Vode Pocitka Marec April 10

MAREC – APRIL 2010
LETO 26 , ŠT. 3-4
0
REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST
V O D E P O Č IT K A
... k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja ...
ISSN (tiskana izdaja): 1855-2854, ISSN (spletna izdaja): 1855-2862, UDK: 274(497.4)
SKUPAJ Z OBLAKI NEBA JE PRIHAJAL NEKDO.

(Daniel 7,13)
VODE POČITKA – GLASILO EVANGELIJSKE CERKVE “DOBREGA PASTIRJA” NOVO MESTO
stran 2 Kazalo vsebine
IZ UREDNIKOVE SKRINJE 3
EVANGELIJSKI NAMIG 4
NAJ GREDO TISTI, KI NE VERJAMEJO
POGRNJENA MIZA 5
ŠKANDALOZNA SMRT NESMRTNEGA BOGA (DR. DANIEL BRKIČ)
SKRITI ZAKLADI 8
BLAGOR ŽALOSTNIM (DR. SELWYN HUGHES)
GOSPODOVA TOLAŽBA 10
ČEMU GODRNJATI IN TOŽITI? (SAMUEL SCHNEITER)
PRAVE STEZE 12
KULTURA PUBERTETE IN ADOLESCENCE
POŽIVITEV DUŠE 16
DVANAJSTERI: TADEJ (MARCEL MALGO)
OLJE MAZILJENJA 18
»Nikoli na nikogar
KO STVARI POSTANEJO TEŽKE (GRANTLEY MORRIS)
ne glej zviška,
GOSPODOVA DOBROTA 21
razen če mu pomagaš
LJUBEZEN, NE ČAS, ZACELI VSE RANE
priti gor.«
PRAVE STEZE 23
INDIVIDUALIZEM ALI KOLEKTIVIZEM (PETER GOLOB)
Jesse Jackson,
NA ZELENIH PAŠNIKIH 24
borec za človekove
ON BO SVOJE LJUDSTVO ODREŠIL GREHOV (MAG. GARY CARLSON)
pravice in krščanski
ENA ČREDA, EN PASTIR 27
pridigar
IŠČE SE POPOLNA CERKEV (LACI NEMETH)
GOSPOD JE MOJ PASTIR 28
PRIPOVED ZA OTROKE: O TREH DREVESIH (MIRA GRAHEK)
PRIČUJOČA REVIJA
NADALJUJE KONTINUITETO
OZNANIL EVANGELIJSKE
CERKVE “DOBREGA
PASTIRJA” NOVO MESTO, KI
SO IZHAJALA OD LETA 1984.
V LETU 2008 SO SKUPAJ S

PRENOVLJENO PODOBO
DOBILA TUDI NOVO IME, IN
SICER VODE POČITKA.
Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright © 1996, 2003 Društvo
Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem. Vse pravice pridržane. – Razen, če ni ob navedku zapisano drugače.
VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Iz urednikove skrinje stran 3
V tišini, ki je sledila, se je sonce približalo

Kako takoj rešiti vse osebne probleme
svojemu zahodu, črički so napolnili vrt s
petjem, rahel vetrič je odnašal poletno
Bil je lep sončen poletni dan. Mladeniča sta soparo. Bilo je kot bi se čas zavrtel nazaj, kot
sedela na terasi, vsa srečna, ker se je tisti dan bi vsa občutja obeh gospodov postala spet
s slovesnostjo končala njuna srednješolska takšna kot takrat, ko sta se kot otroka igrala
pot. Čakalo ju je prosto poletje, čas svobodne na vrtu, tekmovala s kolesi, tekala za žogo ali
mladosti in priprav na nove začetke. Bila sta nabirala jagode na obrobju gozda. V tem
dobra prijatelja, ki sta otroštvo in čas vzdušju tiste igrive otroške sreče, ki ju je
odraščanja preživela skupaj. Pomagala sta si, prevzela, so vzklile besede:
skupaj sta se igrala odkar pomnita, včasih »Prijatelj, vprašal si me, če sem srečen. Rekel
sama, včasih z drugimi prijatelji. Kadar se ju sem ti, da sem. Oprosti mi, ker te nočem
je polaščala žalost ali dolgčas, sta vedno vprašati, zakaj ti nisi srečen. Rajši bi ti
imela drug drugega. povedal, zakaj jaz sem srečen. Hočeš slišati?«
A tistega dne sta se njuni poti razšli. Enega je »Hočem, povej!«
čakala univerza v tujini, drugega delo in »Sedaj sem srečen zaradi tebe. Ker tukaj
blesteča kariera. Naslednji dan sta odpoto- sedim in se pogovarjam s starim prijateljem.
vala vsak svojim sanjam in ciljem naproti. Na Sedaj me osrečuje to. Zato hvala, da si se me
tisti lepi sončni dan sta se morala posloviti. odločil obiskati. Hvaležen sem ti, da sva se
Nervozno sta se objela, si izmenjala najboljše srečala in da si me vprašal, če sem srečen. –
želje, obljube po pogostih snidenjih in prija- Te lahko sedaj še jaz nekaj vprašam?«
teljske nasvete. »Daj, lahko.« Peter Golob,
»Povej mi. Si srečen, tukaj in sedaj, ko sediva
Minilo je celih 35 let, ko sta se ponovno skupaj?« študent magistrskega
srečala. Bilo je to srečno naključje, ki ju je »No, če pogledam tako, v bistvu sem res. Če programa Zakonske in
pripeljalo skupaj. Kot dva odrasla gospoda si ti srečen zaradi mene, sem lahko tudi jaz družinske terapije
sta po dolgih letih spet skupaj sedela na zaradi tebe. Ja, res sem, sedaj sem srečen.
terasi in debatirala o marsičem. O politiki, o Hvala, prijatelj, da si me spomnil.« Teološke fakultete v
njunih poklicnih dosežkih, o tržnih priložno- Ljubljani in urednik
stih, o dobrem zdravju in še posebej o njunih Nek francoski pregovor pravi: »Prijateljstvo revije Vode počitka
družinah, o tem, kje sta si našla ženi in kako je ljubezen brez kril.« Beseda »ljubezen« in
uspešni so njuni otroci. Še posebej prisrčno in beseda »prijatelj« na žalost v družbi vse bolj
ganljivo pa sta obujala spomine na njune izgubljata ugled in dostojanstvo. Postajata
skupne dogodivščine. Saj vemo, kako lahko čedalje bolj plehki, prazni in sebični besedi.
človeka prevzamejo čustva, ko se sreča s Uporabljata se prepogosto, a večinoma
starim prijateljem in z njim v miru obuja napačno. V javnosti se z njima opisuje
skupne spomine? nemoralna dejanja in individualne egoistične
Kakorkoli že, ko sta tako že kar nekaj ur cilje. Zgornja zgodba hoče povedati, kakšnim
presedela skupaj, se je eden od prijateljev situacijam ustreza beseda prijatelj, beseda
počasi naslonil na mehko naslonjalo in se ljubezen pa tako kot v zgodbi tudi nasploh ni
resno zazrl v popoldanski sij sonca. Z rahlim namenjena, da o njej le govorimo, ampak da
tresljajem v glasu je rekel: zaradi nje osrečujemo soljudi, ki jim pravimo
»Vesel sem, da sva se srečala. Ti najini »prijatelji« ali »bližnji«.
spomini so me res poživili. Pa kljub temu bi te
rad nekaj vprašal. Saj veš, globoko v sebi, ali »Kako takoj rešiti vse osebne probleme?«
si zadovoljen, ali si res srečen v življenju?« Vsebina mojega uvodnika ne govori o tem.
Odgovor je bil: »Prijatelj, sem. Srečen sem. Tak naslov sem izbral samo zato, da pritegne
Hvaležen sem, da je v življenju vse tako, kot k branju nezanimive zgodbe o prijateljstvu in
je. – Vendar, zakaj vprašaš? A ti morda nisi ljubezni čim več bralcev. Se opravičujem.
srečen in zadovoljen s svojim življenjem?«
»Nisem. Nisem srečen ampak sem nemiren,
stalno sem nemiren.« Peter Golob

stran 4 Evangelijski namig
ki živijo po gledanju, ne pa po veri.

Naj gredo tisti, ki ne verjamejo …
Podobno se dogaja danes, ko množice
vernikov urno hitijo z enega konca sveta
Velika noč postavlja vero na težak na drugi, samo da bi videli dozdevne
preizkus. Apostol Tomaž je v vstajenje čudeže in srečali znane preroke, zdra-
verjel šele, ko se je dotaknil Jezusovih vilce, šarlatane in vsakršne evangeliste.
ran. Tomaževa nevera je vernikom še Vsi, ki tekajo za njimi, so pravzaprav
kako koristna in dragocena, ker nam ljudje slabe vere, čeprav tega ne bodo
pomaga odkriti pravi Božji obraz – obraz nikoli priznali. V resnici mi ni treba
Boga, ki je v Kristusu prevzel rane vsega verjeti zato, ker vidim, ampak zato, da
človeštva. Tomaževa vera, ki je bila bi videl. Največ vere pa je tako in tako
mrtva, se je ob dotiku z rano ponovno treba imeti za čudež ljubezni. Kajti vedno
rodila. Zato Vstali Gospod svojih ran ne smo pred skušnjavo, saj želimo ljubiti
skriva, ampak jih kaže v ranah vsakega ljubezen, ki je nikoli ne moremo dovolj
človeka, ki kakorkoli trpi. Samo Bog, ki ljubiti - Boga.
trpi in ima rane, je lahko verodostojen.
dr. Daniel Brkič, Zgodovinski zapis govori o francoskem
evangelijski duhovnik iz Krščanski Bog je pravi zato, ker ima srce. kralju Ludviku, ki je slišal, da se je v neki
Zato kristjan ne sme biti brezsrčen, kajti pariški cerkvi prikazoval Jezus. Ljudje so
Novega mesta,
kdor je brez ljubezni, nosi v sebi temo. se gnetli in zgrinjali v množicah, da bi
superintendent Zapisano je, da je izdajalec Judež stopil videli čudež. Tudi kralja so povabili. On
Evangelijske binkoštne ven, zunaj pa je bila tema. V noči je Boga pa je odgovoril: »Naj gredo tisti, ki ne
Cerkve v Sloveniji in prodal. In to za hinavsko farizejsko ceno verjamejo. Jaz bi, tudi če bi videl živega
profesor na tridesetih srebrnikov. Za najsvetejše in Kristusa, takoj spustil svojo glavo in
najbolj pobožne farizeje je torej Bog zatisnil svoje oči.« Njegovi svetovalci so
protestantski Teološki
vreden le kakih trideset srebrnikov. ga vprašali, zakaj bi tako ravnal. On pa
fakulteti v Zagrebu Kakšna ironija! jim je odvrnil: »Zato, da mi ne propade
nagrada za mojo vero!«
Bolj od vsega tega mi daje misliti Jezusov
učenec Tomaž, ki je bil Jezusu blizu. Z Jezus je prav to želel poučiti učenca
Jezusom je živel, gledal je njegove Tomaža, ko mu je rekel: »Ker si me videl,
čudeže, poslušal je njegove pridige … veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa
Toda postal je dvomljivec. Kako bo sploh verujejo!« Prepričan sem, da od takrat
lahko postal priča – drugačna priča od Tomaž ni več hlepel po senzacijah,
spečih stražarjev pri grobu – če bo ostal atrakcijah in čudežih. Pravi vernik nima
nespremenjen? potrebe po tem. Ima pa potrebo živeti
kraljevski zakon ljubezni – ljubiti Boga
Ko se je vstali Gospod prvič razodel in bližjega kakor samega sebe.
učencem, Tomaž ni bil navzoč. Zato ni bil
pripravljen sprejeti vere v vstajenje od Zakaj? Ker ne sme biti nobene razlike
mrtvih. Zelo hitro je pozabil, kar je Jezus med učenci »iz prve in iz druge roke«,
govoril o sebi. Zato je zahteval, da se o kajti vsi smo pozvani k pričevanju vere.
dokazu prepriča z dotikom svojih rok. To je naš postulat (Kierkegaard).
Niti najmanj ga ne obsojam, kajti prav

Tomaž postaja zame primer kristjanov, dr. Daniel Brkič

Pogrnjena miza stran 5
Homilija skrivnost - tisti, ki je dopustil, da Jezus umre, je hkrati

isti, ki je umrl. In tisti, ki je dopustil, da človek zgreši, je
Škandalozna smrt nesmrtnega Boga hkrati isti, ki človeku odpušča. Isti je trpel od samega
(dr. Daniel Brkič) sebe, ne pa od koga drugega. Isti je bil zapuščen od
samega sebe, ne pa od koga drugega. Isti nas toliko
Ne poznam in ne priznam biblijskih kristjanov, ker jih ljubi, ne pa kdo drug, samo zato, da nam v darovani
pač ni. Nihče ne more izpolniti vsega, kar navaja Sveto svobodi izkaže ljubezen. Zaradi svobode, ki nam jo je
pismo. Poznam pa biblijske grešnike. Eden takšnih sem podaril, se toliko umakne, da ga večina razglaša kar za
tudi jaz. Postavljam se v vrsto človeštva skupaj z Marijo neobstoječega, kar je več od razglašanja, da je mrtev.
Magdaleno, ki je, čeprav samo ženska, postala kot prva Kajti če je mrtev, pomeni, da je nekoč živel.
priča vstajenja apostol apostolom. Ne glede na njeno
prejšnje grešno življenje je vedela, kaj pomeni verovati v Jezusove smrti na križu ne smemo razumeti kot »smrti
krščanskega Boga, četudi »mrtvega«. Boga«, ampak kot »smrt Boga v Bogu«. Tako kot
moramo razumeti, da Bog biva sam v sebi. To je več od
Ruski pisec Tolstoj govori o vladarju, ki je od duhovnikov bivanja v nebesih kot lokaciji. V nebesih bivajo namreč
zahteval, da mu pokažejo, kaj Bog dela. A mu niso znali tudi angeli in vsi odrešeni, pa zato niso »bogovi«.
odgovoriti. S polja je šel mimo pastir, ki se je pohvalil, da Nebesa sama po sebi so več kot kraj, so stanje duha.
lahko kralju pokaže, kaj Bog dela. Kralja je to zanimalo,
zato je od pastirja zahteval, naj mu to pokaže. Pastir je Ateistični filozofi in nasprotniki krščanstva so v popolni
kralju rekel: »Da bi lahko odgovoril na vaše vprašanje, zmoti, ko govorijo o »smrti Boga« kot argumentu.
morava zamenjati oblačila!« Kralj se je obotavljal, a ker Pravzaprav ateisti potrebujejo za svoj ateizem več vere,
ga je gnala radovednost, se je odločil. Svoja oblačila je kot je potrebujemo kristjani za verovanje v obstoj Boga.
dal pastirju, sam pa se je oblekel v skromno in umazano Drugače rečeno: Če ne bi bilo Boga, ne bi bilo niti
obleko siromašnega pastirja. Nato mu je pastir ateistov. V resnici pa je lahko samo kristjan dober ateist
odgovoril: »Spoštovani kralj, to dela sveti Bog! Zapustil (J. Moltmann), kajti v odnosu na mišljenje, vrednote in
je svoj božanski sijaj, samega sebe je ogolil in postal način življenja v svetu ter na vse bogove sveta kristjan
služabnik ljudem do same smrti na križu. Naredil je zaradi Kristusa veruje drugače.
zamenjavo z umazanimi grešniki.«
Ponavljam, da so ateistični filozofi in nasprotniki
Da, to dela samo krščanski Bog. To je spoznala tudi krščanstva v popolni zmoti, ko govorijo o »smrti Boga«
Marija Magdalena, ko je stala pred praznim Kristusovim kot argumentu. Pri tem je pravzaprav nujno potrebno
grobom. Koliko vprašanj nam roji po glavi? Si sploh izpustiti besedo Bog in jo nadomestiti z besedo
upamo priznati? Saj kamen od groba ni bil odvaljen »odnos«, saj gre pri tem za božanski odnos med Sveto
zato, da bi lahko izstopil iz groba Kristus, ampak zato, da Trojico. Kdor ne razume Svete Trojice, ne more pravilno
lahko s svojimi dvomi vstopimo v grob mi in se razumeti niti »smrti Boga«. Kristus na križu je
prepričamo, da ni mrtev Gospod, ampak da je mrtva »trojstveno« križani Bog. Ljudje se že dolgo sprašujejo,
smrt. kdo je Jezusa zapustil v smrti na križu: Bog kot Oče ali
Oče kot Bog? Znani teolog Karl Barth pravi, da je z večno
Kako to, da ravno razpeti Bog, ki je prevzel podobo Božjo voljo križa v ljubečem odnosu svobode in ljubezni
človeka, motivira krščansko vero? Ali ne gre pri tem za Duha v odnosu »Oče – Sin« doživel Sin zavrženost od
nelogično in škandalozno smrt nesmrtnega Boga? Ali samega Boga. Zato gre pri tem za več kot le za odkup
pa gre za odrekanje Boga samemu sebi, ko Bog samega grehov človeštva, saj tega ne bi bilo, če ne bi bilo
sebe daruje iz ljubezni za nas? Morda gre za usodo ali pa popolne Sinove poslušnosti Očetu. Na križu se ljubezen
za Božji načrt? Vendar, ali ni Jezus, ki je pravi Bog od iz ljubezni daruje v ljubezni za ljubezen.
pravega Boga, že umrl za Boga, še preden je umrl za
nas? Saj je bil Sin darovan v Očetovem srcu že pred To ljubezen je prvi okusil desni razbojnik, ne pa kak
ustanovitvijo sveta, pred prvim grehom. Kakšna svetnik. Spet potrditev, da priznam samo biblijske

stran 6 Pogrnjena miza
grešnike. Na nek način mu zavidam, kajti mislim, da je moj, zakaj si me zapustil?« On, ki je eno z Očetom, je
večji privilegij biti s križanim Jezusom na njegovi desni postal zaradi nas in namesto nas ločen. Na preizkusu je
strani kot skesani razbojnik, kakor sedeti na Jezusovi bilo celotno Jezusovo učenje o Bogu: Jaz in Oče sva eno
desni strani v njegovi slavi (povzeto po Simoni Weil). in kdor vidi mene, vidi Očeta. To, kar se je dogajalo na
križu, se je dogajalo med Sinom in Očetom. To moramo
Jezusova smrt je drugačna in posebna. Pa ne zato, ker je razumeti kot odnos znotraj Svete Trojice, ne pa kot
umrl pravični za krivične, kot znamo šablonsko trditi v borbo Boga proti Bogu. Stvar je v njunem odnosu. Jezus
cerkvah. Kajti v zgodovini je umrlo že veliko ljudi po na križu toži po Očetu. To je njegov zadnji krik k Očetu, a
krivici, a njihova smrt ni zveličavno merodajna. Jezusova Bog je tiho. Zato pravi Deutero-Izaija, 53: »Umrl je kot
smrt tudi ni drugačna zgolj zaradi tega, ker je umrl od Boga zapuščen in udarjen.« Resnica o križu je samo
brezgrešen za grešne, čeprav to največkrat slišimo s ena: gre za smrt Boga v Bogu, saj Bog sam umira za
prižnic nepoučenih pridigarjev. Potemtakem bi lahko človeka. To je prava cena ljubezni! To je sporočilo
darovanjsko umrl tudi kak angel iz nebes, ki ni zgrešil, ali velikega petka in velike noči. To je oznanilo evangelija in
pa bi vsemogočni Bog ustvaril neko popolno bitje, ki bi vsakega obhajanja Gospodove večerje.
se darovalo. V Jezusovi smrti gre za več od tega. Za svoje
stvarstvo, za svoj izdelek ne umira stvarstvo ampak sam Zahodna kultura je nekoliko ublažila opis Jezusovega
Stvarnik. trpljenja. Luka, ki piše poganom, izpusti besede »Bog
moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?« in namesto tega
Pravi Bog od pravega Boga - Jezus - je v svoji smrti vstavi le besede iz judovske večerne molitve (Ps 31,16):
doživel in izkusil duhovno zapuščenost, ločenost od »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha! (Lk 23,46).
Boga. Luther pravi, da je pekel kot stanje duha (ne kot Zato pri Luku Jezusovi učenci ne zbežijo od križa, ker za
lokacija) prav ločenost od Boga. Tudi oba razbojnika sta njih Jezus ni umrl »zapuščen od Boga«.
trpela in umrla, vendar nista čutila te zapuščenosti od
Boga. Umazani greh je človeka ločil od svetega Boga, O vsem tem ne moremo razmišljati teo-logično, ampak
zato je greh več od laži, sovraštva, prešuštva, umora … teo-loško. Zato križ ni samo »smrt nesmrtnega Boga«,
Bit greha je večna ločenost od Boga. Zato je bil na križu ampak je predvsem potrditev – afirmacija – Boga. Kajti
njegov, Jezusov Bog Oče tiho. Ni bil tiho nek drugi Bog, razpeti Bog ni isto kot religijski Bog, psihološki Bog,
ampak Bog v Bogu. Na nek način je bila na križu znotraj sociološki Bog, filozofski Bog … Bog kristjanov je vedno
Svete Trojice na kocki tudi božanskost Boga. Na tem križani. Samo tak je krščanski Bog.
mestu bi lahko Jezus kot Sin podvomil, zlorabil svobodo
in popustil. Ta skušnjava je bila večja kot greh človeštva. Končno, kaj še nam sporoča križ? Sporoča nam, da hoče
človek slavo, Bog pa sramoto. Človek hoče čast, Bog pa
Običajno verjamemo le to, da nas je Jezus na križu oskrumbo in ponižanje. Človek hoče dokazati svojo moč
odkupil in odrešil greha, a bi bilo to premalo. Še vedno v življenju, Bog pa pokaže svojo moč v smrti. Človek ima
bi ostali ločeni od Boga, celo če ne bi spet zgrešili. Bit za cilj interes, Bog pa resnico. Bog ni močan v smislu
darovanja na križu rešuje problem ločenosti od Boga in našega pojmovanja, ampak je ranljiv. Še več – on je
grešnika znova povezuje z Bogom. To je nova zaveza ranjeni Bog, zato da smo v njegovih ranah ozdravljeni.
sklenjena v »Božji« krvi, ki je nastopila z izpolnitvijo Samo Bog, ki trpi in ima rane smrti, je lahko
polnosti časa. Bog bi se lahko v svoji suverenosti odločil verodostojen. Svojih ran ne skriva in se jih ne sramuje.
drugače, a se ni. On ve zakaj. Nam najbližji odgovor je – Kaže jih v ranah vsakega človeka, ki kakorkoli trpi. Prav
Božja ljubezen. zaradi tega je krščanski Bog edini Odrešenik.
Zato greh sam po sebi lahko imenujemo tudi »srečen Proslava Božje ljubezni je takšna, da dá svoje življenje za
greh«, kajti dal nam je tako velikega Odrešenika (Ciril svoje prijatelje. Brez smrti torej ni mogoče vstopiti v to
Jeruzalemski). Grešniki smo »gorivo« za Božjo ljubezen. poveličanost. Vsako naše trpljenje in vsaka naš smrt ni
Ni toliko problem v tem, da Jezus ne bi mogel premagati tragika, ampak proces rojevanja za poveličanje ljubezni.
greha, ampak v tem, da je bil Bog tiho. »Bog moj, Bog Na križu je Bog obsodil greh kot zlo, ne pa tudi trpljenja.

Pogrnjena miza stran 7
Zato tudi kristjani trpimo. Tisti, ki učijo drugače, lažejo. V zgodovini človeštva je bilo in še bo mnogo križev
A sredi trpljenja Bog poskrbi za moč in radost. Bog je mučeništva in trpljenja, toda na Golgoti je na nek način
radost, zato je postavil sonce pred svojo hišo (F. Asiški). Bog tvegal samega sebe, samo da reši človeka. Zato
evangeljsko oznanilo glasi: »Ne čudite se! Jezusa iščete,
Golgota ni žaloigra - pasijon, ampak vrhunec Jezusove Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj.
kariere! Križ je prižnica, s katere Bog govori svetu. Toda Poglejte kraj, kamor so ga položili« (Mr 16,6).
Boga ne moremo razumeti kot Boga, kajti kot ljudje ne
razumemo niti Jezusa kot človeka. Jezus je bil Angel ženam ne sporoča dejstva, da je Jezus vstal od
pravzaprav človek, kakršnega si ne želimo. Zakaj? Zato, mrtvih, ampak namenoma usmeri pozornost na
ker je toliko drugačen od nas, mi pa se ne želimo Križanega, ko jim pravi: »Jezusa iščete … križanega?«
spremeniti. Križ pa nam sporoča, da je Bog največji v Pomembno je torej potrditi, da je Križani in Vstali ena
največjem ponižanju, na križu. Da je Bog najbolj slaven v in ista oseba. Ni vstal kdorkoli, ampak Križani. Tisti, ki
svojem darovanju. Da je Bog najbolj močan v tej je bil križan. Prav tisti, ki je umrl na križu, živi. Zato je
nemoči. In da je Bog najbolj božanski ravno v tej velika noč eksplozija Duha. Je eksplozija Življenja. Je
ljudskosti. Globoko verni grof Zinzendorf je rekel: »Če v eksplozija resnice. Svet od trenutka prve velike noči ni
križanem Jezusu ne bi našel Boga, takrat bi moral Boga več isti, kajti stari svet smrti je preobražen v novi svet
smatrati za hudiča!« Martin Luther pa: »Če imaš nekega življenja. Velika noč je zmaga Duha nad telesom, zmaga
drugega Boga razen križanega Jezusa, je tako kot bi ljubezni nad sovraštvom, zmaga luči nad temo in zmaga
oboževal hudiča!« življenja nad smrtjo.
»Upri se padcu.
In če se ne moreš upreti padcu,
se upri in ne obleži na tleh.
In če se ne moreš upreti,
da ne bi obležal na tleh,
dvigni srce proti nebu in
kot sestradan berač prosi,
naj bo napolnjeno in bo napolnjeno.
Lahko te potisne na tla,

lahko ti ni dopuščeno vstati.
Toda nihče ti ne more preprečiti,
da ne bi dvignil srca proti nebu – samo ti.
Največ se razjasni prav sredi trpljenja.
Tisti, ki pravi,
da trpljenje ne porodi nič dobrega,
še ne posluša.«
[C. P. Estés]

stran 8 Skriti zakladi
Psihologija in svetopisemski blagri - 2 Fillipsa se glasi: »Srečni so tisti, ki vedo,

kaj je žalost, ker bodo deležni spodbude
Blagor žalostnim in tolažbe«.
(dr. Selwyn Hughes)
Zakaj naj bi čestitali tistim, ki so padli v
Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodi. težke stiske in žalostna doživetja? Odgo-
(Mt 5,3) vor je jasen: »Ker bodo potolaženi.« To
je kvalitetna tolažba – ne bo le sam
Ste opazili, da so blagri zapisani po posameznik potolažen, temveč bo prejel
določenem vrstnem redu? Ko dojame- moč, da tolaži tudi druge. Najboljši
mo, da se v nebeško kraljestvo vstopa tolažniki so tisti, ki so sami šli skozi
skozi vrata spoznanja osebnega uboštva bridkosti. Njihovo sočutje proizvaja
in ko sprejmemo Kristusovo bogastvo – dobro mero tolažbe in kvalitetno službo
kar nam opisuje prvi blagor – tedaj smo znotraj Kristusovega telesa – Cerkve.
sposobni pritrditi Jezusovim besedam Dejstvo, da so stiske in nizki udarci
»Blagor žalostnim, kajti potolaženi potrebni za duhovno rast, moramo
dr. Selwyn Hughes bodo«. dojeti z vsem svojim bitjem. To, priznam,
(1928 - 2006), Preden nadaljujemo, bi rad vašo pozor- ni lahko sprejeti. Ko sem pred leti prvič
nost usmeril na dejstvo, da blagrov ni izrekel to misel javno, sem dobil pismo s
valižanski krščanski
treba obravnavati kot etična pravila, sledečo vsebino: »Z vašo trditvijo, da je
duhovnik in pisec, ampak kot opis karakterjev. Večinoma žalost orodje v Božjih rokah, ki budi naše
avtor svetovno znanih ljudje v blagrih in v vsem Govoru na gori sočutje do drugih, se nikakor ne
dnevnih duhovnih misli vidijo le vrsto pravil, ki jih je treba strinjam. Sama nimam takšnih izkušenj.
»Every day with Jesus« upoštevati, če hočeš postati kristjan, kot Nasprotno, bolečina in žalost povzroča-
da so blagri neke vrste novozaveznih ta, da se ukvarjam s seboj več kakor z
ter ustanovitelj
»osem zapovedi«. Če bi namreč po teh drugimi. Zato tudi ne morem prositi, kot
krščanske organizacije zapovedih hoteli živeti z lastnimi močmi, ste predlagali: 'Bog, naloži mi breme,
»Christian World bi to bilo podobno poskusu gibraltarsko kakršno hočeš, ker vem, da so bremena
Relief« kamnito steno premakniti s pihanjem sestavni del tvojih namenov z menoj – da
zraka vanjo. Vera, da postanem kristjan, ustvariš osebo, kakršno želiš ti'.«
če si prizadevam živeti po Kristusovih
načelih, je »socialni evangelij«. Pristaši Tu velja opozoriti, da biblijskih resnic ne
tega evangelija so v hudi zmoti. Držati se smemo tolmačiti na osnovi človeških
njegovih načel, njega samega pa ne po- izkušenj. Pravilno je obratno: človeške
znati, je prazen napor. Tragično je, da so izkušnje je treba razlagati s svetopisem-
ljudje stoletja dolgo Jezusovo resnico sko resnico. Iz Svetega pisma je razvidno,
razumeli napačno: prizadevali so si, da bi da Bog ima namen z nami, ko dovoli
se držali Jezusovih načel, niso pa se držali določene pritiske, da bosta bolečina in
Jezusa samega (niso ga v tem smislu žalost obrodili nepričakovan sad v našem
spoznali). življenju. Seveda, če bomo dovolili. Ali
povedano drugače: kadarkoli izgleda, da
V citiranem navedku se beseda neko svetopisemsko načelo za nas ne
»žalostnim« pojmuje kot nekaj globljega velja, ni treba menjati načela, ampak
kot je npr. žalost zaradi smrti drage lastno stališče. Nesmiselno je razpravljati
osebe. Zajema izkušnjo in občutek po- z Bogom, on ima vedno prav.
polnega osebnega zloma. Zelo dober
prevod tega citata izpod peresa J. B. Sicer pa ni boljšega svetopisemskega

Skriti zakladi stran 9
recepta za dosego duševnega in čustvenega zdravja, kot blazino, dokler se ne znebimo napetosti. Nedvomno se
je Jezusov drugi blagor – Blagor žalostnim, kajti tako pride do neke razbremenitve, ni pa to sveto-
potolaženi bodo – ki bi bil lahko tudi v skladu z doktrino pisemski način obvladovanja vznemirljivih občutkov.
sodobne sociologije in psihologije. Ta citat lahko brez Pravo stališče ni niti zanikanje niti poudarjeno izražanje,
skrbi prevedemo takole: »Čestitamo tistim, ki se hočejo ampak iskreno priznanje pred Bogom, da takšni občutki
soočiti z žalostjo in jo sprejeti, ker bodo v njej in skozi oz. občutja obstajajo in da se slabo počutimo. Vendar
njo doživeli tolažbo, in ta jih bo usposobila za novo tega ni potrebno storiti z občutkom krivde! Ko nas od
službo in novo radost.« žalosti ali prizadetosti boli želodec, pristopimo k njemu,
ki ve vse in vidi vse, in prosimo npr.: »Gospod, prav zdaj
Duševno in čustveno zdrava oseba se z žalostjo sooči – sem prizadet bolj, kot morem prenesti. Lahko bi besnel,
ne zanika je, ampak jo sprejme – in razume, da žalost zbežal ali udaril. Ne maram teh občutij, a tako je. Hvala
življenje lahko tudi obogati. Vsi poznamo izraza nevroza ti, da me maraš tudi takšnega. Pomagaj mi do tega
in psihoza. Nevrotik je človek, ki se boji soočanja z svojega doživljanja zavzeti takšno stališče, ki bo tvojemu
resničnostjo, psihotik pa se resničnosti niti ne zaveda. imenu v čast.«
Če se torej nočemo soočiti z lastnimi občutki, bo
zanikanje teh prej ali slej izzvalo negativne, včasih Če je naša molitev takšna in če mislimo zares, smo že
pogubne osebnostne spremembe. Nekoč je neka žena stopili na pot duhovne rasti in duševnega zdravja. Ta
rekla, da ima težavo z drugim blagrom, češ da je tako nasvet naj ne bo sprejet le razumsko, ampak naj
srečna, da ne more niti jokati. V resnici pa ni hotela postane dejanje.
jokati. Bala se je namreč soočenja z vznemirljivimi
občutki in je raje trdila, kako je srečna, čeprav je Po dolgoletnem delu z ljudmi v težavah lahko rečem, da
globoko v sebi nosila težko breme. To v resnici pomeni, so najsrečnejši tisti ljudje, ki so bili prizadeti, a jih je
da ni bila sama gospodar svojih občutkov oz. čustev, ozdravila in preobrazila Kristusova ljubezen. Kakor je
ampak so ta težka občutja gospodovala njej. nekdo rekel, so ti postali »ranjeni zdravilci«. Ozdravljeni
gredo zdravit druge. Res ni lahko hoditi skozi dolino
Kristjane pogosto učijo, da morajo igrati vesele ljudi, poškodovanih čutenj, vendar je izhod – z Božjo tolažbo v
tudi če je njihovo počutje v resnici obupno. Narobe! duši – dogodek, ki poživlja in bogati. Ponavljam: »velika
Hebrejcem 4,15 nas uči, da imamo vélikega duhovnika, žalost« ne vodi nujno v »veliko srečo«, temveč brez nje
ki sočustvuje z vsemi našimi slabostmi: »Nimamo poti do »velike sreče« navadno ni.
namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati
z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi
preizkušan v vsem, vendar brez greha«. Skrivati svoje Prevod in priprava: Marta Stupar
slabosti pred Gospodom in zavračati tolažbo njegovega
sočutja je nevarno. Po moji presoji ima osem od desetih
kristjanov napačno stališče do soočanja s prizadetostjo
in žalostjo. Tipična reakcija je ali zanikanje ali
poudarjeno izražanje. Vsi vemo, kako se izraža
»zanikanje« – občutja potisnemo globoko v podzavest. S
»poudarjenim izražanjem« je drugače. Za razliko od
priznavanja, da boleča občutja obstajajo, je poudarjeno
izražanje akcija, ko dovolimo občutjem, ne le da se
pojavijo, ampak da izbruhnejo kot vulkan. Projiciramo
jih na druge ljudi ali objekte. »Daj duška svojim
občutjem,« je danes priljubljen nasvet mnogih dušnih
pastirjev in psihoterapevtov. Svetujejo nam, da ko se
počutimo negotovi, prizadeti ali jezni, moramo kričati,
treskati z vrati ali, v najboljšem primeru, boksati v

stran 10 Gospodova tolažba
Interpretacija evangelija
Čemu godrnjati in tožiti? – Božja
sodba se bo izšla absolutno
pravično
(Samuel Schneiter)
»Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, majhen in se ta zid, ki me je varoval pred viharji, čigar
a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo silo moram prenašati sam, še ni zrušil; dovolj imam tega
tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar bremena sadežev, ne maram jih več nositi. Že nekaj vej
zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo se je odlomilo, ker je teža sadežev zame prevelika.
veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko Imam občutek, da sem najbolj bedno drevo na vsem
zaupali, bodo od njega toliko več terjali.« (Lk 12, 47-48) svetu.«
Bog daje vsem ljudem, neodvisno od situacije, v kateri Na kakršenkoli način se znajde vsak izmed nas v vlogi
se nahajajo, možnost, da se obnašajo njemu po volji in tega drevesca in kasneje drevesa. Vse okoliščine
živijo sveto življenje. Vsakdo stoji in pade pred svojim posameznega življenja lahko služijo za to, da slavimo
Gospodom. Kdor ima Božjo besedo in pozna Božjo voljo, Boga in se mu zahvaljujemo. Lahko pa stvarniku
nosi večjo odgovornost kot nekdo, ki je šele sprejel izkažemo nečastno nehvaležnost s tem, ko godrnjamo in
spoznanja vere. Komur je bilo veliko dano, od tega se bo tožimo.
tudi veliko zahtevalo – in obratno. Bog je absolutno Kot pri nekdanjem drevescu, tako se pri nas menjajo
pravičen! situacije v teku življenja. V vsaki situaciji imamo
možnost, da reagiramo Bogu všečno ali pa ne. To je
Za ponazoritev bom uporabil sliko: drevesce je bilo povsem neodvisno od našega socialnega stanu, poklica
zasajeno v varstvu nekega zidu, se pravi, obdano z ali drugih okoliščin. Da, neodvisno je celo od tega, če
zidom. Imelo je vzrok, da je veselo in hvaležno temu opravljamo duhovniško službo ali ne. Nekdo je lahko
zaščitniškemu zidu. Vendar to drevesce bi se lahko tudi navaden delavec in izkaže Bogu čast. Nekdo drug pa
jezilo in reklo: »Le zakaj je tu ta zoprn zid, ki mi zapira lahko opravlja službo duhovnika, pa je pri tem skop in
pogled in preprečuje, da bi dobil malo svežega vetra? vodi nemoralno življenje, laže in vara in tako Bogu ne
Občutek imam, da me niso mogli zasaditi na slabše izkazuje časti.
mesto; poleg tega sem tako majhen, da me nihče ne
opazi. In da ne govorimo o rojevanju sadov; za to sem Situacija, v kateri se znajdemo, še ne pove nič o našem
tako in tako prešibak. Moj obstoj je torej popolnoma odnosu z Bogom. Nihče nima prednosti in nihče ni
nesmiseln.« prikrajšan. Ostaja le vprašanje: »Kaj stori vsakdo od nas
v svoji situaciji?« Živimo v čast Bogu ali omalovažujemo
Če pa to drevesce zraste v drevo, ima pa že očitne njegovo sveto ime?
vzroke za hvaležnost. Celo lastnik je ponosen na svoje Vedno bo ali eno ali drugo. Vsa področja našega
drevo, ki ga je takrat zasadil poleg tega starega zidu, ki življenja morajo imeti odnos s živim Bogom, da bo Jezus
je z leti zaradi mogočnih korenin drevesa razpadel. – kdo ve, kako kmalu – lahko vsakega od nas pozdravil s
temi besedami: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V
Drevo prinaša sedaj leto za letom veliko sadov, tako da malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v
se je zaradi teže plodov zlomila že kakšna veja. To drevo veselje svojega gospodarja!‹ (Mt 25,21)
ima zdaj zares velik vzrok za hvaležnost, kajti smisel
njegovega bivanja se je izpolnil na najboljši način.
Vendar bi tudi sedaj lahko svoj glas povzdignilo k Bogu Prevod: Vida Derganc
in potožilo: »Kako lepo je bilo življenje, ko sem bil še Vir: Mitternachtsruf 02/2007

Prepolna čaša stran 11
BOM PA JAZ OPEVALA SVOJO DEŽELO

(Ivanež Antonija)
Moja lepa domača dežela si tam,

kjer rožice ne venejo
in ne žge pekoča vročina.
Vode ne usahnejo,
od svetlobe noč beži,
in od ljubezni se mraz tali.
Tam je smeh in sovraštva ni,

od nje bolezen beži,
za smrt v njej mesta ni.
Še gorá ni in ne dolin,
vse je ravno in prijazno,
v to deželo jaz želim.
Ti, ki živiš v tej deželi,

vzemi me k sebi od osamljenosti,
da mi duša od radosti že vzkipi,
o, da mi duša od radosti že vzkipi.
[Ivanež Antonija je starosta

evangelijskega gibanja v Novem mestu
in je v svojem devetem desetletju starosti
še vedno aktivna.]
Zaupaj v GOSPODA in delaj dobro,

prebivaj v deželi in se pasi v zaupanju.
Razveseljuj se v GOSPODU,
pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.
Izroči svojo pot GOSPODU,

zaupaj vanj, in on bo storil.
Dal bo, da tvoja pravičnost zasije kakor luč,
tvoja pravica kakor poldan.
Bodi miren pred GOSPODOM, zaupaj se mu.
Psalm 37, 3-7

stran 12 Prave steze
Sodobni izzivi krščanstva (kot so npr. Elvisovi škornji, Beatlesove

frizure), avtomobili, morda več kot eden
Kultura pubertete in v vsakem domu, rast filmske industrije
adolescence ter sodobne tržne niše, usmerjene na
dobiček, ki jim ga prinaša ta nova
skupina populacije.
Stvarjenje najstnika
»Dobesedno bil je čas, ko ni bilo Danes je adolescenca povsem ustaljen
najstnikov.« Kar predlaga Diana West (v del razvoja. Od šolarjev pričakujemo, da
knjigi »The Death of the Grown-Up: bodo izgubili pamet od 13. do 18. leta.
How America's Arrested Development »Otroci bodo ostali otroci,« pravimo. A
Threatens Western Civilization«, kar v pri tem nimamo v mislih samo manjših
prevodu pomeni »Smrt odraslega člo- otrok, ampak tudi 15-letnike. V drugih
veka: kako ameriški razvoj grozi zahodni kulturah so se »najstniki« poročali,
civilizaciji«, op. prev.) se bo tisočim kmetovali, bojevali, pisali knjige in v
mladinskim pastorjem, družinskim tera- enem primeru celo nosili Odrešenika.
pevtom in oglaševalnim gurujem, katerih
življenjska prosperiteta je odvisna od Vrh adolescence
zabavanja, svetovanja in prodajanja Ena izmed težav adolescence je, da ta
storitev najstnikom, nedvomno slišalo ustaljen del razvoja ni več tako ustaljen.
neumno, absurdno. Adolescenca se je razširila na populacijo
izven najstniške in to v obe smeri. Sedaj
Westova trdi, da adolescenca ni vedno imamo že pred-pubertetnike, marketing
obstajala. Pravzaprav je dokaj zgoden pa je hitro opazil njihov tržni potencial.
fenomen. Beseda »najstnik« se do leta Konec pubertete, ki smo ga obravnavali
1941 sploh ni pojavljala. Grobo rečeno je pri 18-letnih najstnikih, je sedaj šele
v vsaki drugi kulturi v zgodovini pred sredina le-te. Ameriška državna akade-
poznim 20. stoletjem zahodne kulture mija znanosti sedaj adolescenco definira
otrok, ko je zrasel, postal neposredno kot obdobje, ki se začne s pričetkom
odrasel. Pa temu ni več tako. Sedaj pubertete (okoli enajstega, dvanajstega
otroci postanejo najstniki ali, sociološko leta) in se konča pri tridesetem letu
bolj sprejemljiv izraz, pubertetniki. starosti.
Kaj se je zgodilo, da je nastala nova faza Toda to še ni vse. Obseg adolescence je

človekovega razvoja? Seksualna revolu- še večji. Adolescenca je postala cilj naše
cija in politične vstaje v 60 letih kulture. Nekje vmes smo prenehali biti
prejšnjega stoletja sta seveda očitna kultura, v kateri otroci hrepenijo po
vzroka. Kakorkoli že, Zahod predlaga odraslosti, in postali kultura, v kateri
številne druge vzroke, nekatere celo odrasli hrepenijo po otroštvu.
izpred 60 let: generacija neuravnoveše-
nih očetov, ki se mučijo s svojimi Znaki adolescenčne kulture
izkušnjami iz druge svetovne vojne, Kakšni so znaki kulture oz. družbe, v
tovarne, ki so nekdaj proizvajale vojno kateri prevlada miselna naravnanost
opremo, so začele proizvajati nepotre- mladostnika? Ni presenetljivo, da gre
bne stvari za potrošnjo, novi tržni ravno za obratne družbene lastnosti, kot
mehanizmi prodajajo te dobrine ljudem, pa jih sami pričakujemo od mladostni-
ki se ne zavedajo, da si jih v bistvu želijo kov. Te so naslednje:

Prave steze stran 13
1. Zahteva po takojšnjem zadovoljstvu 6. Osredotočenost na videz oz. površinskost in ne

Hočemo, kar hočemo sedaj in ne bomo čakali ali na globino
delali za to. Dolgovi na kreditnih karticah, Gledanje z vidika mikavnosti in slave, pristran-
zasvojenost z novimi tehnologijami, skakanje od ska stališča do načina izbora predsednikov in
cerkve do cerkve, opustitve porok … priljubljenega verskega prepričanja. Kulture z
izborom stila oziroma mode namesto vsebine
2. Odsotnost dolgoročnega razmišljanja o življenju hitro postanejo neumne kulture. Neil Postman
in svetu je v svoji knjigi »Amusing Ourselves To Death:
Z roko v roki z zahtevo po takojšnjem zadovolj- Public Discourse In The Age Of Show Business«
stvu je odvračanje pozornosti od vprašanj, ki so (kar v prevodu pomeni »Zabavamo se na smrt:
dejansko pomembna. Naša kultura je v veliki javno predavanje v dobi zabavne industrije, op.
meri nevedna kar se tiče ekonomske teorije, prev.) to dokazal. Še slabše, neumne kulture so
političnih razlik ali pravil logike in je tista, ki hitro prevarane in so na poti v tiranijo, kar nam
obvlada samo spremljanje zabavnih komercial- dokazuje tudi zgodovina.
nih oddaj, npr. »Big Brotherja«.
Lahko bi dodali še več potez tovrstnih kultur in družb,
3. Motiviranje s čustvi namesto z resnico ampak bistvo je, da pogosto tisto, kar je normalno, ne bi
To je ključni pokazatelj nestanovitne osebe in še smelo postati normalno. Adolescenca je sodoben in
bolj pomemben pokazatelj spodletele kulture. nespameten izum. In kakor nas je naučil priznan učenjak
Resnica je umorjena z javnim povprečnim Richard Weaver, ideje imajo posledice. Dobre ideje
mnenjem in nevednostjo anketirancev. imajo dobre posledice, slabe ideje pa slabe posledice.
4. Želje po odraslih stvareh, vendar brez želje po Priložnost

odraščanju Kljub temu imamo tudi dobre novice. Kultura, kot je
Kljub temu, da smo zasvojeni z vsem, kar je naša, ima en vakuum. Obstaja kolosalna priložnost za
mladostniško, ironično, še vedno pričakujemo, vplivanje na ljudi. Vplivajo pa lahko tisti, ki vzgajajo
da nas ljudje obravnavajo kot odrasle osebe. voditelje, še posebno, če vzgajajo voditelje, ki gledajo
»Ne govori mi, kaj naj naredim,« pravimo. preko trenutne kulturne plitkosti.
»Vsako mnenje šteje« in pa »spoštljivo ravnaj z
mano,« še dodamo. Seveda, neumneži ne Kako lahko to storimo? Predlagam, da gremo k
zaslužijo spoštovanja in njihova mnenja so v študentom, tako k tistim, ki niso več v primežu
najboljšem primeru izguba časa, v najslabšem adolescence, in tudi k tistim, ki se zdijo trenutno najbolj
pa so celo nevarna. dovzetni za njene poteze.
5. Sprejemanje pomoči, vendar nesprejemanje Prvič, študente moramo izzvati namesto, da jih
posledic pestujemo. Z najstniki ciljamo prenizko. Študenti več ne
Nepremišljeno ravnanje in iskanje izgovorov potrebujejo takšne zabave, kot jo ponujajo televizija,
izdajata adolescenco. Slaba odločitev s glasbeni predvajalniki (npr. iPod) ali mladinska skupina.
hipoteko? Vlada bi morala pomagati. Spolna Potrebujejo in želijo biti izzvani. To vidimo vsako leto na
nemoralnost? Kontracepcija, splav in cepiva vrhu konferenc študentskih cerkvenih vodstev (Summit
proti HPV. Neuspešnost v šoli? Znižajte student leadership conferences, op. prev.). Na tej
standarde. Slabo vedenje? Ritalin in prozac. In konferenci študentje zdržijo preko 70 ur predavanj in
ko enkrat sprejmemo adolescenco za nekaj inštrukcij o svetovnih nazorih, apologetiki, kulturah in o
normalnega, smo prisiljeni opravičevati slabo naravi, ter v tem uživajo. Uspevajo in naredijo velik
vedenje. »Bodo že prerasli, « pravimo. Če se korak naprej, ko spoznajo, da njihova vera ni nujno
ozremo naokoli, kmalu lahko sprevidimo, da smešna, površinska ali nerealna.
dejansko niso prerasli. Drugič, študentje potrebujejo temeljita izobraževanja v

stran 14 Prave steze
svetovnih nazorih in apologetiki. krize bojišče konkurenčnih svetovnih

Obstajajo trije sestavni deli tega tipa nazorov.
izobraževanja. Prvi, študentje morajo
vedeti, kaj verjamejo. Veliko ljudi Izziv
krščanstvo vidi kot zgolj zasebno vero in Na žalost je danes veliko kristjanov, ki so
ne kot trden pogled na resničnost, ki brezbrižni, ravnodušni, otopeli in se
ponuja preizkušen ter zvest zemljevid za izogibajo tem, kot so embrio-
vse življenje. Krščanstvo ni narcisoiden destruktivne raziskave, evtanazija, nove
samopodporni sistem, ampak resnica o tehnologije, umetnost, film, moda,
vsej realnosti. Drugi, študentje morajo zakonodaja, sodobne spolne prakse,
vedeti, kaj verjamejo drugi. Nesveto- trgovina z ljudmi, politika in mednarodni
pisemski svetovni nazori se borijo za odnosi. V vrtu je večer pred svojo smrtjo
svoje srce in razum kot tudi za našo Kristus molil te navdušujoče besede za
kulturo. Izolirana vera je vera nezrelih in svoje privržence: »Ne prosim, da jih
pogosto vera prestrašenih. Tretji, kris- vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ
tjani morajo vedeti, zakaj verujejo v to, v hudega.« (Jn 17:15). Naša molitev in
kar verujejo. Veliko kristjanov ne zna priprava za učence ne bi smela biti
odgovoriti in se celo bojijo zahtevnih drugačna.
vprašanj o Bogu, Jezusu, Svetem pismu,
morali ali resnici. Ko spoznajo, da svojo Pristop Cerkve k študentom nikoli ne
vero lahko branijo, postanejo nad tem sme sprejeti adolescence za normalno.
navdušeni. »Srečati jih tam, kjer so« ni izgovor za
»pustiti jih tam, kjer so«. Študenti so
Tretjič, študentje morajo vedeti, da se pri oblikovani z zmogljivostjo in s pozivom,
krščanstvu ne govori le o tem, čemur da razmišljajo globoko in široko o svoji
smo proti, toda tudi, v čem smo za. veri in kulturi, kot tudi da osvojijo
Pregovori pravijo, da brez vizije izgubimo evangelij s tem, da se zoperstavijo zlu,
omejitve. Eden izmed glavnih razlogov, krivici in lažem. S tem, da sprejmemo
da so študentje žrtve nemorale, je Božji načrt za človeštvo, in ne, da
pomanjkanje vizije. Medtem ko se kulturno izgradimo pojav adolescence,
večinoma zavedajo, česa naj ne bi počeli, bomo morda spoznali, da so naša
ne razumejo, kaj pomen, namen in vpliv poslanstva bolj koristna študentom
hoje za Kristusom ponuja. Krščanski kakor kulturi sami.
študenti pogosto dobijo vtis, da smo
rešeni »od« in ne tudi »za«. Spregledajo
drugi pomen besede odrešenje, ki Prevod: Petra Mahnič
postavlja piko na i, ta pa je obnovitev,
vir: http://www.allaboutworldview.org/
regeneracija, uskladitev, osvoboditev itd. adolescent-culture.htm
Spregledajo to, da nas Kristus ni samo
prišel rešiti od smrti, ampak tudi rešiti za
življenje – in to za obilno življenje.
Nenazadnje moramo soočiti študente,

ne pa jih izolirati od večjih kulturnih bitk
današnjega časa. V preteklosti so kris-
tjani skušali razumeti in se odzvati na
kulturne krize. Razumeli so, da so bile te

Besede modrih stran 15
Pripoved, povzeta iz verskega rokovnika

Le del celote?
Mar niso vse religije pomanjkljive? Znana je prilika o

slepih in slonu, ki jo verski relativisti radi citirajo.
Nekoč je živel radža (knez, vladar v indijskem okolju, op.

prev.), ki je svojemu služabniku ukazal: »Pojdi in zberi
vse sleporojene iz Savatija … in jim pokaži slona.«
»Seveda, gospod,« mu odvrne služabnik in stori, kot mu
je bilo ukazano. Ko je zbral slepe, jim je rekel: »Tukaj je
slon.« Prvim je dal prijeti slonovo glavo, drugi so se
dotaknili ušes, tretji okla, naslednji rilca, spet drugi nog,
zadnjice, repa in šopa na koncu repa – in vsem je rekel,
da je to, kar so z rokami otipali, slon.
Ko so se slepi vsi po vrsti dotaknili slona, je radža stopil k
vsakemu posebej in vprašal: »No, slepec, si videl slona?
Povej mi, kaj je slon?«
In rekli so možje, ki so potipali glavo: »Gospod, slon je

kakor lonec.« Možje, ki so otipali ušesa, so rekli, da je
slon kot velnica. Tisti, ki so prijeli za okel, so rekli, da je
kot plug. Oni, ki so se dotaknili trupa, so opisali slona kot
skedenj, kateri noge, so rekli, da je stolp, kateri so se
dotaknili zadnjice, so rekli, da je slon kot možnar, kateri
repa, so ga opisali kot tolkalo, oni pa, ki so prijeli šop ob
koncu repa, da je kot čopič. Sporočilo same prilike je koristno, pod njo zapisan
moralni sklep zgodbe pa je napačen! Iz zgodovine
Morala zgodbe: krepost je spoznati, da je resnica nekaj izvlečeni sklepi namreč ne pravijo, da so vse religije
relativnega in da obstaja v v večih oblikah. Ena največjih enako pravilne, ampak da so vse enako napačne. Slon
zmot verstev in religij je v tem, da se prepirajo o sploh nikoli ni lonec, plug ali čopič, ampak samo slon.
različnih pogledih in »mnenjih« glede enega Boga. Slepci so ugibali popolnoma napačno. Če nas ta zgodba
česa nauči, potem nas tega, da noben človek ne more
sam iz sebe ali od sebe zares spoznati Boga.
Sploh pa je ta prilika dobra podoba ljudi brez spoznanja

Boga, ki v svoji omejenosti poskušajo iz svojih lastnih
moči najti pot k neskončnemu, svetemu Bogu.
»Resnice«, do katerih pridejo, so nujno napačne.
Prevod: Vida Derganc

vir: Vir: Mitternachtsruf 02/2007, rubrika Im Blickfeld

stran 16 Poživitev duše
Interpretacija evangelija: Mt 10,1-4 Takratna situacija se lahko primerja z

današnjo Jezusovo skupnostjo vsega
Dvanajsteri: Tadej sveta. Sicer nismo v času slovesa, vendar
(Marcel Mango) Jezusovo hrepenenje – naša pripravlje-
nost – je isto kot takrat, rad bi dosegel
TADEJ naša srca. Jezus sedi s svojimi enajstimi
učenci nekje v Jeruzalemu. Jedo pashal-
V nekem biblijskem prevodu se Tadej no večerjo in veliko jim ima za povedati.
imenuje tudi Lebej, z vzdevkom Tadej. Tudi vidimo, kako Jezus svojo skupnost
Prevajalec Biblije Ludwig Albrecht je o zbira okoli sebe in ji govori. Govori nam
tem, da ima nekdo več imen, pojasnil: preko Svetega pisma in povedati nam
»To je zaradi tega, ker so bili v Palestini ima veliko.
znani trije jeziki: aramejski, hebrejski in
grški.« Tako lahko razume tudi dvojno Vendar izgovorjena Jezusova beseda ni
ime Lebej in Tadej; v različnih jezikih pri vseh učencih delovala, kot bi morala.
pomenita isto ime. Tadej je nosil še Podobno se dogaja danes znotraj
dodatno ime: Juda, Jakobov sin. To ime Jezusove skupnosti: Gospod jasno govori
je bilo navedeno v naštevanju apostolov preko svoje besede in vendar povsod ne
v Lukovem evangeliju namesto imena deluje, kot bi morala. To vidimo tudi pri
Tadej (Lk 6,16). In v Janezovem evange- Petru. Jezus mu je odgovoril na
liju zastavi »Juda (ne Iškarijot)« Gospodu vprašanje, kam naj bi šel: »Kamor grem,
vprašanje (Jn 14,22). Ker so bili takrat zdaj ne moreš za menoj, prišel pa boš
prisotni le apostoli, je moral biti to prav pozneje« (Jn 13,36). Peter postavi te
Tadej. besede pod vprašaj in domišljavo
V svojem poslovilnem govoru učencem odvrne: »Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj
je Jezus med drugim rekel: »Kdor ima iti za teboj? Življenje dam zate« (Jn
moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; 13,37). Vendar Jezus je moral grajajoče
kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, odgovoriti: »Življenje daš zame?
in tudi jaz ga bom ljubil in se mu Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne
razodel« (Jn 14,21). Videti je, kakor da so bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš«
vsi učenci razen Tadeja oz. Juda to izjavo (Jn 13,38). Peter je reagiral posvetno.
razumeli, kajti »Juda (ne Iškarijot) mu je Kako pogosto to delamo mi? Reagiramo
rekel: 'Gospod, kaj se je zgodilo, da se posvetno in ne dovolimo, da bi se
hočeš razodeti nam, ne pa svetu?' (Jn popravili z Besedo. Tudi Tomaž in Filip
14,22). nista pravilno prisluhnila, ko je Jezus
Jezusove poslovilne besede so ponovno govoril o Očetovi hiši: »Tomaž mu je
navedene v Janezovem evangeliju v rekel: 'Gospod, ne vemo, kam greš. Kako
poglavjih 13 do 16. Potem ko je Juda bi mogli poznati pot?' Jezus mu je dejal:
Iškarijot šel, da bi ga izdal, je Jezus začel 'Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče
s temi ganljivimi besedami: »Otroci, le ne pride k Očetu drugače kot po meni.
malo časa bom še z vami. Iskali me Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi
boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in
pravim tudi vam: Kamor grem jaz, vi ne videli ste ga.' Filip mu je rekel: 'Gospod,
morete priti.« (Jn 13,33). In potem so pokaži nam Očeta in zadosti nam
sledile vse tiste čudovite izjave, ki so bo.' Jezus mu je dejal: 'Filip, toliko časa
skozi stoletja do danes tolažile in sem med vami in me nisi spoznal? Kdor
opogumljale verujoče v Kristusa. je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš

Poživitev duše stran 17
ti reči: ›Pokaži nam Očeta‹'« (Jn 14, 5-9). načine. Pošteno se vprašajmo: kako jo
Tudi v današnji Jezusovi skupnosti so beremo mi? Ali preučevanje Svetega
ljudje, ki vedno znova poslušajo, kaj jim pisma sproži v nas še več hrepenenja, da
Bog govori, in kljub temu pridejo na dan bi sprejeli še več spoznanja o Jezusovi
z nerazumljivo nevednostjo. Cerkveno osebi? Ali jo beremo kritično in pri vseh
občestvo naj bi Božjo besedo dobro težjih mestih napravimo velik vprašaj?
poznalo, ker jo dovolj poslušajo, vendar Ali začnemo pri težkih poglavjih z
pridejo trenutki v življenju, ko se zdi, da molitvijo?
smo vse pozabili.
Bog od nas vseh pričakuje, da se bolj in
Kako izgleda prava drža srca? Učenci so bolj povezujemo z resnicami Svetega
na koncu Jezusovega poslovilnega gov- pisma: »... da bi ... rastli v spoznanju
ora izjavili: »Zdaj vemo, da vse veš in da Boga« (Kol 1,10), »Rastite pa v milosti in
ti ni potrebno, da te kdo kaj vpraša. Zato spoznanju našega Gospoda in Odreše-
verujemo, da si prišel od Boga.« (Jn nika Jezusa Kristusa« (2 Ptr 3,18). Čemu
16,30). To je čudovito pričevanje. In je to potrebno? »Tako ne bomo več
vedno znova najdemo kristjane, ki – nedorasli otroci, ki jih premetava in kot
potem ko so slišali Jezusove besede – le- valove razburka vsak veter nauka v
te lahko oznanjajo dalje. Apostol Tadej človeški zvijačnosti in pretkanosti, v
oz. Juda je primer take drže srca. Jezus blodnem zavajanju.« (Ef 4,14). Se želimo
govori: »'Kdor ima moje zapovedi in se učiti kakor Tadej? Slišani besedi je rekel
jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, 'da' in želel prejeti še globlje spoznanje.
tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom Jezus je Tadeju odgovoril: »Če me kdo
ljubil in se mu razodel.' Juda (ne Iškarijot) ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče
mu je rekel: 'Gospod, kaj se je zgodilo, da ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in
se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?' prebivala pri njem.« (Jn 14,23). In Pavel
Jezus je odgovoril in mu rekel: 'Če me je zapisal: »Kajti umrli ste in vaše
kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj življenje je skrito s Kristusom v Bogu.«
Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in (Kol 3,3). Kako pride do tega, da je naše
prebivala pri njem.' (Jn 14,21-23). življenje s Kristusom skrito v Bogu? Pavel
Jezus je potrdil in ponovil Tadeju to, kar daje odgovor k temu vprašanju: »Mislite
je povedal vsem učencem. Vendar je na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na
osebni odgovor Tadeju še razširil, ko je zemlji.« (Kol 3,2).
pripomnil: »Prišla bova k njemu in S Kristusom smo umrli in zato je naše
prebivala pri njem.« življenje skrito s Kristusom v Bogu. Da pa
bi to ostala realnost, moramo stremeti
Tadej je s svojim vprašanjem pokazal, da po tem, »kar je zgoraj«. To je počel
je učenec, ki je imel največjo željo, da bi Tadej. On je gledal na to, kar je zgoraj, ko
razumel vse odrešujoče resnice, ki jih je je prosil za večjo jasnost in razumevanje
Jezus oznanjal učencem. Želel je vedeti tega, kar je govoril Jezus. Učimo se od
več: »Gospod, kaj se je zgodilo, da se Tadeja in glejmo, kar je zgoraj, da bo
hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« Kjer tako moje in tvoje življenje s Kristusom
Bog vidi takšno hrepenenje po več skrito v Bogu.
spoznanja, tam se nekaj zgodi. Potem
Jezus lahko s svojo Besedo v takšnem
človeku doseže korenito spremembo. Prevod: Vida Derganc
Človek lahko Biblijo bere na različne vir: Mitternachtsruf 09/2009, rubrika Biblische Botschaft

stran 18 Olje maziljenja
Interpretacija evangelija Lastnosti kot so vera, nepremagljivost in

zvestoba, se v polmraku dotaknejo meja,
Ko stvari postanejo do katerih prej nikoli nismo segali. A
težke kljub temu se zdi, da nas življenje tako
Kako ravnati z malodušjem, depresijo ali zatira, da pozabljamo svoje zmage. V
navideznim neuspehom starih dobrih pogojih lahko oči vere
(Grantley Morris) gledajo v neskončnost. Ko pa se nevihta
približa, se zdi, kot da je nepremostljiva
naloga s temi istimi očmi vere samo
rahlo prebosti »mrak«. Takrat se ne
»Temačni blagoslovi« poslabšate vi sami, temveč se poslabšajo
V Božji čakalnici so zavese pogosto pogoji. Ne nazadujete, ne glede na to,
spuščene. Vznemirljivo je zreti naprej, kaj vam govorijo občutki.
vendar vera najbolj raste v temi. Življenje
Grantley Morris, na sončni svetlobi je tako razburljivo, da V čustvenih izbruhih je bilo izraženega
avstralski humanist redko opazimo, da naša vera pričenja veliko nesmiselnega blebetanja o vrnitvi
ter evangelijski upadati. Šele, ko stvari postanejo k »prvotni ljubezni«, čeprav so za to
pisatelj in terapevtski nejasne in resne, prične naše duhovno obstajali najboljšimi nameni. Zdi se, kot
življenje naglo rasti. da je romantična evforija – skoraj naivno
apologet navdušenje novega kristjana boljše od
Sveti Božji možje dosegajo velike stvari, globoke modrosti povprečnega starej-
medtem ko se zbegani opotekajo. »Po šega kristjana – nesmisel.
veri«, pravi Sveto Pismo, »je bil Abraham Večina ljudi v duhovnih »medenih te-
pokoren, ko je bil poklican, naj odide v dnih« žari ravno zaradi tega, ker mislijo,
kraj, ki naj bi ga dobil v delež. Odšel je, da so vstopili v blagoslovljen svet skoraj
ne da bi vedel, kam gre.« (Heb 11,8). »In popolnih kristjanov, »instant« od-
glejte, zdaj grem, zavezan Duhu«, pravi govorov na sebične molitve in v življenje,
Pavel, »v Jeruzalem, in ne vem, kaj me prosto bolečin, žalosti in preizkušenj. To
bo tam doletelo.« (Apd 20,22). Učenci so je zgolj otroška zaljubljenost, sorodna
bili pogosto osupli in zmedeni ob močni vnemi, ki nas spodbuja, da bi
Kristusovih besedah in ob njegovem vzdržali v težki situaciji.
obnašanju. Psalmisti so se venomer Vdanosti nikoli ne zamešajte z občutki.
spraševali: »Zakaj?« (prim. Ps 10,1; 22,2; Kot ponazoritev si predstavljajte nevar-
42,10; 43,2; 44,24; 74,1; 88,15). In tudi nost, ki se pojavi v najbolj intimnih
Job sredi svojega trpljenja ni imel pojma človeških odnosih. Ljubezen in telesno
kaj se dogaja. poželenje se prepletata v romantičnem
odnosu. A kljub temu vsakemu posame-
»Temne skrivnosti« prinašajo velike zniku, ki mu spodleti, da bi ju prepoznal
blagoslove. Hudson Taylor je na koncu kot dve ločeni celoti, grozita žalost in
leta, v katerem je bil priča smrti svojega tragedija.
novorojenega sina in zatem smrti svoje
žene ter krhanjem svojega zdravja, Kaj, če se posameznikovi poročni načrti
zapisal: »To je bilo najbolj žalostno in zamajejo zaradi nesposobnosti, da bi
najbolj blagoslovljeno leto mojega razločil med ljubeznijo in spolnim
življenja. Ko je sončno, si želimo steči poželenjem? Kaj, če je v zakonu
stran in se igrati. Ko pa je najtemneje, pomanjkanje spolnosti razumljeno kot
takrat Očeta trdno držimo za roke.« zavračanje ljubezni? Takšno napačno

Olje maziljenja stran 19
videnje bi lahko ogrozilo celoten odnos. Podobno je v slava le senca tega, kar vi lahko dosežete. Čeprav trpite
duhovnem svetu, kjer ima nesposobnost razločevanja v osamljenosti in navidezni ničevosti, globine vaše
med čustvi in ljubeznijo do Boga resne posledice. preizkušnje pa niso znane nikomur na svetu, se vaše ime
lahko blešči v soju nebeških luči, počaščeno za vekomaj
Čeprav sem zelo naklonjen preobilju čustev, Biblija ne v nebeških zborih, zaradi vaše junaške bitke z obupom,
meri ljubezni po številu »mravljincev na sekundo«, boleznijo, izgubo ljubljene osebe ali česarkoli
temveč po tem, da damo življenje za druge (1 Jn 3). podobnega.
Ljubezni ne potrdijo sentimentalni občutki, podobni
tistim, ki jih doživimo na vrhu gore, ko zremo v večerno Prihaja dan, ko bo vse, kar je bilo prestano na skrivnem,
zarjo, temveč bolečina, ki smo jo prestali v dolini. postavljeno na vidno vsem. Poglejte Joba. Bil je zmeden,
obrekovan, nerazumljen. Bojeval se ni z nekim zlim
Vsekakor iščite obličje Boga, ampak ne sklepajte, da junakom, ampak s povsem običajnimi stvarmi:
čustvena otopelost – ki je običajna faza duhovnega finančnim zlomom, izgubo ljubljene osebe, z boleznijo.
življenja vsakega človeka – pomeni duhovno mrtvilo. Ni doživel podpore kričečih oboževalcev temveč
Hodimo po veri in ne po mehkih preprogah. posmeh nekdanjih prijateljev.
Tekač, ki je sredi tega, da bo ravno dosegel rekord,
nikoli v življenju še ni bil v takšni formi in tako močan. A Če je celo na tem norem planetu Job danes počaščen,
vendar lahko njegovo telo trpi bolečine in se še nikoli ni potem si sploh ne morem predstavljati ploskanja, ki vas
počutil tako šibkega. Podobno je v duhovnih preizku- pričakuje, ko bo vse razkrito. Vaša bitka z bridkostmi
šnjah, kjer ni neobičajno, da ste močni, a se kljub temu življenja je lahko enaka Davidovemu spopadu z
počutite šibkejši kot kadarkoli prej. Svojim kolegom Goljatom. Naj vas ne skrbi to, da nekateri danes tega ne
kristjanom pa se zdite brezupni. Ultramaratonec, ki se razumejo. Nekega dne bodo. In ta dan se nikoli ne bo
opoteka na zadnjem hribu, zgleda pomilovanja vreden. končal.
Še otrok bi zmogel bolje. Kdor ne bi razumel, skozi kaj
gre ta človek, bi se zgrozil nad njim. Samo nekdo, ki Življenje se zdi brez upanja. Vsak dan se zdi, kot da ste
pozna vso situacijo, bi s spoštovanjem gledal, kako se spustili stopnico nižje. Sposobnost, da obdržite iskrico
vztrajno se prebija naprej. vere v takšni temi, je posebna zmaga. Morda boste
morali dati vse od sebe, da bi vzdržali. Ampak naredite
Pomislite na Scotta in njegovo ekipo, ki se je prebila na to. Temu lahko rečemo, da telovadite z duhovnimi
Južni pol in šele tam odkrila, da niso prvi prispeli tja in utežmi.
da je njihova čast izgubljena za zmeraj. Amundsen jih je
prehitel za en mesec. Da pa vsa tragedija še ni bila Če vaš cvet umira, je to zato, da lahko obrodite sad.
zadosti, so še naprej prenašali snežne viharje, bolezni, Spomnite se hromega moža pri vhodu v tempelj: upal je
ozebline in sestradanost vse do smrti. Zadnji trije so na miloščino, dobil pa je noge (Apd 3,1-6). Bog Stvarnik
umrli le nekaj kilometrov stran od zavetja. Kljub vsem ljubi presenečenja. In tebe ljubi.
pa je njihov obupen poraz, ki se je končal s smrtjo, v Svet nas vidi ležati na tleh v boksarskem ringu v bitki za
hladni osami, brez kakršnihkoli prič, zaznamovan kot vero. Nebesa pa nas vidijo, kako se oblikujemo na
ena izmed največjih zgodb o človeških pustolovskih slikarskem platnu »Velikega Umetnika«.
odpravah in o vzdržljivosti. (Norvežan Roald Amundsen
in Anglež Robert Falcon Scott sta bila dva raziskovalca, ki Napol končana umetniška dela zgledajo grda. A vendar
sta se skoraj hkrati namenila priti na Južni zemeljski pol je končna mojstrovina tisto, kar je pomembno. Pozabite
na Antarktiki. Amundsen je 15. decembra 1911 dosegel na zunanjost. Podredite se Umetniku. Končni rezultat
Južni tečaj in se vrnil, le mesec dni pozneje je tja prišel vam bo vzel dih.
še Scott, ki pa je z velikim razočaranjem odkril norveško
zastavo. – op. ured.)
Prevod: Mišo Pavlovič
Vsak delček mojega bitja je prepričan, da je njihova vir: http://net-burst.net/tough/habit.htm

stran 20 Prepolna čaša
Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto?

Če bo izpolnjeval tvojo besedo.
Z vsem svojim srcem te iščem,
ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi.
Tvoj izrek hranim v svojem srcu,
da ne bi grešil zoper tebe.
Slavljen si, o GOSPOD;
úči me svojih zakonov.
S svojimi ustnicami oznanjam
vse sodbe tvojih ust.
Nad potjo tvojih pričevanj imam veselje
kakor nad vsem bogastvom.
O tvojih ukazih hočem premišljati
in gledati na tvoja pota.
Ob tvojih zakonih se bom naslajal,
tvojih besed ne pozabljam.
Psalm 119,9-16
Na prah se lepi moja duša,

poživi me s svojo besedo.
Pripovedoval sem o svojih potih in si me uslišal,
úči me svojih zakonov.
Pot svojih ukazov mi daj razumeti,
da bom premišljal o tvojih čudovitih delih.
Moja duša toči solze od žalosti,
vzdigni me s svojo besedo.
Umakni od mene lažno pot,
svojo postavo mi milostno razodeni.
Izbral sem pot zvestobe,
tvoje sodbe postavljam najvišje.
Navezan sem na tvoja pričevanja,
GOSPOD, ne osramoti me.
Po poti tvojih zapovedi bom tekel,
kajti ti mi boš srce razširil.
Psalm 119,25-32

Gospodova dobrota stran 21
Izpovedni esej občutek, kakor da mi nekdo z nožem para srce. To

stanje me je spremljalo mesece. Prišlo je tako daleč, da
Ljubezen, in ne čas, zaceli vse sem bil tik pred tem, da na delovnem mestu dobim
rane odpoved. Nisem se zavedal sebe, niti resničnosti sveta
okoli sebe. Taval sem naokrog. Takrat sem v svoji
najgloblji izgubljenosti in izčrpanosti zavpil k Bogu:
Ko sem se pred tridesetimi leti rodil, so mi starši dali »Zakaj se mi to dogaja? Zakaj jaz? Zakaj znova in
ime Krešimir. V osnovni šoli sem svoje sošolce znova?«
prepričeval, da ni Boga. Govoril sem jim, da so Rusi in
Američani z raketami iskali Boga po vsem vesolju, a ga Navkljub temu sem odpustil dekletu, a sem še naprej
niso našli. Bil sem smrkavec, ki se ni mogel pomiriti z obsojal sebe. Pekla me je vest, ker nisem vložil več,
dejstvom, da je Bog ustvaril človeka, in verjel, da je preden je zveza propadla. Prepričan sem bil, da nisem
človek nastal iz opic! dal od sebe vsega. Ko sem se spomnil kakšne situacije
ali svoje reakcije nanjo, mi je preostalo samo
S šestnajstimi leti so se stvari začele spreminjati. Všeč samoobsojanje ali grenkoba. Te situacije so bile zame
mi je postala filozofija in psihologija in takrat sem začel tako pogubne, da sem se gnusil samemu sebi. Nisem si
globlje razmišljati o človeku in njegovem namenu. Kaj je mogel odpustiti. Strašno sem bil ljubosumen na druge
človekovo bistvo? Kdo sem jaz? Ali obstaja Bog? Ali ljudi. Zavidal sem jim njihovo srečo, njihove srečne
obstaja še kaj, kar je iznad vsega, kar poznam? Kje je zveze. Pri tridesetih letih je bil čas, da bi začel »živeti
Bog? Ali je resničen? To so bila vprašanja, na katera resno življenje«, moje življenje pa je bilo podrtija. Dojel
nisem poznal odgovorov. V tem obdobju sem se začel sem, da je v moji celotni življenjski zgodbi nekaj hudo
zavedati duhovnega sveta in duhovnih zakonov, a kaj narobe – da mogoče le obstaja neki »bog«. Glede na to,
več od tega nisem iskal. da se mi je že nekajkrat zgodilo, da so me dekleta
zapustila, sem se spraševal, ali gre za kakšen urok ali
Sčasoma sem začel vstopati v ljubezenske zveze, ki so prekletstvo. Bil sem prepričan, da sem zguba.
me malo po malo zaradi emocionalnih ran izčrpavale in
uničevale. Toda prišla je tista prava in najbolj resna Od svojega dvajsetega leta naprej sem zelo veliko pil,
zveza. Srečal sem se z »žensko svojega življenja«. Bilo je čeprav sem vedel, da alkohol ni rešitev. Vedel sem, da
fantastično! Pravljica! To je to, sem mislil! Z dekletom se nahajam na križišču svojega življenja in moje življenje
sva bila blizu zaroki, nato pa me je nenadoma zapustila. enostavno mora kreniti v pravo smer. Najprej sem
To me je zlomilo. To me je uničilo. Vse, kar sem si želel, sklenil, da se bom spremenil na zunaj. Začel sem
vse, kar sem gradil, vse, kar sem verjel, je enostavno zahajati na fitnes in začel trenirati svoje telo. Kmalu sem
izginilo. Moj svet se je zrušil. Moje vesolje je izginilo. dojel, da to ni prava smer in da to ni dovolj, da se
Absolutno vse. Bil sem razbit, razsut kakor pesek, ki ga moram spremeniti od znotraj – toda kako? Želel sem z
odvržejo. Strašno težko sem se sprijaznil z dejstvom, da nekom podeliti svojo žalost. Hrepenel sem, da bi me
je ni, da je odšla. Jokal sem in jokal, tako da je bila moja nekdo poslušal. Želel sem, da bi iz mojega življenja odšla
blazina, na katero sem se zvečer ulegel, v nekaj minutah vsa ta grenkoba. Želel sem se znebiti težkega bremena
popolnoma mokra od solz. Jokal sem doma, v službi, na in ker mi je bilo nevzdržno težko, sem se začel
avtobusu, v kavarni. Nisem mogel kontrolirati svojih pogovarjati z nekim prijateljem, s katerim sem se že prej
ranjenih čustev. Znašel sem se v ujetništvu paranoje in večkrat pogovarjal o duhovnih stvareh. Prijatelj me je
strahu, ker sem se bal, kaj vse mi bo še prineslo vzpodbudil, da se začnem pogovarjati z Bogom in da
življenje. Pretresal me je bes, gnev, a tudi hrepenenje njemu povem o vseh svojih stiskah in bolečinah,
po ljubezni. Zaradi maničnega strahu nisem mogel spati. zavrženostih in grenkobi. »Da,« sem si mislil, toda kako
Svoje življenje sem občutil kakor strašno praznino in naj to naredim? Prinesel mi je knjigo, v kateri sem bral
nesmisel. Bil sem obupno osamljen. tudi o tem, kako pomembno je, kaj govorim o sebi in kaj
mislim o sebi. V knjigi je bilo mnogo svetopisemskih
Čustvena bolečina je prerasla v fizično. Imel sem stihov, svetopisemskih resnic in resnic, ki so govorile

stran 22 Gospodova dobrota
tudi o Božji ljubezni in Božji moči. Takrat sem vzkliknil: pomenu Gospoda Jezusa Kristusa, ter o čudovitih
»To je to! To potrebujem!« Vedel sem, da je prišla moja načrtih, ki jih ima pripravljene zanje.
priložnost za spremembo. Prijatelj mi je rekel, da v
kolikor se bom obrnil k Jezusu, bom spoznal ljubezen, Pred tem novim načinom življenja sem se zavedal neke
blagoslov in milost. Bil mi je jasno, da hodi moj prijatelj duhovne resničnosti, niti približno pa se nisem zavedal
v neko »drugačno« Cerkev. Bil je kristjan. namena žrtve Jezusa Kristusa in njene pomembnosti za
moje življenje. Bog je odstranil iz mojega življenja in iz
Do takrat je bilo moje dojemanje krščanstva nekako mojega srce strah pred prihodnostjo. Sedaj se veselim
takšno: katoliki so Hrvati, pravoslavni so Srbi in Rusi, bodočnosti in vsega, kar bo ta prinesla v moje življenje.
protestanti pa Angleži, ki trpinčijo uboge Irce, navkljub Sedaj živim nekako v zavezi z Bogom. Iz mene je
vsemu pa imajo super pivo in seveda dobro glasbo. odstranil grenkobo, obsodbo in ljubosumje. Dal mi je
Obrnil sem se k Bogu in mu začel govoriti s svojimi moč, da si odpustim. Naučil sem se, da ljubezen
besedami. Odgovora nisem dobil. Spraševal sem se, ozdravlja rane, ne pa čas. Ni mi žal zaradi izgubljenih
zakaj mi Bog ne odgovarja, zakaj me ne posluša? Nisem priložnosti in situacij. Ni mi žal zaradi česarkoli, niti
prenehal. Končno je prišel odgovor in Bog mi je, ko sem zaradi dekleta, ki me je pustilo na cedilu, ker sem
molil, pokazal nepopačenost Cerkve, kateri je pripadal zavrgel vse staro in postal »nov v Kristusu«. Bog je
moj prijatelj. Nenadoma sem želel postati del tega. ozdravil moje ranjeno srce. Bog mi je pokazal, da ima
Moral sem si to ogledati na lastne oči. Nekega dne sem moje življenje smisel in mi dal vizijo. Moje življenje je
se odločil, da s prijateljem odidem na bogoslužje. Takoj, sedaj daleč od »šanka«. Osvobodil me je vpliva alkohola
ko sem vstopil v Cerkev, sem vedel, sem vedel ..., da je in cigaret. Sedaj sem svoboden!
tam mesto tudi zame. Da pripadam tam.
Spoznal sem, da me Bog ljubi in posluša. Spoznal sem,
Obiskoval sem bogoslužja in poslušal pridige o Jezusu da je vedno z menoj! Vem, da mi je odpustil vse grehe in
Kristusu, o njegovi ljubezni, njegovem življenju in o da spreminja moj karakter. Sedaj vem, kaj je Jezus
njegovi žrtvi za vse ljudi. Na koncu bogoslužja po pridigi naredil zame. Dal mi je radost in potrpežljivost. Sedaj
je pridigar izrekel poziv vsem, ki so bili pripravljeni imam novo življenje! Končno je v mojem življenju
spremeniti svoje življenje, se pobotati z Bogom in nastopila sprememba, ki sem si jo želel.
spoznati Jezusa kot svojega Odrešenika. To je bila moja
priložnost! Na to sem čakal! Ni mi bilo težko povabiti Sedaj imam vero v pravega, živega Boga in vem, da je
Jezusa v svoje življenje! Naredil sem to! Moja molitev je moja zmaga samo in edino v Jezusu Kristusu! Slava
bila enostavna in močna. imenu Jezus Kristus.
Po vsem tem sem začel preučevati Sveto pismo in

iskreno moliti s svojimi besedami. Molil sem in se veselil Prevod: Nevenka Hrovat
časa, ki sem ga verujoč preživljal v njegovi prisotnosti.
Po določenem času sem se vpisal v svetopisemsko šolo
in se med drugim tudi naučil uporabljati »meč« – Božjo
besedo – in »ščit« – vero.
Od takrat imam ljubezen do drugih ljudi in do sebe,

posebno pa do otrok. Prej sem za otroke govoril, da so
»mali kričači« in še mnogo drugih nazivov sem
uporabljal, ker sem se vpričo njih vedno počutil
nelagodno. Danes vidim v njih prečudovito Božje
stvarjenje, novo generacijo, ki jo dviguje Bog. Kot
veroučni učitelj pomagam pri izvajanju nedeljske šole,
ne več govoreč o ruskih in ameriških raketah temveč o

Prave steze stran 23
Sodobni izzivi družbe in religije Predlagam še en premislek. Študije pravijo, da je

delovna uspešnost podjetja odvisna od zadovoljstva
Individualizem ali kolektivizem zaposlenih. Z drugimi besedami, bolj kot so posamezni
(Peter Golob) člani kolektiva zadovoljni, bolj uspešen je celoten tim.
Podobno bi najbrž veljalo tudi za povsem civilna
Pred leti sem bral, da so nizozemski znanstveniki združenja, npr. verske skupnosti. Bolj kot so verujoči v
ugotovili, da je največji družbeni pojav v zahodni kulturi svojem občestvu sprejeti, razumljeni, spoštovani,
20. stoletja individualizem. Nasploh v literaturi, ki govori skratka zadovoljni, v večji meri kolektiv oz. skupina
o modernih družbenih pojavih v evropskem prostoru, dosega svoje interese in uresničuje svoje cilje.
brez obravnave individualizma ne gre. Morda se zdi, kot da odkrivam »toplo vodo«. Pa kljub
temu bi nadaljeval s pomislekom: kaj pomeni, da sem
Kaj pravzaprav je individualizem? Slovar slovenskega zadovoljen? Ali ne to, da so izpolnjene moje individu-
knjižnega jezika ga razlaga kot nazor, ki zelo poudarja alne potrebe? Se pravi, bolj kot so moje individualistične
pomen in interese posameznika, ne oziraje se na potrebe izpolnjene, večji pozitivni vpliv lahko doprine-
skupnost, družbo. Lahko bi rekli, da gre za psihično sem kolektivu. In to bržkone ne velja le za podjetja,
stanje, ki poudarja samozaupanje in individualne ampak tudi za razna društva, cerkvene skupnosti in
dosežke. Na drugi strani je kolektivizem, miselno stanje, nenazadnje za družino. Člani družine ali verniki Cerkve
v katerem so bistveni vrednote in cilji skupine in kjer se so lahko še tako veliki individualisti, pomembno je, da
poudarja socialna odgovornost in odvisnost. Pri so njihove individualne potrebe izpolnjene, da so
kolektivizmu so pomeni in interesi kolektiva oz. skupine zadovoljni. Potemtakem bodo svoj potencial v kolektivu
pred pomeni in interesi posameznika. družine ali Cerkve razvijali v največji možni meri tako, da
bo skupna korist največja.
O individualizmu in kolektivizmu je raziskanega veliko,
vendar ne bi rad obnavljal tega znanja niti ne želim Še nekaj več je. Po podatkih Četrte evropske raziskave o
pisati o tem, kateri nazor in odnos do sebe oz. do delovnih pogojih iz leta 2005, je kar 60% delavcev
družbe je iz stališča krščanske skupnosti pravilen oz. odgovorilo, da vse ali nekaj delovnih nalog opravijo
boljši. Z nekaj vprašanji želim izzvati k iskanju odgovora, skupinsko in okoli 50% zaposlenih si izmenjuje delovne
ali je bolje biti individualist ali nekdo, ki je zaprisežen naloge s sodelavci. Trend naraščanja dela v skupini je
kolektivu: ali sem eno ali drugo. Ali pa morda obstaja vedno večji. Timsko delo je vedno bolj razširjeno. Ali to
tretja možnost? Predlagam naslednji osebni premislek. govori o tem, da kot posameznik NUJNO potrebujem
skupino ljudi – skupnost, v kateri bom lahko razvijal
Če skupina ljudi, katere del sem, zahteva da sprejmem svoje potenciale? Podatki pravijo, da jo potrebujem.
vse njene kolektivne cilje in nazore, brez da bi imel Izkušnje ljudi po vsej Evropi pravijo isto. Kot posameznik
možnost povedati svoje mnenje in izraziti morebitne potrebujem skupnost, da na najboljši način izpolnim
dvome: ali ni to v nasprotju z načelom demokratične namen svojega bivanja kot aktiven, spoštovan in
svobode? Ali meni kot sodobnemu človeku takšna zadovoljen individuum.
skupina ne zapira vrat, ko kot neodvisen individuum
iščem rešitev lastnih potreb in ciljev? Naj zaključim. Jaz kot sodoben individualen človek
potrebujem skupnost. In obratno, mi kot sodobna
Vendar na drugi strani, če skupina ljudi, katere del sem, kolektivna skupnost potrebujemo individualiste, katerih
omogoča, da individualistične ideje obvladujejo njen interes je biti del kolektiva. Eden brez drugega torej ne
razvoj in ustvarjajo njeno podobo, ali ne bom s tem, ko moreta uspevati! Ali povedano s krščanskim žargonom:
bom zanemarjal kolektiv in skupno delovanje skupine, »V Jezusu Kristusu nič ne velja ne kolektivizem ne
to skupino ljudi razvrednotil in posameznemu sočloveku individualizem marveč vera, ki deluje po ljubezni«
v njej dal vedeti, da je manjvreden, ker ne izpolnjuje (temelji na Gal 5,6). Ta ljubezenska simbioza mene kot
mojih interesov? Ali to moje obnašanje ne bo vodilo do posameznika in skupnosti kot kolektiva bi se lahko
kršitve demokratičnega načela enakopravnosti? imenovala SODELOVANJE ali cerkveno rečeno SLUŽENJE.

stran 24 Na zelenih pašnikih
Homilija opazite isto stvar – Judje prosijo Boga, da

bi obsodil njihove sovražnike, hkrati pa
On bo svoje ljudstvo iščejo, da bi jih On osvobodil. Ko
odrešil grehov preučujete Staro zavezo, začenjate
(mag. Gary Carlson) razumeti, kako so Judje razmišljali o
zatiranju in osvoboditvi. V dneh
starodavnega Izraela Judje namreč niso
definirali besede »greh« na povsem enak
»Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah način, kot jo definiramo zahodni
prikazal Gospodov angel in rekel: 'Jožef, evangelijski verniki danes. Navadno
Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, definiramo greh na individualni ravni –
svoje žene; kar je spočela, je namreč od jaz sem odgovoren za svoje lastne misli
Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu in jaz sem kriv za svoje lastne grehe. S to
ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo definicijo ni prav nič narobe, ker je
odrešil grehov.'« (Mt 1,20-21) resnična.
mag. Gary Carlson,
Rad bi, da se osredotočimo na besede s Toda, paziti moramo, da svoje definicije
evangelijski duhovnik konca 21. vrstice: »On bo svoje ljudstvo greha ne vsilimo starodavnim Judom, saj
iz Novega mesta odrešil grehov«. so oni gledali na svet drugače. V prvem
stoletju družba ni bila toliko osredotoče-
Judje, ki so v prvem stoletju živeli v na na posameznike, temveč na skupino,
Palestini, so vedeli, kaj pomeni trpeti. ki ji je posameznik pripadal. Biblija ima
Njihovo domovino so zavzeli Rimljani in v mnogo primerov, kjer so ljudi istovetili z
svoji lastni deželi so bili drugorazredni njihovo skupino. Naaman, vojskovodja
državljani. Večina palestinske zemlje je aramskega kralja; Marija, potomka kralja
bila v lasti tujcev. Tako so bili judovski Davida; Jezus iz Nazareta; Jezus tesar;
kmetovalci prisiljeni najemati lastno Pavel iz Tarza; Pavel, tisti Jud, ki je tudi
zemljo, z njimi pa se je pogosto ravnalo rimski državljan; Jakob in Janez,
nepošteno. Zabedejeva sinova in seznam bi se lahko
še nadaljeval.
Prav tako so Judje izkusili versko V Bibliji so ljudi običajno istovetili na
diskriminacijo. Čeprav niso bili prisiljeni, primer s priimkom, poklicem, rojstnim
da častijo rimskega cesarja, so Rimljani krajem ali z etnično pripadnostjo. Če si v
zahtevali od judovskih duhovnikov, da le- tistem času vedel, kateri skupini nekdo
ti vsak dan v templju žrtvujejo daritev in pripada, ti je to pomagalo pri presoji
prosijo Boga, da bi rimskega cesarja značaja te osebe. Oglejmo si nekaj
blagoslovil in varoval. primerov iz Biblije, kjer so ljudje počeli
natanko to.
Toda Rimljani niso bili edini, ki so
pritiskali na Jude – zgodovina namreč Mk 6,3: »'Ali ni to tisti tesar, sin Marije in
pravi, da preden so prišli Rimljani, so brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar
Judom vladali Grki in pred Grki Perzijci. njegove sestre niso tu, pri nas?' In
Več stoletij je minilo odkar je bil Izrael spotikali so se nad njim.« – sodba na
svoboden. Kot si lahko predstavljate, je podlagi poklica in družine.
judovsko ljudstvo hrepenelo po odrešitvi
od svojih tlačiteljev. Pravzaprav, ko Jn 1,46: »Natánael mu je dejal: 'Iz Naza-
berete Staro zavezo znova in znova, reta more biti kaj dobrega?' Filip mu je

Na zelenih pašnikih stran 25
rekel: 'Pridi in poglej!'« – sodba na pod- Pilat je ubil nekaj Judovskih častilcev,
lagi rojstnega kraja. medtem ko so na oltarju darovali žrtve.
In Jezusu so to zadevo v zvezi s Pilatom,
Tit 1,12: »Eden izmed njih, njihov lastni uradnim predstavnikom osovraženih
prerok, je rekel: 'Krečáni so večni Rimljanov, povedali. Tako je tam stala
lažnivci, hude zveri, leni trebuhi.' To skupina Judov, da bi slišala Jezusovo
pričevanje je resnično. Zato jih ostro reakcijo. Seveda so pričakovali, da se bo
pokaraj, da bodo ozdraveli v veri ...« – razjezil, obsodil grešne Rimljane in prosil
sodba na podlagi etnične pripadnosti. Boga, da odreši judovsko ljudstvo
zatiranja. A namesto tega se je Jezus
Ljudje iz tistega časa se niso dojemali odzval tako, da so Judje postali zelo
toliko za individualiste ampak bolj za del jezni.
skupine. To si moramo zapomniti, če
želimo razumeti sporočilo Svetega Lk 13,2: »Odgovoril jim je: 'Mar mislite,
Pisma. Ljudje v tedanjem času so da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor
razmišljali drugače kot razmišljajo vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli?
sodobni zahodni ljudje. Na judovsko Povem vam, da ne. A če se ne
razumevanje greha in odrešenja je spreobrnete, boste vsi enako pokon-
vplivala njihova skupinska identiteta. čani.'«
Čeprav so sicer vedeli, da so kot
posamezniki lahko krivi greha, je Hoteli so, da bi obsodil Rimljane. Ampak
povprečen Jud verjel, da je hujši greh, Jezus je prišel odrešiti svoje ljudstvo
kar so Rimljani počeli Judom kot narodu njihovih lastnih grehov.
in da odrešenje pomeni, da bi jih Bog
osvobodil takšnega zatiranja. Dokler se Judje so želeli Mesijo, ki bi se strinjal z
je prerok strinjal s to idejo, so bile njimi. Mesijo, ki bi obsodil Rimljane.
njegove besede sprejete za resnične. Mesijo, ki bi jih odrešil njihovih
Toda, če je prerok govoril o grehih Judov sovražnikov.
in o nuji posameznih Judov, da se
pokesajo, je bil tak prerok preganjan in Toda Jezus je bil drugačen. On ni prišel,
zavrnjen. V takem primeru so razmišljali: da bi odrešil Božje ljudstvo njihovih
»Kako nas lahko obsojaš? Ali ne vidiš, da sovražnikov. Prišel je, da bi odrešil Božje
so naši sovražniki toliko hujši od nas?« ljudstvo pred njimi samimi. Vidite, v
Božjih očeh ni nikogar, ki bi bil bolj ali
In zdaj začenjamo razumeti, zakaj so bili manj kriv. Zanj ni nihče nedolžen. Tako je
preroki Stare zaveze zavrnjeni, nekateri Odrešenik za grešnike Odrešenik za
pa celo ubiti. In kaj beremo v Matejevem vsakogar – kajti vsak od nas je grešnik.
Evangeliju, da je Jezus prišel storiti?
Prišel je rešiti svoje ljudstvo njihovih Kaj torej to pomeni za mene in tebe
lastnih grehov. Poglejmo v Lukov danes? Kristjanom nam je zelo v navadi,
evangelij, 13. poglavje, kako Jezus to da se veliko oziramo na druge, ki se ne
stori. obnašajo tako kot mi mislimo, da bi se
morali, na ljudi, ki nimajo enakih
Lk 13,1: »Prav v tistem času je bilo tam duhovnih prepričanj kot mi, na ljudi, ki
navzočih nekaj ljudi, ki so mu so po našem mnenju slabši od nas. Tako
pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je enostavno jih je obsojati za njihove
Pilat pomešal z njihovimi žrtvami.« grehe. Ampak resnica je, da

stran 26 Na zelenih pašnikih
potrebujemo odrešenje od naših lastnih grehov. Vidite, od nas. Takšni smo. To počnemo.
zelo hiter sem pri obsojanju drugih. A če sem z vami Še dobro, da Jezus svoje Cerkve ne kaznuje s kaznijo, ki
iskren, moram priznati, da sem toliko kriv kot ljudje, ki si jo zasluži. Kajti, če bi bilo temu tako, ne bi bilo
jih obsojam, in resnica je, da to velja tudi za vas. nobenega upanja za nikogar od nas. Namesto tega pa
Biblija pravi, da »bo [on] svoje ljudstvo odrešil
Nedavno sem bral nekaj, kar je napisal pastor, ki umira (njihovih) grehov.«
za rakom. Zelo malo je, kar lahko zdravniki storijo zanj
in, razen če Bog ne stori čudeža, mu preostaja le še Nisem še končal s tem, kar je omenjeni pastor napisal.
malo časa. Tako je razmišljal o svojem življenju in Ni le naštel, kaj obžaluje v svojem življenju, ampak je
služenju in o tem tudi pisal. Pisal je o dobrih stvareh, ki opisal tudi blagoslove, ki so mu bili dani:
so se mu zgodile v življenju pa tudi o nekaterih, ki jih »Vesel sem za neskončno Gospodovo milost in za
obžaluje. čudežno dejstvo, da ta milost doseže mene danes in
vsak dan. Vesel sem, da je Jezus Kristus postal moj
Tole pravi: nadomestek, vzel moj greh in ga zamenjal za Njegovo
»Sovražim razliko med tem, kar vem, in tem, kar popolno pravičnost. In tako zelo sem vesel, da Biblija
počnem. Obžalujem, da sem tako malo časa preživel v pravi: 'Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v
oboževanju Boga. Preziram tisti del sebe, ki vedno najde Kristusu Jezusu.'«
napake na drugih. Ni mi všeč, da jaz lahko grešim,
potem pa takoj obsodim greh nekoga drugega. In Kot nekdo, ki sledi Jezusu, imam izbiro: ves svoj čas
obžalujem, da sem bil toliko časa ošaben in tako malo lahko preživim tako, da razmišljam o drugih ljudeh in
časa ponižen.« njihovih grehih, lahko pa se spomnim, da me je Jezus
prišel rešiti mojih lastnih grehov.
Če smo iskreni, moramo priznati, da je z imenovanjem
svojih duhovnih padcev ta pastor v resnici opisal večino
Prevod: Lina Polenšek
Življenje – to niso dnevi, ki smo jih živeli in so minili, ampak dnevi, ki smo si jih zapomnili.
Skrivnost srečnega zakona je v tem:

obravnavaj katastrofe kot dogodke in nobenega dogodka kot katastrofo.
Vzemi si čas za prijatelje, da ti čas ne bo vzel prijateljev.
Iščeš pot? Na njej si.

Iščeš resnico? Ona te išče.
Iščeš ljubezen?
V tvojem srcu je.
[anonimno]

Ena čreda, en pastir stran 27
času počitnic čistiti oba toaletna

Išče se popolna Cerkev ! prostora v cerkvi. Bil je vesel, ker sem ga
(Laci Nemeth) rešil skrbi tega dela, da je lahko on čistil
ostale prostore, za katere je zmanjkovalo
časa.
Nekoč davno sem slišal od nekega
pastorja anekdoto. John F. Kennedy je nekoč rekel: »Ne
»Neka oseba pride k pastorju in pravi: sprašuj se, kaj more domovina dati tebi,
'Jaz sem pri vas nov. Že nekaj časa hodim temveč se vprašaj, kaj ti lahko daš
od Cerkve do Cerkve in iščem popolno, ki domovini«. Koliko bolj bi morali imeti
je nikakor ne najdem. Kaj mi takšen odnos do Cerkve.
priporočate?' Poln ljubezni mu pastor
odgovori: 'Prosim te, če jo najdeš, ne Jezus Kristus je bil poslušen svojemu
vstopaj vanjo, ker jo boš le pokvaril.'« Očetu do smrti na križu, mi se pa
pritožujemo, če pastor pridiga 10 minut
Kaj želim reči? dlje kakor običajno, s tem pa izpuščamo
Popolna Cerkev ne obstaja. Verujem, da tudi možnost, da slišimo in razumemo,
tudi ta anekdota dobro prikazuje kaj nam mogoče Bog želi prek pridige
problem, ki ga imamo pogosto v svojem povedati.
razmišljanju, ko mislimo na Cerkev. Kaj je
in kaj bi morala biti Cerkev? Jezus Kristus je bil poslušen Očetu do
Cerkev je mesto, kjer se zbirajo ljudje, ki smrti na križu, mi pa se spotikamo ob
iščejo skupnost z Bogom. To je mesto tem, kakšne srajce nosijo voditelji
njihovega rednega osebnostnega slavljenja na sebi, ali pa se jezimo, če nas
izgrajevanja. Učijo se o Bogu in dobivajo je kdo spregledal in nas ni osebno
od njega smernice za svojo osebno hojo pozdravil, ko smo vstopili v cerkev.
z njim in za svoje življenje. Cerkev mora Ali boš rekel pastorju: »Jaz bi si želel
biti mesto, kjer vsi lahko najdejo mesto v slišati nekaj pesmi iz pesmarice, eno
njegovi bližini. molitev in obsojanje in grenkobo v
naslednjih 90 minutah pridige.« Druga
Cerkev ne obstaja, da »ugodi meni«. vernica si želi 90 minut slavljenja in po
Medtem ko je bil Jezus na zemlji, se je tem pol ure motivacijske pridige o tem,
redko dogajalo, da se je kdorkoli ugodno kako biti radosten in poslušen. Moji
počutil ob njem. Cerkev je mesto, kjer najstniki želijo veliko rock glasbe, potem
nas Bog oblikuje, kjer lahko slavimo pa kratko in duhovito sporočilo o tem,
Jezusa, mesto, kjer se srečujemo s tistim, kako biti globoko spontan. Najmlajši
ki nas spreminja. otroci pa želijo mleko in piškot in še
Kaj lahko naredim, če nisem zadovoljen z kakšno igračko v zvezi z Noetovo barko.
duhovnim stanjem svoje Cerkve? Moli. Vse to naj bo krajše od ene ure. Hvala.
Pojdi do pastorja in vprašaj, kako lahko
pomagaš in bodi pripravljen narediti Namesto vseh teh človeških stvari
karkoli. glejmo v Cerkvi na Boga in mu recimo:
»Oče, tukaj sem, pošlji mene, uporabi
Pred mnogimi leti, ko sem še obiskoval mene za izgradnjo svojega kraljestva.«
srednjo šolo, sem bil v času počitnic sam Amen.
doma. Odšel sem do pomočnika pastorja
Cerkve in rekel, da sem pripravljen v Prevod: Nevenka Hrovat

stran 28 Gospod je moj pastir
Pripoved za otroke
O TREH DREVESIH
(Mira Grahek)
Danes sem zopet obiskala gozd. Kot vsako pomlad

sem se razveselila pričetka življenja majhnih
drevesc, ki so vzklila med jetrniki, trobenticami,
zvončki in podlesnimi vetrnicami pod krošnjami
velikih dreves. Kaj misliš, bodo vsa zrasla v lepa
drevesa? Ali veš, kaj vse mora premagati drevo, da
preživi?
Ob gozdni poti malo naprej je ležala podrta velika
stara bukev, ki bi lahko marsikaj povedala, če bi
znala govoriti. A proti sekanju je vsaka obramba
drevesa zaman. Spraševala sem se, kakšne sanje je
sanjalo to posekano drevo, dokler je še raslo.
Misliš, da drevesa ne morejo sanjati? Ali poznaš
ljudsko zgodbo iz Amerike z naslovom O treh
drevesih? Naj ti jo povem.
»Nekoč so na vrhu hriba rasla tri majhna drevesa.

Sanjala so, kaj bi rada postala, ko bodo velika.
Prvo majhno drevo je opazovalo zvezde, ki so se

bleščale nad njim in sanjalo: »Želim, da bi bil v meni
zaklad. Prevlečeno želim biti z zlatom in napolnjeno
z dragocenimi kamni. Najlepša skrinja zakladov na
svetu bom!«
Drugo majhno drevo je opazovalo bister potoček, ki
se je pod hribom vil proti morju in sanjalo: »Želim
biti močna ladja. Prepluti želim širna morja in voziti
velike kralje. Najmočnejša ladja na svetu bom!«
Tretje majhno drevo je opazovalo dolino pod sabo,
kjer so ljudje v mestu neprestano hiteli sem in tja.
»Jaz pa sploh ne želim zapustiti tega hriba. Zrasti
želim tako visoko, da bi ljudje, ko bi obstali in me
pogledali, povzdignili svoje oči proti nebu in
pomislili na Boga. Najvišje drevo na svetu bom!«
Leta so minevala. Padal je dež, sijalo je sonce in

majhna drevesa so zrasla v velika.

Gospod je moj pastir stran 29
Nekega dne so na hrib prišli trije drvarji. čez prvo drevo, ko je mlada žena položila svoje
pravkar rojeno dete v jasli.
Prvi drvar je pogledal prvo drevo in rekel: »To »Ko bi le lahko naredil zibelko zanj,« je zašepetal
drevo je lepo. Ravno takšnega potrebujem.« In ga mož. Mati ga je prijela za roko in se nasmehnila in
je posekal. bilo je kot bi se na močnem lesu zableščala zvezda.
»Zdaj bodo iz mene naredili lepo skrinjo,« je »Te jasli so lepe,« je dejala.
pomislilo drevo. »V meni bo čudovit zaklad.« In nenadoma je prvo drevo vedelo, da nosi v sebi
Drugi drvar je pogledal drugo drevo in rekel: »To največji zaklad na svetu.
drevo je močno. Ravno takšnega potrebujem.« In
ga je posekal. Nekega večera so se utrujeni popotnik in njegovi
»Zdaj bom preplulo širna morja,« je pomislilo prijatelji znašli na starem ribiškem čolnu. Medtem
drevo. »Močna ladja bom, primerna za kralje!« ko je drugo drevo mirno jadralo po jezeru, je
Tretje drevo je začutilo, kako mu je srce utrujeni popotnik zaspal.
vztrepetalo, ko je zadnji drvar prišel do njega. Stalo Kar naenkrat je nad jezero prihrumel silen vihar.
je vzravnano in visoko, pogumno uperjeno v nebo. Malo drevo je obšla groza. Vedelo je, da nima
Toda drvar ni nikoli pogledal navzgor. Zamrmral je: dovolj moči za toliko potnikov, da bi jih lahko varno
»Zame je dobro katerokoli drevo.« In ga je posekal. nosilo skozi veter in dež.
Utrujeni mož se je prebudil. Vstal je, stegnil roke in
Prvo drevo se je veselilo, ko ga je drvar pripeljal k rekel: »Mir.« Veter se je polegel in nastala je
tesarju. A ta iz njega ni naredil dragocene skrinje. S globoka tišina.
svojimi od dela zgaranimi rokami je iz drevesa In nenadoma je drugo drevo vedelo, da nosi Kralja
oblikoval jasli za živali. Nekoč lepo drevo ni bilo nebes in zemlje.
prevlečeno z zlatom niti napolnjeno z zakladom.
Pokrito je bilo z žagovino in napolnjeno s senom za Nekega petka zjutraj se je tretje drevo vznemirilo,
lačne živali na kmetiji. ko so njegove tramove potegnili s pozabljenega
Drugo drevo se je smejalo, ko ga je drvar pritovoril kupa. Bilo je prestrašeno, ko so ga nosili mimo
v ladjedelnico. A tistega dne niso naredili nobene množice ljudi, ki se je jezila in posmehovala.
močne ladje. Iz nekoč močnega drevesa so stesali Drgetalo je, ko so vojaki nanj pribili roke moža.
preprost ribiški čoln. Počutilo se je grdo, kruto in neusmiljeno.
Bilo je premajhno in preslabotno, da bi lahko
jadralo po morju, še celo po reki, zato so ga Toda nedeljskega jutra, ko je sonce vzšlo in se je
odpeljali na majhno jezero. Vsak dan je tovorilo zemlja tresla od veselja pod njim, je tretje drevo
mrtve, smrdljive ribe. vedelo, da je Božja ljubezen vse spremenila.
Tretje drevo je bilo zmedeno, ko ga je drvar
razsekal v močne tramove in ga pustil v skladišču. Prvo drevo je naredila lepo.
»Kaj se je zgodilo?« se je spraševalo nekoč visoko Drugo drevo je naredila močno.
drevo. »Vse, kar sem si želelo, je bilo, da bi ostalo In vsakokrat, ko so ljudje pomislili na tretje drevo,
na vrhu hriba in kazalo na Boga.« so mislili na Boga. In to je bilo boljše, kot da bi bilo
najvišje drevo na svetu.«
Mnogo, mnogo dni in noči je minilo. Tri drevesa so
skoraj pozabila na svoje sanje. Ti je zgodba všeč?
Bi jo lahko ilustriral?
Toda neke noči se je zlata svetloba zvezde razlila Naslednjič ti povem novo.

stran 30 Veselo srce
DOBRODOŠLI
MED NAMI
OBISKOVALEC
»Ti si najbrž Job, kajne?« »Če ne boste nosili te table okoli vratu,
nihče ne bo vedel, da mora biti do Vas
prijazen!«
»Iz slavilnega pevskega zbora

nameravam odstraniti triangel. Ko
smo zadnjič igrali
na ta instrument, so štirje ljudje
mislili, da slišijo zvonček,
ki kliče k večerji,
in so hitro odšli!« »No, sedaj, ko so diakoni zaklenili vsa vrata,
lahko povem, da je tema moje
današnje pridige DESETINA ...«

Besede modrih stran 31
Vode počitka
Želi si le tega, kar že imaš.
[Andre Gide]
Poguma ni strah jokati in ni ga strah moliti. REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

[Ruth Gendler] Leto 26, številka 3-4/2010
Izdajatelj:
Prijateljstvo je ljubezen s pametjo. Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
[nemška] Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto
Matična številka: 5811309000
Elektronski naslov: evc@siol.net
Nemogoče se je razviti in zaživeti polno življenje,
Ureja uredniški odbor:
če nas ne razume vsaj en človek. Peter Golob, dr. Daniel Brkič, Irena Jerman Polenšek,
Mira Grahek, Tabita Jovanovič, Tjaša Golobič
[Paul Tournier] Glavni urednik: Peter Golob
Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič
Lektorica: Tabita Jovanovič
Kaj je prijatelj? Ena duša, ki prebiva v dveh telesih. Oblikovanje, izbor fotografij in slik: Peter Golob
[Aristotel]
Naslov uredništva in naročila:
Revija Vode počitka
Ko smo srečni, pravi prijatelji pridejo, če jih povabimo; Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto
ko smo nesrečni, pa pridejo sami od sebe. Kontakt: 07/334-13-41, 040/469-749
[Teofrast] Elektronski naslov: vode.pocitka.urednik@gmail.com
Grafična priprava:
Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto
Tisk:
ŠPES & CO.
Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€.

Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z darovi.
Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in vsa priprava za
tisk so brezplačni.
Prostovoljni prispevki za stroške izdelave, tiskanja, distri-
bucije, promocije in ostalih potreb lahko prispevate tudi
na transakcijski račun pri NLB št.: 0297 0009 2053 359,
prejemnik Evangelijska cerkev Novo mesto, Trdinova ulica
27, 8000 Novo mesto, namen – dar za Vode počitka.
ISSN (tiskana izdaja): 1855-2854

ISSN (spletna izdaja): 1855-2862
UDK: 274(497.4)
Revija Vode počitka je na voljo tudi v elektronski obliki

na spletni strani Evangelijske cerkve Novo mesto .
Spletna stran Evangelijske cerkve

"Dobrega pastirja" Novo mesto
http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/

Tvoj Bog te pelje v lepo deželo, v
deželo potokov, studencev in
podzemskih vodá, ki izvirajo po
dolinah in gorah.
5. Mojzesova knjiga 8,7
VODE POČITKA, Novo mesto, marec – april 2010

Vode Pocitka Marec April 10

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vode Pocitka Marec April 10

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

MAREC – APRIL 2010

LETO 26 , ŠT. 3-4

SKUPAJ Z OBLAKI NEBA JE PRIHAJAL NEKDO.

V LETU 2008 SO SKUPAJ S

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

V tišini, ki je sledila, se je sonce približalo

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

ki živijo po gledanju, ne pa po veri.

Niti najmanj ga ne obsojam, kajti prav

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Homilija skrivnost - tisti, ki je dopustil, da Jezus umre, je hkrati

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Lahko te potisne na tla,

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Psihologija in svetopisemski blagri - 2 Fillipsa se glasi: »Srečni so tisti, ki vedo,

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

BOM PA JAZ OPEVALA SVOJO DEŽELO

Moja lepa domača dežela si tam,

Tam je smeh in sovraštva ni,

Ti, ki živiš v tej deželi,

[Ivanež Antonija je starosta

Zaupaj v GOSPODA in delaj dobro,

Izroči svojo pot GOSPODU,

Bodi miren pred GOSPODOM, zaupaj se mu.

Psalm 37, 3-7

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Sodobni izzivi krščanstva (kot so npr. Elvisovi škornji, Beatlesove

Kaj se je zgodilo, da je nastala nova faza Toda to še ni vse. Obseg adolescence je

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

1. Zahteva po takojšnjem zadovoljstvu 6. Osredotočenost na videz oz. površinskost in ne

4. Želje po odraslih stvareh, vendar brez želje po Priložnost

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

svetovnih nazorih in apologetiki. krize bojišče konkurenčnih svetovnih

Nenazadnje moramo soočiti študente,

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Pripoved, povzeta iz verskega rokovnika

Mar niso vse religije pomanjkljive? Znana je prilika o

Nekoč je živel radža (knez, vladar v indijskem okolju, op.

In rekli so možje, ki so potipali glavo: »Gospod, slon je

Sploh pa je ta prilika dobra podoba ljudi brez spoznanja

Prevod: Vida Derganc

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Interpretacija evangelija: Mt 10,1-4 Takratna situacija se lahko primerja z

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Interpretacija evangelija Lastnosti kot so vera, nepremagljivost in

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto?

Na prah se lepi moja duša,

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Izpovedni esej občutek, kakor da mi nekdo z nožem para srce. To

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Po vsem tem sem začel preučevati Sveto pismo in

Od takrat imam ljubezen do drugih ljudi in do sebe,

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Sodobni izzivi družbe in religije Predlagam še en premislek. Študije pravijo, da je

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST

Homilija opazite isto stvar – Judje prosijo Boga, da

VODE POČITKA – REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST