slike ali diagrami, je treba
izpis teh strani izvesti z barvnim laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Za izpis
uporabljajte kakovosten papir (80 – 100 g).

11