- TEO RI JA P RA V A I DRŽA V E

- UV O D U PRA V O

Au to r: Du ško V rb an

P odsj e tni k za provj e ru zna nj a

__ __ __ __ _ __ __ _ __ __ __ _ __ __ _ __ __ __ _ __ __ _ __ __ __ _ __ __ _ __ __ __ _ __ __ _ __ __ _

A/ 1. P RAV NI S UBJ E KTI

1 .1 . Fi zi č ke os obe (FO )
- svi lju d i b ez ra zlike (i st ran ci). To su "p riro d n i"
sub je kt i
1 .2 . Pra v ne os obe (P O )
- p ra vn i su b je kt na ro čit e vrst e . Nije čo vje k (da kle
P ra v ni subj ek ti
n i "o sob a "). To je p rizna t o u d ru živa n je ljud i ili
sre d sta va (ko rp o ra cije i za kla de ). O vd je p ripa da ju :
u sta no ve , u d rug e, d ru št va (d. d . , d .o . o. ) i sa ma
d rža va . Drža va je g la vn i sub je kt me đ un a rod no g
p ra va .

2. SP O SO BNO S TI P RAV NI H S UBJ E KATA

- pos l ov na
P ra v na s pos obnos t Dj e la tna s pos obnos t: - de l ik tna

- n osit e lj p ra va i d užno st i - sa mo sta ln o p od u ziman je p ra vn ih rad n ji,

- fi zi čk e os obe je st je ču po
ro đe n ju
- prav ne os obe st je ču od ma h
i p ra vn u i d je la tn u sp o so b no st ,
a li im je o na nu žn o og ran iče na
vrst o m d je la t no st i
o dg o vo rn o st za de likt e.
- Ne ma ju je, kao n i vo lju u p ra vn o m smislu : d je ca i
ma lo lje tn ici, n it i p sih ički de fe kt ne oso be .
- S t je ca n je: - 1 8 g od ina

3. G RAĐANI / NARO D

G ra đa n in p un o ljet n i d rža vljan in s po lit ičkim pra vima

- ka o "p o lit ički n a rod " - ra spo la že s: Na ro d n e ma p o lo ža j

skup g rađ an a . Ka o
Na ro d d e mo s o va j p o ja m n e
u pu ću je n užn o n a n a ro d
u et n ičko m smislu
( et no s ), a li ga i ne
isklju ču je
- su ve re n o m vo ljo m p ra vn e osob e .
- p ra vo m na P o ja m f lu ida n , više
sa mo od re đ en je u sta vno - po lit ički
- st va ra le g it imit e t

4. S UV E RE NI TE T

S uve re ni te t prip ad a drža v i i ko d fe de ra c ij e , ali se mo že go vo rit i i o n a ro d u ka o

n osit e lju su ve re n ite ta ili o mo na rh u

kao vla st - na jviša iznu t ra i je r n e ma d rža ve be z je d in ice n isu su ve re n e

n eo visna p re ma va n i su ve re n it et a n eg o sa ve z.

1
5. ZAKO NO DAV NA VLAS T I DRUG E FUNKCI J E I LI DJE LATNO S TI

Za k onoda v s tv o nije i zv rš na v la s t ni upra va ni ti pra v os uđe

a . sre d išn ja: min ist a rst va , d rža vn e u p ra vn e

- n a ro d no p re d sta vn išt vo vla da i šef o rga n iza cije , a ge n cije , za vo d i,
(p a rla men t / S ab o r u RH d rža ve b . lo ka lna (np r. p o re zn i u re d )
c. lo ka ln a sa mou p ra va (n p r. g ra d rsko
vije će )

6. P RAVO S UĐE

P RA VO S UĐE "TUŽI TE L JS TVO " RE DO V NI S UDOV I S PE CI JA L NI S UDO V I

I a ko ne o visno , d rža vn o od vjet n išt vo. - o p ćin ski - t rg o va čki
za sn iva se n a U ime d rža ve - žu pa n ijski - u p ra vn i
u sta vno st i i (n a rod a ) p ro g on - vrh o vn i - u sta vn i
za ko n it o st i ka zn e n ih d je la
Ra zliku je mo ih p o n ad le žn o st i (st va rn o j)

7. ZAKO NI / O P ĆI AKTI / I ZVO RI P RAV A

Za k oni su opć i ak ti , (a ne poje di nač ni ) da kle i zv ori prav a .

če t iri t ipa :
d on o si ih sad rže o pće - u ka zi - krit e riji za p ra vne
p red st a vn ičko n o rme, - u p ra vn a rje še n ja o d lu ke . P o red
t ije lo (ili a d re sa t i: - p re su d e za ko n a i u sta va to
re f e re n du m) n eo d ređ en i - p ra vn i p o slo vi su i d ru g i op ći akt i.
*n isu izvo r p ra va a li slu že - t a ko đe r ob iča jn o
kon kre t iza ciji. p ra vo , p re su de i d r.

8. LEG I TI MI TE T / US TAV NO S T / ZAKO NI TO S T

LE G I TI MI TE T US TAV NO S T ZAKO NI TO S T

- Na ro dn i su ve re n it et - ma t e rija lna i f o rma lna

O G RA NI ČE NJE V LA S TI
P OL I TI ČK I P L URAL I ZA M
DE MO K RA CI JA
- Ru le of la w (vlad a vina
p ra va )
- Dio b a vla st i
- Za št ita p ra va i slob o da
- u sta vno sud o van je
- P a rla men t a riza m
- Re cht sst aa t (p ra vn a
d rža va )
- n išt a vo st i ob o rivo st
- isp it u je se : p o slu žbe n o j
d užn o st i (n ad zo r) ili pu te m
sud o va (t u žbe i p ra vn i
lije ko vi)

P rvi st up u ka zu je n a p o lit ičke , d ru g i n a u st a vn o -p o lit ičke t e me lje, a t re ći n a p ra vo

2
9. ME ĐUNARO DNE O RG ANI ZACI J E I E URO PS KE I NTEG RACI J E :

Ne w York S tras bourg Brux el l es Lux e mbourg

- UN - V ije će E u rop e E u ro p ska ko misija E u ro p ski sud
- G la vna sku p št ina (Co u n cil of Eu ro pe ) p ra vd e
- G la vn i ta jn ik - S ud za lju d ska
p ra va
- E u rop ski p a rla me n t
O sta la sjed išt a : Že nev a (n e kad : L ig a n a rod a, d an a s: UN za Eu rop u , UNHCR, WHO ,
WTO , I LO ; Pa ri z : UNE S CO ; Ri m : FA O ; Ha a g : Me đu n a ro d n i su d i Tribu n a l za ra tn e
zlo čin e.

10 . V RS TE O DG O VO RNO S TI

PO KRI TE RI J U KRUG NARAV

G RANA P RAV A
KRI V NJ E O DG OV O RNI H P RAV I LA
1 . O P ĆA
1 . K A ZNE NOP RA V NA 1 . V LA S TI TA
1 . S UB JEK TI V NA P RA VI L A I
1 .1 . K rivn ja se NA ČE LA
p re tp o st a vlja
1 .2 . K rivn ja se
d oka zu je
1 .2 . 1. Do lu s
1 .2 . 2. Cu lpa
2 . ZA DRUG O G A 2 . P OS E B NA
2 .1 . Rod it e lji za P RA VI L A
2 .G RA ĐA NS K OP RA V NA
d je cu - o pa sna st va r
2 .1 . Iz d e likta
2 .2 . Po slod a va c za - p rije vo z
2 .2 . Iz u go vo ra 2 . O B JE K TI V NA
rad n ike - n e sre će p ri
(ka u za ln a )
2 .3 . Usta no va za ra du
št iće n ike - lije čn ici i
2 .4 . Za p o vje d na zd ra vst vo
od go vo rno st

3 . K OL E K TIV NA
3 .1 . V la da
3 .2 . P ra vne o so b e
3 .3 . U st a ro m
3 . UP RA V NO -
p ra vu i u
DI S CI PL I NS KA
re p re sivn im
p o re t cima :
- b ra čn i d ru g
- o b ite lj
- sro dn ici i sl.

3
11 . V RS TE PRAV NI H O S O BA

U JAVNOM I MEĐUNARODNOM PRAVU U PRIVATNOM PRAVU

1. Međunarodne organizacije 1. Trgovačka društva

2. (Nacionalne) države 1.1. Dioničko društvo (d.d.)
3. Jedinice lokalne samouprave (općine i gradovi) 1.2. Društvo ograničene odgovornosti (d.o.o.) itd.
4. Zavodi, ustanove 2. Zaklade
5. Crkve i vjerske zajednice
6. Udruge i političke stranke
7. Javna poduzeća

12 . HIJERARHIJA PRAVNIH AKATA (razlikovanje po pravnoj snazi)

1.1. USTAV
1. Najviši pravni akti 1.2. MEĐUNARODNO PRAVO (ugovori)
1.3. EUROPSKO PRAVO (za zemlje članice)

2. Zakoni

OPĆI AKTI IZVRŠNE VLASTI I LOKALNE SAMOUPRAVE

3. Podzakonski akti
4. Pojedinačni akti uprave i sudstva
3.1. Vladine uredbe sa zakonskom snagom
3.2. Vladine uredbe za primjenu zakona
3.3. Odluke (rješenja itd.) središnjih organa
3.4. Opći akti područnih organa
- presude (rješenja)
- upravna rješenja

13 . V RS TE DRUŠ TVE NI H NO RMI

Kriterij VJERSKE OBIČAJNE MORALNE PRAVNE

Stvaralac Crkva Neodređen Neodređen Država (pretežno)

Uglavnom
Nastanak Vjerska predaja Spontano Spontano
postavljene
Pretežno
Trajanje Dugotrajno Dugotrajno Dugotrajno
kratkotrajno
Oblik Pisane Nepisane Nepisane Pisane (većinom)

Prihvaćanje Autonomija Autonomija Autonomija Heteronomija

Osuda, (grijeh), Kazne i pravne

Sankcija Kritika, prezir, itd. Osuda, bojkot, itd.
kajanje sankcije

Tko provodi Organi represije i

Crkva i sam vjernik Neodređeno Neodređeno
sankciju pravosuđe

4
14 . SUSTAV SANKCIJA U SUVREMENOM PRAVU

Grana prava Vrste sankcija Subjekti

1. Kaznenopravne
1.1. Kazne
1.1.1. Smrtna kazna
1.1.2. Lišenje slobode Sud u kaznenom postupku
KAZNENO PRAVO
1.1.3. Novčane kazne
1.2. Mjere sigurnosti
1.3. Odgojne mjere
1.4. Upozorenje
2. Građanskopravne
2.1. Naknada štete
2.2. Raskid ugovora Sud u građanskom (parničnom)
GRAĐANSKO PRAVO
2.3. Naturalno izvršenje postupku
(restitucija)
2.4. Zadovoljenje
3. Administrativne (prekršajne)
3.1. Novčana kazna
3.2. Zabrana obavljanja neke
Službena osoba, upravni organ i
UPRAVNO PRAVO djelatnosti
sudac za prekršaje
3.3. Ograničenje kretanja ili
lišenje slobode
4. Disciplinske mjere i kazne
PROCESNO PRAVO 5. Procesne kazne Sud u postupku

15 . HO RI ZO NTALNI P RAV NI S US TAV (G RUP E I G RANE P RAV A)

1. UNUTRAŠNJE (municipalno)
2. MEĐUNARODNO (JAVNO) PRAVO
A. Kriterij sfere važenja a. Ratno i humanitarno
b. Pravo mora
c. Diplomatsko
d. Ugovorno
1.1. Ustavno
1.2. Upravno
1.3. Financijsko
1. JAVNO 1.4. Sudsko (organizacijsko)
1.5. Kazneni postupak
1.6. Parnični postupak
1.7. Kazneno pravo
B. Prema kriteriju sadržaja i
2.1. Građansko
intenzitetu prisile
2.1.1. Opći dio
2.1.2. Stvarno
2.1.3. Obvezno
2. PRIVATNO PRAVO
2.1.4. Nasljedno
2.2. Obiteljsko
2.3. Trgovačko
2.4. Radno itd.

1. MATERIJALNO -

C. S obzirom na karakter norme 2.1. Kazneni postupak

(sadržaj ili procedura) 2. FORMALNO 2.2. Građanski parnični i izvanparnični
(PROCESNO) postupak
2.3. Upravni postupak
1. SUBJEKTIVNO PRAVO
D. "Čisto" privatna ili javna sfera
2. OBJEKTIVNO PRAVO

5
16. NASTANAK I PRESTANAK PRAVNIH ODNOSA

A) Kako pravni odnos nastaje? B) Kako pravni odnos prestaje?

1. Pretpostavke 1. Prestanak pravnog pravila

1.1. Pravno pravilo 2. Prestanak pravnog subjekta
1.2. Pravni subjekt 3. Prestanak objekta
1.3. Pravni objekt (dobro)

2. Pravna činjenica
2.1. Prirodni događaj 4. Ispunjenje obveze
2.2. Ljudska radnja 5. Vlastita odluka (npr. oprost duga)
2.2.1. Dopuštena 6. Konfuzija
2.2.2. Nedopuštena = delikt 7. Kompenzacija
2.2.2.1. Delikti kaznenog prava
2.2.2.2. Delikti privatnog prava (imovinski)
2.2.2.3. Prekršaji i prijestupi
2.2.2.4. Povrede dužnosti (upravno pravo)

B/ ZNA ČA JNI DA TUMI

Raspad Austro-Ugarske. Hrvatska ulazi u sastav nove države SHS

(usprkos kratkotrajnog Narodnog vijeća u Zagrebu, koje okuplja u
1 91 8. provizornoj zajednici južnoslavenske pokrajine monarhije).
Potpisan ugovor s Italijom u Rapallu, kojom su joj prepušteni Istra (osim
Kastva), Cres, Lošinj (s drugim susjednim manjim otocima kao Suskom
itd.), Lastovo, Palagruža i Zadar. Godine 1924. i Rijeka - iako isprva
1 92 0. predviđena kao slobodni grad, također ulazi u sastav talijanske države.
Time se stvara, međunarodno priznata tzv. "rapalska granica" zbog koje
200 tisuća Hrvata i Slovenaca ostaje pod tuđinskom vlasti izloženi gruboj
asimilaciji i teroru.
Kraljevina SHS mijenja ime u Jugoslavija i ostaje unitarna država do
1 92 9. osnivanja autonomne Banovine Hrvatske 1939. godine
Početak Drugog svjetskog rata napadom Njemačke na Poljsku. Velika
Britanija i Francuska navješćuju rat Njemačkoj. Jugoslavija isprva
1 93 9. neutralna (neutralne: Švicarska, Švedska, Irska, Portugal, Španjolska,
Turska).
Jugoslavija napadnuta i okupirana od njemačkih i talijanskih trupa uz
1 94 1. asistenciju Bugara i Madžara. NDH. Pokušaj aneksije dijelova jadranskog
područja od strane Italije: Dalmacija, otoci, okolica Rijeke (nevažeće).
Kapitulacija Italije. Prestanak talijanske okupacije izvan rapalske linije.
1 94 3. Deklaracije o Istri i Julijskoj krajini partizanskih tijela (Pazin, ZAVNOH,
AVNOJ). Reviziju zapadnih granica traži izbjeglička vlada u Londonu
Osnivanje UN u San Franciscu. Poraz Njemačke (9. svibnja) i Japana
1 94 5. (Hirošima i Nagasaki). Jugoslavija republika i federacija. Ukidanje
višestranačja i sloboda, čime se učvršćuje vlast Komunističke partije.
Pariška mirovna konferencija na kojoj sudjeluje preko 20 država. Sklapa
se 10. veljače ugovor o miru s Italijom, kojim ona ustupa Jugoslaviji
1 94 7.
teritorije oko Soče i Gorice, Istru južno od Mirne, Rijeku, Zadar, Cres i
Pa riz druge kvarnerske otoke, Lastovo i Palagružu. Italija se odriče Trsta i
sjeverne Istre u korist teritorija STT.
Opća (univerzalna) Deklaracija o pravima Opće skupštine UN-a
1 94 8. (10.prosinca)
1 94 9. Ženevske konvencije o zaštiti žrtava rata. Osnivanje Vijeća Europe.
1 95 0. Europska konvencija o zaštiti ljudskih prava i temeljnih sloboda.

6
 Osnovana Zajednica za ugljen i čelik (EZUČ), kao prvi oblik europskih
1 95 1. gospodarskih integracija
Sporazum u Londonu (SAD, V.Britanija, Italija i Jugoslavija) o budućnosti
Trsta i STT-a. Grad Trst i zona A (uz manje korekcije u korist FNRJ)
1 95 4. pripali su pod civilnu upravu Italije, a nešto proširena zona B uključena je
Lo nd on u pravni sustav Jugoslavije. Time prestaje vojna uprava i tampon-država
STT. Republika Hrvatska uključuje u svoj sastav Buje, Novigrad i Umag
(područje zone južno od Dragonje, koja je i danas državna granica).
Osnivanje zajedničkog tržišta rimskim ugovorima. Europska ekonomska
zajednica (skraćeno: Common market / Marché commun). Osnivanje
1 95 7. EUROATOMA. Europska integracija tada obuhvaća samo šest država:
Francusku, Njemačku, Italiju i zemlje Beneluksa.
Bilateralnim sporazumom između Italije i Jugoslavije, obje strane
1 97 5. uzajamno priznaju suverena prava nad bivšim STT, u skladu s
O simo Londonskim sporazumom iz 1954. Time je pitanje Trsta i granica između
dvaju država definitivno rješeno.
Raspadom Jugoslavije, Republika Hrvatska postaje samostalna i suverena
država. Njezine granice određene su prema pravilima sukcesije u kojoj se
1 99 1. prihvaća načelo "uti possidetis iuris". Time bivše republičke granice
postaju među-državne, a za zapadne granice važi isto (sukcesija na
sukcesiju od 1947. koja je bila cesija).
1 99 2. Ugovor u Maastrichtu osniva Europsku uniju.

P o jmo vn ik

A DRES A T (i)
- p ra vn i sub je kt ko je mu je u pu će n a p ra vn a no rma . Ko d o pćih su n o rmi, ad re sat i
ne od re đe n i i to mog u b it i svi g rađ a n i ili p ak ne ke ka te g o rije st a no vn išt va (n p r.
b ra n ite lji, ob rt n ici, že ne - rod ilje i sl. ). K od po jed in a čn ih je n o rmi i a ka t a, a d re sa t
p re cizn o o d ređ en , na jče šće ime no m i pre zime no m o dn o sn o na zivo m. Ad re sa t i su
po red g rađ an a i slu žb en e osob e je r na dziru p o št iva n je u sta va , za ko n a i p ra vn o g
po re t ka u cje lin i u skla d u sa svo jim na d le žn o st ima , te d on ose od lu ke o st at u sn im
p it a n jima (sklap a n je b ra ka , np r. ), ili u t vrđu ju na sta na k i p re st a na k p ra va i ob ve za
(su ci).

CO MMO N L A W
- en g le ski t e rmin za a ng lo -a me rički p ra vn i su sta v, ko ji se ra zliku je od eu rop sko -
ko n t ine nt a lno g . Dvije su b itn e zn a ča jke to ga p ra va : p rvo , ve liki zn a ča j su d skih
od lu ka kao izvo ra pra va, i d rug o , ma n ji p ovje sn i ut je ca j rimsko g p ra va . Co mmon la w
na sta o je u En g le sko j u ra no m sre dn je m vije ku , ka da su o b iča jn o p ra vo sud o vi
p re u zima li i ka sn ije p ost up a li p o svo jim vla st it im o d lu ka ma (p re ced e nt i). Uz o b ičn e
su d o ve , ja vlja ju se i p re sud e lo rd a -kan ce la ra ( eq u it y ), ali i za kon i p a rla me n ta ko jeg
se u E ng le sko j smat ra n osit e lje m su ve re n ite t a. U ra zvo ju e ng le sko g p ra va, n ije
do šlo do ve likih kod if ika cija , ka o u Eu ro p i ( Co de civil ), nit i se po ja vlju je u sta v ka o
jed in st ve n i p isa n i a kt n ajviše p ra vn e sn ag e . P rist up a n je m u Eu ro p sku Un iju , a li i
ra zvo je m sud st va u Eu ro p i (u st a vn i i me đu n a rod n i su do vi), ub la ža va ju se ne ka d a
ošt re op re ke izme đ u o va d va p ra vn a su sta va .

DE L EG E FE RE NDA
- ob zo rje u ko je mu sag le da va mo p ra vo s g le d išt a za ko n od a vca i p ra vn e zn an o st i, t j.
on a ko vo k ak v o bi tre bal o bi ti (su p ro t no : de leg e la t a - o ve ć d on e se no m za kon u ).

DEL I K T
- on a j dio p ra vne n o rme, ko ji ut vrđ u je p on a ša n je p ro t ivno d isp o ziciji. K a ko je on
p re t po st a vka za san kciju , sma t ra se i se kun d a rn o m h ipo te zo m. Ka o i h ipo t e za ,

7
izra ža va se p ut e m čin je n ičn ih (d e skrip t ivn ih ) iska za , za ra zliku od sa n kcije . K at a log
na jva žn ijih d e likat a na la zi se u ka zne no m p ra vu.

DIS P O ZI CI JA
- je n a jva žn iji dio (e le me n t ) p ra vne n o rme, ko ji se sa sto ji u ne ko m t ra žen ju . Za
ra zliku od h ipo t e ze , d isp o zicija se izra ža va je zičn o -log ički ka o tzv. "p re skrip t ivn i
iska z", ko ji u pu ću je d a se ne što za h t ije va ili oče ku je (su p ro t no : de skrip t ivan iska z
ka o op is ili u t vrđ iva n je čin je n ica ). Dispo zicija se mo že sa st o jat i iz za po vije d i ("p la t i
po re z! "), zab ra ne ("n e smet a j tu đ i po sje t! ") ili o vla st i ("a ko si vla sn ik mo že š st va r
p ro da t i").

DJEL A TNA SP OS O B NO S T
- zn a či mo gu ćno st su b je kta da sa mo st a ln o p ra vno d je lu je , t j. d a p od u zima p ra vne
rad n je ko je će po lu čit i p ra vn e p o sljed ice . Ova j po ja m t reb a ra zliko va t i ka ko od
p ra vne spo so bn o st i (v. p ra vn a sp o so b no st ), ta ko i o d sp o so bn o st i za rad , ko ja n ije -
st ro g o re čen o - p ra vn i ne go e ko no mski (ra dn o sp o so bn o st a no vn išt vo ) i me d icin ski
te rmin (in va lid it e t ). D. s. se u ob iča jen o dije li n a p o slo vn u i d e liktn u sp o so b no st . Do k
p rva o zn a ča va mog u ćn o st p od u zima n ja d op ušt en ih p ra vn ih rad n ji, uklju čivši
na ro čito p ra vn e po slo ve , d ru ga se o dn o si na mog u ćn o st o dg o va ra n ja za de likt e .
Ma lo ljet n ici i d uše vno za o sta le ili b o le sn e o sob e liše n e su ka ko po slo vn e , t a ko i u
na če lu d e liktn e sp o so bn o st i.

DRUŠ TV E NE NO RME
- p ra vila p on a ša n ja ko je sa d rže zah t je ve ili t ra že n ja u pu ćen e ad re sa t ima (v.
ad re sa t i). K ao iska zi o t reb an ju , on e p rip ad a ju n o rma t ivn o j, a n e fa kt ično j sf e t i i
ra zliku ju se od p rirod n ih za kon a , b ud u ći da pro p isu ju , a n e o pisu ju . S ta b iln e i
po ve za ne n o rme , sa čin ja va ju n o rma t ivn i p o re d a k, a o dg o va ra im n o rma t ivn a svije st,
ko ja u smje ra va po na šan je p o o sje ća ju du žn o st i (de nt o log ija ). D. n o rme mo gu
na sta t i spo n ta no ili su po sta vlje n e. Ra zliku je mo ove vrst e d. no rmi: pra vila
p risto jn o st i (b o nt on ), p ra vila je zičn e up ot re be (u smen i g o vo r i p isan je ),
ob iča jne , vje rske, mo ra lne i p ra vn e no rme . On e se me žu sob no ra zliku ju po na činu
po sta n ka , t ra ja n ju , o d re đ en o st i i na ro čito po sa n kcija ma . P ra vu su b liske mo ra lne
no rme , ko je p re d sta vlja ju i izvo r p ra va .

DRŽA VA
- po ja m ko ji up u ću je na vla st ko ja zna či u sta lje nu , o rg a n izira nu p risilu ko ja je i
f izičke p riro d e (o ru žan a sila ). A li ta j po ja m zna či i n eku za je dn icu , ko ja ob uh va ća
ljud e ko ji st a lno žive na ne ko m p od ru čju (te rit o rij) i p ro mat ra ju se b e ka o n a ro d . Da
b i d rža va f un kcio n ira la p ot re bn a su jo j p ra vila u st ro jst va i po na šan ja (p ra vo ). P uka
sila ne bi b ila do vo ljn a da od rži t akvu za je dn icu na du ži ro k, a ko se vla st n e sma t ra
op ra vd a no m (v. le g it imit et ). Drža vu da kle mo že mo sa g led a t i u t ri d imen zije : kao
za je dn icu po lit ičko - te rit o rija ln u, d rug o ka o o rg an iza ciju ko ja ima svo je u st ro jst vo ,
po d je lu rad a i svo je vrst an n ačin d je lo van ja i kro z p rizmu p ra vno g p o ret ka . Drža ve
su i sub je kt i p ra va na ro čite vrst e .

DRŽA VL JA NS TVO
- p ra vn a ve za izme đ u čo vje ka - f izičke osob e i d rža ve , ko ja se sma t ra ja vn im i
ne p re n o sivim sub je kt ivn im p ra vo m. K ao d rža vlja n ska p ripa d no st , o na se d an a s
ve zu je ko d o d ra slih o sob a u p ra vilu u z p o ja m gra đa na . Ka o t a ka v, ova j p oja m t reb a
ra zliko va t i o d e tn ičke )n a ro do no sne ) i vje rske p ripa d no st i. D. se osim na za ht je v,
st je če po na če lima "iu s sa ng u in is" i "iu s so li".

G RA ĐA NS K O P RA VO
- na jop se žn ija g ra na p rivat n og p ra va i p ra va uo pće . Na ziv "g ra đa n sko p ra vo " je
t ra d icio na la n t e rmin ko ji po t je če jo š iz st a rog Rima , kad a se ra zliko va lo sta ro p ra vo
p rid rža n o sa mo za rimske g rađ an e , od n o vo g pre to rsko g p ra va, kao i o d p ra va za
p ra vn i p ro me t sa st ran cima . B ilo je p oku ša ja , da se t a j n a ziv za mije n i t e rmin o m
"imo vin sko p ra vo " bu du ći d a se ova g ra na ba vi p risva jan je m i ra zmje no m st va ri i
do ba ra ko ji su d ije lo vi p riro d e ili p ro izvo d i lju d sko g ra d a. G rađ an sko se p ra vo d ije li
na ove po d -g ra ne : op ći d io , st va rn o pra vo, o bve zn o p ra vo i na sljed n o p ra vo . Ka o

8
no vi e le me n t o ve ra zd iob e ja vlja se da na s i p ra vo in t e le kt ua ln og vla sn išt va , ko je
uklju ču je ne ka d a šn je au to rsko p ra vo te p ra vo izu ma i p at en t a. Za st va ran je
g ra đa n sko -p ra vn ih od no sa, o d na ro čit og su zna ča ja p ra vn i po slo vi, u ko jima
uče st vu ju u p ra vilu priva t ne o so be . Ka o i d rug e g ra ne p riva tn og p ra va , g ra đa n sko
p ra vo po čiva n a a ut on o miji su b je ka t a i n jih o ve vo lje. O sim t og a nje go ve su no rme
ug la vn o m d isp o zit ivne p riro de , da kle po sto je ap st ra kt n o kao o kvirn a re gu la t iva ko je
se u p ra ksi do pu n ju je i kon kre t izira . U p ovje sno m ra zvo ju za g ra đa n sko je p ra vo u
Eu ro p i va žno rimsko p ra vn o na slje đe , ali n o vo vje ko vn e ko d if ika cije. Me đu n jima se
ist iču: f ran cu ski Cod e civil iz 1 80 4. g ., a ust rijski G rađ an ski za ko n ik (O G Z) o d
18 11 .g . , (kod na s va ži o d 1 85 2. g . ) i n je ma čki g rađ an ski za kon ik (B G B ) od 19 00 .g .
Ia ko n a še su vre me n o g rađ a n sko p ra vo n ije kod if icira n o , p o st o je p a rcija lna
sređ iva n ja p o je d in ih o b la st i (p od -g ra na ). Ta ko je na sn a zi Za kon o ob ve zn im
od no sima iz 1 97 8. g. , Za ko n o vla sn išt vu i d ru g im st va rn im p ra vima iz 1 99 6. g. , te
Za ko n o na slje đ iva n ju iz 19 55 .

HI JE RA RHI JA U P RAV U
- je izvo rn o grčka rije č ko ja se u po t reb lja va la u crkve no j t e rmin o lo g iji, d a b i
ozn a čila p o lo ža j b ića i crkve n ih lju d i. U p ra vu ra zliku je mo h ije ra rh iju d rža vn ih
o rg an a od h ije ra rh ije p ra vn ih aka ta . U to me je smislu h ije ra rh ija aka ta , od no s
na d re đ en o st i i po d re đe n o st i a ka t a po red an ih po krit e riju p ra vn e sn ag e. O va j
po red a k mo že mo p re d sta vit i ka o p ira mid u u ko jo j se na vrh u na la zi ust a v i za kon i,
od no sno me đu na ro dn o i eu rop sko p ra vo , a na nižim ra zin a ma po d. za ko n ski i
po jed in a čn i a kt i. P re ma te o riji b e čke ško le (K e lsen ), p ra vn i je su st a v h ije ra rh ijski i
d in a miča n, je r n iže n o rme izviru iz viših (st u pn je vit a izg ra dn ja p ra va ). Na t a j na čin
p re d sta vlja mo p ra vn i su st a v u ve rt ika li, a ne više h o rizon t a ln o kro z p od ru čja i g ra ne
(ja vno -p riva t no p ra vo ).

HIP O TE ZA
- p re t po st a vka p ra vn e n o rme , ko ja o p isu je u vje t e po d ko jima mo že d oći p ro
p rimje ne d isp o zicije . To su u p ra vilu čin je n ice , ko je se o dn o se n a p ra vn e su b je kt e -
np r. ut vrđ ivan je visin e d oh o t ka ko ja p od lije že o po re ziva n ju , čin jen ica ma jčin st va ili
očin st va iz ko je p o rizla zi zah t je v za rod it e ljsko m b rigo m i sl.

I US S A NG UI NIS
- "p ra vo krvi". O zn a ča va on a j n a čin o rig ira rn og st je ca n ja d rža vljan st va (v.
d rža vlja n st vo ), kad a dije t e p reu zima d rža vlja n st vo rod it e lja . S up ro tn o je n ače lo "iu s
so li", ili "p ra vo t la ", kad a d ije t e st je če d . ze mlje u ko jo j se ro d ilo .

I ZV O RI P RA V A
- vrlo slo že n i po ja m ko ji up uću je na on e čin jen ice i po ru ke ko je su od zn a ča ja za
p ra vno o d lu čiva n je . Po n jime se ra vna ju su ci i d rug i p ra vn ici - p ra kt iča ri, kao i
slu žb en e osob e op ćen it o u zima ju ći ih ka o ob ave zn e up ut e za d je lo van je . U
mod e rno j su d rža vi g la vn i izvo ri, p o re d usta va za ko n i (v. za kon it o st ). Da b i n e ki
p ra vn i akt ima o zn a ča j izvo ra p ra va , o n mo ra b it i o p će no rma t iva n i viši od on og a
ko ji se do no si (v. h ije ra rh ija u p ra vu ). Osim za ko na i d ru g ih op ćih a ka t a , kao izvo r
mo že p oslu žit i i o biča jno p ra vo , su d ski p re ce de n t i, p ra vn a zn an o st , p ra vn a imo ra lna
na če la t e a rgu me t p rirod e st va ri. U t eo riji se spo min ju i ma te rija ln i izvo ri ko ji se
sa st o ji od sa g led a van ja ja vn ih int e re sa , cilje va i id e ja , ko ji u t je ču na st va ran je
p ra va a man je n a p rimje nu p ra va ko ja se ru ko vod i g o re n aved e n im fo rma ln im
izvo rima .

JURI S TI ČK I (JURI DI ČK I )
- p re ma la t. rije či iu s, što zna či p ra vo (p l. = iu ra ). St a riji izra z, n ekad a u Hrva t sko j
uo b iča je n za p ra vn u zna n o st i viso ko ško lsku ust an o vu (f a ku lt e t ). Za p ra vn ike se je
ta kođ e r up ot re b lja vao te rmin "ju rist ".

LE GA L I TE T, L EG AL NO
- za ko n ito st , za kon it o (o d lat . le x = za kon ). V . za kon it o st

9
LE G I TI MI TE T
- p ra vn o -po lit ički po ja m ko je t je u so cio log iju i t eo riju d rža ve u ve o Ma x We be r. O n
t ime o zna ča va p rih va ća n je i p ot re bu op ra vda n ja sva ke vla st i. U po vje sn o m smislu ,
sh va ćan ja l. se kre ću o d u st a lje n ih o b iča ja i p rizn a t ih a ut o rit e ta , ka o št o je o čin ska
vla st i vla da vin a kra lje va (t rad icio na ln i l. ), d o u va ža va n ja izn imn ih ličn o st i, kao št o
su p ro ro ci i ista knu t e vo đe (ka rizma t ski l. ), s t ime d a se u mod e rno d ob a n a Zap a du
leg it imit e t p re n o si na sa mu d rža vu i no site lje vla st i. Ta da se o n p reo b ra ža va u
uva ža va n je p ost up a n ja p o za ko n ima , ka o n a jb o ljim i ra zu mskim rje šen jima ili na
sa mo p ošt ivan je p ro ce du re ka o što su izb o ri (ra cio na ln o -leg a ln i l. ). U na jno vije
vrije me , međ un a rod n o -p ra vn a d ime n zija l. p ret p o st a vlja de mo kra t sku vla st ,
vlad a vinu p ra va i p rizna van je p ra va čo vje ka.

NO RMA , NO RMA TIV NO

- rije č ko ju mo že mo za mije n it i izra zo m p ra vilo , p ro p is, red , za kon . I zvo rn o je
ozn a ča va la in st ru men t po mo ću ko jeg su se u g ra d it e ljst vu p ovla čile ra vne crt e ili
p ra vi ku t. U g rčko m se p oja vlju je ka o "kan on " i "no mo s", a u la t in sko m kao "n o rma "
i "re gu la ". P ost o je ra zno vrsn e no rme ko jima se u re đ u je živo t u za je dn ici
(re gu lira n je ). No rme su p ože ljna st an ja od no sno zah t je vi ili t ra že n ja ko je sto je u
b lisko j ve zi s p ra vn im vrije d no st ima kao cilje vima p ra va (v. vrije dn o st i). O va j se
izra z po ja vlju je i u d ru g im o b la st ima zn a n ja , gd je mo že ima t i sp e cif ična zna čen ja
d ru ga čija o d p ra vn e zn an o st i (np r. t eh n ički sta nd a rd , p ra vila ig re u šp o rtu , po ja m
no rma ln o st i u psih ija t riji, za t im: no rma liza cija kao st an da rd iza cija u t eh n ici i
p ro izvo dn ji). U p ra vu i d ru št vu ra zliku je mo ra zn e vrst e d ru št ven ih no rmi (v.
d ru št ven e no rme ).
No rma t ivn o ka o po že ljn o , od no sno ka o iska zi o t reb an ju , su p ro sta vlja se u p ra vu
st va rn o m (fa kt ičn o m). Ta ko je vla sn išt vo p ra vn o -n o rma t iva n p o ja m, d ok je po sjed
fa kt ično sta n je , ia ko za št ićen p ra vo m a ko je po šte no ste če n. I sto ta ko su ve ren it e t je
p ra vno , a o ku p a cija t e rit o rija fa kt ično sta n je .

PA RL A ME NT
- sred išn je p re d sta vn ičko t ije lo . U mo d e rno j je d rža vi p a la me nt vrh o vn i d rža vn i
o rg an , ko ji je i izra z n a ro d ne vo lje . Zat o ima dvo ja ko zna čen je : p rvo , pu te m n jeg a
se o st va ru je na rod n i su ve ren it e t , je r se nje go vi čla no vi (za stu p n ici) b ira ju n a o p ćim
izbo rima i d ru go , on je isklju čivi za kon o da va c, je r n ijed n o d rug o t ije lo n ije ovla šte n o
ob a vljat i za da će le g isla t ive. P a rla me n t o d lu ču je i o d rža vn o m p ro ra čun u , št o zn a či
da su d rža vn i ra sho d i i p riho d i po d n ad zo ro m za kon od a vca d a kle n a ro dn ih
p re d sta vn ika, a u mno g im d rža va ma on b ira i vla du ko ja je n je mu od go vo rna
(pa rla me n ta rn a vla d a ). I zvršn a je vla st t a ko po d ređ en a pa rla me nt u , čiji član o vi
ima ju i pra vo in t e rp e la cije , t j. po sta vlja n ja p it an ja min ist rima i d ru g im du žno sn icima .
Do k n a š S ab o r b ira i čla no ve Usta vno g su da i p učko g p ra vo b ran it e lja , nje mu ne
p re d lo ži izbo r P red sje dn ika Rep u b like, ko ji se b ira na op ćim izb o rima . Umje sto
en g le sko g izra za "pa rla me n t " ("mje st o g d je se g ovo ri") u mn o g im se ze mlja ma , pa i
ko d na s, u po t reb lja va ju do ma ći i svo je vrsn i n azivi za ovo t ije lo . Ta ko se kod n as o d
sta rin e ko rist i na ziv "Sa t o v", a u S A D-u Ko nt re s, do k u Ru siji i I zra e lu p ost o je Du ma
i Kn e sse t . Up o t reb lja va se i na ziv "sku p št in a " (a sse mb lé e =f ra n c. ), o dn o sn o
"kon st it ua n ta ", a ko se ra d i o u sta vo t vo rn o j sku p št in i.

PO JE DI NA ČNI AK TI
- mog u b it i sud ske p re sud e , up ra vn a rje še n ja (u p ra vn i a kt i), uka zi i p ra vn i p oslo vi.
Za ra zliku od op ćih aka ta , on i n isu u n ače lu izvo ri p ra va , a li slu že za n je go vu
ko n kre t iza ciju . P ut e m n jih se a p st ra kt n i (za ko n ski od ređ e n i) p ra vn i od no si p re ta ču u
ko n kre tn e pra vne ve ze izme đu st va rn ih su b je ka t a.

P RA V I ČNO S T
- ovla št en je ko je p ripa da su cima i d ru g im slu žbe n im o so ba ma ko je p rimje n ju ju
p ra vo , d a mo gu o pće (za ko n ske ) n o rme prila g od it i o ko ln o st ima ko n kret n og sp o ra u
smislu o st va riva n ja n ače la (ide a la ) p ra ved n o st i (v. vrije d no st i). U st a ro m se je Rimu
ovo na če lo izn imn o cije n ilo (ae q u ita s), ko je se sma t ra lo i su g la sn im priro d no m
p ra vu . B lisko mu je i n ače lo "d o b re vje re " (b on a f id e s), od no sno sa vje sn o st i i
po šte n ja, ko je sp o min ju i mo de rn i g rađ a n ski za kon ici.

10
P RA V NA OS O BA
- na ro čit a vrst a p ra vno g su b je kt a , ko ji n ije f izička o sob a, i n e n ast a je o dn o sn o
p re st a je n a ist i n ačin ka o ljud i, ko jima se p ra vn i su b je kt ivit e t p rizn a je o d ro đe n ja .
P ra vn u o so b u mo že mo de f in ira t i kao sva ko u d ru živa n je lju d i ili imo vin e s p ra vn o
do pu šte n im cilje m. Nije sva ki ko le kt iv, g rup a ili imo vin a p ra vn a oso ba , ko ja to
po sta je te k up iso m u re g ista r (n p r. t rgo va čko d ru št vo ko d Trgo va čko g su da ).
I mo vin a i dje lo va n je ta kvih su b je ka ta p ro mat ra se n eo visn o o d d je lo va n ja lju d i, ko ji
su sa st a vn i dio p ra vne o so b e. Ra zliku je mo p ra vne oso be p rivat n og (t rg o va čka
d ru št va ) i ja vn og p ra va (d rža va , ust an o ve i u d ru ge ). Na ro čit i su slu ča j za kla de kao
sku p imo vine , ko ja se mo že ko rist it i sa mo u o d re đe ne svrh e. ? su pe rso n if ika cija
ko le kt ivno g d je lo van ja i sp e cif ičn i p ra vn i po ja m.

P RA V NA S NA G A
- ra zlika izmeđ u višeg i n iže g p ra vno g akt a (o dn o sno no rme ). Dru g im rije čima ,
p ra vna sna g a je dn og a kta je n jeg o v od no s p re ma d rug im a kt ima , zb og ko je g a o n
do la zi u p o lo ža j na d re đ en o st i o dn o sn o po d re đ en o st i p re ma d ru g im a kt ima . (v.
h ije ra rh ija u p ra vu ). P rimje r: međ un a rod n i ug o vo ri ima ju ve ću p ra vn u sn ag u od
ob ičn ih za kon a, a ist i je slu ča j i s u sta vn im o d re db a ma .

P RA V NA SP OS O B NO S T
- mog u ćno st su b je kt a da bu de no site lj p ra va i ob ve za . Re ći za ne ko g su b je kt a da
ima p ra vnu spo sob n o st je isto , što i ko n sta t a cija , d a se ra d i o p ra vn o m sub je ktu .
P. s. čo vje k st je če rođ en je m, a u izvje sn o j mje ri i prije (slu ča j p rizna va n ja p ra va
ne rođ e no g dje te t a - n a scitu ru s u st a ro m Rimu ). On a se gu b i smrću ili p rog la šen je m
oso be za u mrlu . Su b je kt ko ji ima p ra vnu spo sob n o st , ako je f izička o so ba , ne mo ra
po sjed o vat i i d je lat nu spo so bn o st (v. d je la t na spo sob no st ). K od p ra vn ih o so b a (v.
p ra vna o so b a ), d je lat n a se sp o so b no st p rizn a je od mah , a li ko d p ra vne sp o sob no st i
po sto je ne ka o g ra n ičen ja . Ta ko p ra vna o so b a n e mo že st up a t i u b ra k, n e mo že
ima t i d je cu n it i b it i osuđ e na na za t vo rsku ka znu . Na če lno je n je zin a p . sp o so bn o st
og ran iče na vrst o m d je la t no st i ko ju o ba vlja od no sno cilje m ko je m te ži kao
o rg an iza cija .

P RA V NE ČI NJE NI CE
- sve o ne čin je n ice , kao d og ađ an ja ili ra dn je ko je d ovo de do na sta n ka ili p re st an ka
p ra vn ih o dn o sa . On e mo g u b it i p riro dn i d og ađ a ji, ka o št o je ro đe n je dje te t a,
na sta na k p lod o va kod b ilja ka i živo t in ja, n ap la vin e na ze mljišt u i d ru go . Međ ut im,
če šće su i va žn ije lju d ske t ad n je kao u zro k n ast an ka p ra vn ih o dn o sa . On e mo g u b it i
do pu šte n e (n p r. p ra vn i po slo vi) ili ne do pu šte n e (d e likt ). Rje đe , p ra vne čin jen ice
na stu pa ju p oče t ko m va že n ja za kon a , ka o št o je np r. b ira čko p ra vo . Ro d it e ljst vo je
na ro čita p . č. kod ko je se p ra vne po slje d ice (b rig a za d ijet e ) ve žu ist o vre me n o i u z
p rirod n i d og ađ a j (rođ e n je ) i u z za ko n ske od re db e. P ra vn e čin je n ice ocrt a va ju
d in a miku p ra vn ih o dn o sa za ra zliku o d n je g o ve sta t ike , ko ja up uću je n a su b je kt e,
ob ve ze , ovla st i i p ra vne o b je kt e.

P RA V NI AK TI
- ka o po ja m ra zliku ju se od p ra vn i rad n ji (šire ) i od p ra vn ih n o rmi (u že ). To su
na jče šće p isan i t ekst o vi, ali t o mo g u b it i i usme n e izja ve vo lje . Do k se mod e rne
d rža ve i njih o va t ije la slu že u p ra vilu p isan im te ksto vima , ko je mo že mo o d red it i
vre men ski, što n a m p oslu žit i kao krit e rij va žen ja ("ka sn iji za kon u kid a p rija šn ji") ili
pa k po p ra vno j sna zi ("viši za kon za mjen ju je n iži"), kod p riva tn ih oso ba i da lje
p re t e žu u sme n e izja ve vo lje . Ta ko se ve ćina p ra vn ih po slo va o ba vlja be z na ro čit ih
fo rma ln o st i. P ra vn i a kt i ko ji sa d rže o p će no rme n aziva ju se o pćen o rma t ivn im. On i
su i izvo ri p ra va (v. izvo ri p ra va ).

P RA V NI LI JEK O V I
- sred st va ko ja st o je na ra sp o la g an ju st ra n ci u sud sko m ili up ra vn o m po stu p ku. To
su u p ra vilu ža lb e , ko je ka o re do vn i p ra vn i lije k mo že u lo žit i sva ka st ra n ka u
po stu p ku , čime se o dg ađ a n a st u pa n je p ra vo mo ćno st i o d lu ke . Na kon p ra vo mo ćno st i,

11
ta kođ e r je mo g u će u la g at i p ra vn e lije ko ve , a li po d p oseb n im u vjet ima (n p r. re vizija ).
Ulag a n je m ža lb e o dg ađ a se izvrše n je , te se ve li d a o na ima su spe n zivno d je lo van je .

P RA V O
- no rma t ivn i po re da k na ro čit e vrst e ko ji se ra zliku je o d d rug ih d ru št ven ih n o rmi (v.
d ru št ven e no rme ). On o p re d st a vlja sku p no rma t ivn ih o če kiva n ja, ko ja se očit u ju u
ob liku je zičn o ili zna ko vno fo rmu lira n ih zap o vije d i, o vla st i i za b ran a, čije p ošt ivan je
(i p ro vo đe n je ) ja mči d rža vn a vla st (v. d rža va ), ali i d ru št ve n i mo ra l. O sim p ra vila
po na šan ja , p ra vo p o čiva i n a vrije d no st ima kao d ru št ven im id e a lima (v. vrije dn o st i).
O sim to ga , st va ra n je i p rimje n a pra va, n isu mo gu ći b e z u vida u čin je n ice , ko je
uka zu ju n a p riro dn e za kon e i d ru št ven u st va rno st od no sno p oje d in a čne i g ru p ne
cilje ve i in t e re se . Za t o je p ra vo t rid imen zio ma ln a p o ja va u čije m sklo pu p re t e že
no rma t ivn i e le me nt (o če kivan ja ka o za h t je vi). P ra vo se st va ra pu te m d rža vn o g
d je lo van ja (za ko no d a vst vo ), a li i izva n n je ga (a ut o no mn o p ra vo kod n a ro dn ih i
t rg o va čkih o b iča ja ).

P RA V O MO ĆNO S T
- sta n je n e ko g p ra vno g a kta , ka d a se on p ro ma t ra ka o ko na čan i izvrša n . Za
p re d me t se sp o ra u ta kvo m slu ča ju up ot re b lja va izra z "p re suđ en a st va r" (re s
iud ica ta ), št o zna či d a se o t o m p re d me t u više n e mo že vod it i ra sp ra va p ut e m tu žbe
(ne b is in id e m), n it i u lag a t i ža lb a, d akle red o vn i p ra vn i lije k. P ra vo mo ćn o st n e
na stu pa o d ma h po do no še n ju od lu ke , ne go te k p ro t e ko m vre me na p ot re bn im za
u la ga n je ža lb e ili za o d lu čiva n je o n jo j.

RE TROA K TI V NOS T
- ta kvo va žen je p ra vn e n o rme ka da se o na p rimje n ju je n a sta n ja ko ja su n ast a la
p rije nje zino g do no šen ja . Ta ka v se na čin p rimje ne p ra va u n ače lu izb je ga va , je r n ije
ra zu mn o ni p ra ve dn o , d a n o rma va ži "u na t ra g ", da kle i za on e sit ua cije kad a on a
n ije b ila p re d viđe na ili po zn a ta . Mog u ća je p rimje na r. ako se n jo me p o lo ža j ne ko g
t itu la ra po bo ljša va ili mu se isp ra vlja n ep ra vda n an ese na p rija štn jim od red b a ma.

SA NK CI JA
- on a j ele me nt p ra vn e n o rme ko jim se u tvrđ u ju po sljed ice de likt a . S an kcija je
up u će na ka ko de likve n tu , ta ko i slu žbe no j o sob i o dn o sn o t ije lu ko je je za du že no da
ju u t vrd i i p ro ved e . P o st o je mišlje n ja d a san kcija n ije b it an i n uža n d io n o rme , t e se
u p rilo g t o me sh va ća n ju n a vo d i da po sto je no rme be z sa n kcija (np r. u u sta vn o m
p ra vu ). Izra z "n e sa vrše n i za ko n i" (le ge s imp e rf e ct a e ), u pu ću je n a t a j ne do sta t a k,
p ri če mu je sp o rno ne sa mo d a li sve no rme ima ju sa n kciju , n eg o i d a li je o na
p risiln a. S an kciju b i mo g li p ro mat ra t i - za je d no s de likt o m - i ka o se ku nd a rnu
no rmu , ko ja d je lu je sa mo a ko p rima rna n o rma d a kle o na ko ja sa d rži h ipo t e zu i
d isp o ziciju , nije a kt ivira n a . U t o me je smislu san kcija i a lte rn a t iva lju d sko g
po na šan ja , je r ako izo st an e do b ro vo ljno st , po na šan je mo že se u smje rit i p ut e m
sa n kcija (np r. p risiln a na p la t a d ug a ). Po sto je ug la vn o m d vije vrst e sa n kcija :
ka zn en op ra vne (s p re krša jn im) u ko je p rip a da ju ra zn e ka zne , uklju čivši no vča n u
ka zn u i g rađ a n sko -p ra vne (np r. n akn ad a št e te )-

S UV E RE NI TE T
- svo jst vo d rža vne vla st i ko ja je vrh o vna iznu t ra , a ne o visn a p re ma van i. P re ma
ovo me se po jmu ra zg ra n iča va p o ja m d rža ve o d o st a lih po lit ičko -p ra vn ih e nt it et a .
Tko ko lon ije , p ro t e kt o ra t i i d ru ga sa mou p ra vn a po d ru čja , uklju čivši f ed e ra lne
jed in ice (rep u b like, ze mlje , po kra jine , d rža ve -čla n ice S A D-a ), n isu p ra vn e d rža ve ,
je r ne ma ju o b ilje žja su ve ren e vla st i, ko ja p ripa da d rug o m en t ite t u (ma t ici ze mlji,
d rža vi- p ro t e kt o ru , sa ve zn o j vla st i). S u ve re n ite t je u na če lu n ed je ljiv i a pso lu ta n,
ia ko ima mišlje n ja o p od ije lje no m su ve re n ite t u u sa ve zn im d rža va ma . S u ve re n ite t
po d ra zu mije va vršen je vla st i, ko je se očit u je n p r. u p risut no st i o ru ža n ih p o st ro jb i, u
ko va n ju vla st ito g no vca , u ist ica n ju za sta ve i d ru g ih simb o la, a li je to i p ra vo ko je
d rža ve za d rža va ju i na kon zap o sjed an ja d ije la ili čita vog t e rito rija . Za to p re ma me š.
p ra vu u ra tu sve d o u go vo ra o miru , drža va za d rža va svo j su ve re n it et , usp rko s
oku pa cije (f a kt ičn o , a ne pra vno sta n je ). I u slu ča ju a ko d rža va p ren e se n eka p ra va
na d ru gu d rža vu ili n a sa ve z d rža va , n je n su ve ren it e t o p st a je (ko n fe de ra cija ).

12
Na ko n ve likih g rađ an skih re vo lu cija (a me rička , f ra n cu ska i sl. ) p re vla da lo je
sh va ćan je da je n a ro d izvo r i ut o ra sve vla st i t e se g o vo ri o na ro dn o m su ve ren it e tu
od no sno o n a ro d u, a n e više o mo na rh u ka o no site lju (t it u la ru, o vla št en iku )
su ve ren it e ta .

VO L JA U P RAV U
- n ije ist o št o i ob ično h t ije n je ka o ma n if e st a cija psih ičke vo lje , ia ko se n jo m če st o
po du da ra . Vo lja se u p ra vu p on e ka d pre tp o sta vlja , a li ju u p ra vilu t reb a i očit o va t i.
Be z očit o van ja vo lje n e mo gu na sta t i p ra vn e po sljed ice (u čin cki, e fe kt i), ko ji mo gu
b it i ma t e rija lne ili p ro ce sn e p rirod e . Ta ko n p r. su b je kt i mo gu st je ca t i ili g ub it i
vla sn išt vo , st up a t i u b ra k, u la ga t i t u žb e ili ža lb e , u pu ćiva t i za h t je ve i p rigo vo re
up ra vn im t ije lima i sl. Vo lja se mo že o čito va t i usme no , p ismen o ili zna cima . U ovo m
po slje dn je m slu ča ju d o la zi i d o t zv. kon klu de n tn ih rad n ji (n p r. ula sko m u re sto ra n i
sjed an je m za st o l, izra ža va mo vo lju za skla pa n je m ug o vo ra o u go st ite ljsko j u slu zi).
P ra vn o re le van t nu (p rizn at u ) vo lju n e ma ju d je ca n it i p sih ički zao st a le ili bo le sn e
oso be (v. d je la tn a sp o so b no st ). Njih o vo izra ža va n je vo lje na do mje št a va vo lja
rod it e lja ili za stu pn ika . Ako su ne ka ra d n ja ili nje zin cilj p rot u p ra vn i, ne mo ra ln i ili
ne -o st va rit i, o nd a izra že na vo lja n e će po lu čit i p ra vn i e fe kt. P ozn at e su i t zv. "ma n e
vo lje ", u ko je p ripa da zab lu da o n a ra vi ili o p red me t u p ra vno g p o sla . Na su vre me n iji
na čin , mo že mo p it an je vo lje ra zma t rat i u okviru p ra vn e ko mu n ika cije, g d je se
po ja vlju je p it an je ra zu mljivo st i je zika p ra va , te od no sa izme đ u on og a ko ji n o rmu
up u ću je (ad re san t ) i o no ga ko me je na mije n jen a (a d re sat ).

V RI JE DNO S TI (P RAV NE )
- viso ki ide a li p ra vn og po re t ka , t j. n a jo p ćen it ije za misli ka ka v b i p ra vn i po re da k
t re b ao b it i (p ra vn a a ksio log ija ). To je u p rvo m red u p ra ved n o st , o ko je mu kao o
na jviše m id ea lu d rža ve i pra va, ra sp ra vlja ju ve ć grčki f ilo zo f i P la to n i A risto t e l
(d je la : "Drža va " i "Niko ma h o va e t ika "). A risto t e l ra zliku je d vije vrste p ra ve dn o st i:
on u ko ja vo d i ra ču na o za slug a ma (ja vn o p ra vo ), i on u d rug u , ko ja isp ra vlja šte t u ili
ne p ra vd u (g ra đa n sko i ka zn e no p ra vo ). Ve ć se t ad a p o ja vlju ju d vije po st a vke o p.
ko je su i d an a s zn a ča jn e: p rvo, d a je smisao p ra va da slu ži ost va re n ju p ra ved no st i,
i d ru go , da p ra ve dn o st p očiva na sta no vit o j jed n a ko st i, u smislu je dn a ko g
po stu pa n ja ili u va ža va n ja st a no vit e ra vn ot e že , sime t rije ili sra zmje rn o st i u
međ u lju d skim od no sima . O sim p. u p ra vn e se vrije d no st i u b ra ja ju mir i sig u rno st ,
slob od a a p re ma n ekim i ist ina . Mir kao o dsu st vo ra ta i su ko ba je na jviši id ea l
međ un a ro dn og p ra va i po re t ka .

ZAK O N
- se mo že d ef in ira t i n a d va na čin a: kao od lu ka sre d išn je g p re d sta vn ičkog t ije la
(pa rla me n t ) ili kao p ra vn i a kt o p će no rma t ivn e p riro d e. Za ko n i su n a ko n u sta va
p ra vn i akt i n a jviše p ra vn e sn ag e , t e za u zima ju ist a knu t o mje st o na lje st vici pra vn ih
aka ta (v. h ije ra rh ija u pra vu ). O n i su i n a jva žn iji izvo r p ra va u mo de rn o j d rža vi. I ako
su i sta ri na rod i p o zn a va li za kon e (Za ko n ik XI I p lo ča u sta ro m Rimu ), za kon od a vno
reg u lira n je, u ze lo je za ma h u Eu rop i t e k po če t ko m XI X . st o lje ća . Ta d a se do no se i
ve liki g ra đ an ski za ko n ici ko ji p re d sta vlja ju u ređ iva n je i sre đ iva n je cje lo kup n e
mat e rije g rađ an sko g p ra va (v. g rađ an sko p ra vo ).

ZAK O NI TOS T
- p re d sta vlja je dn o o d o sno vn ih n ače la mod e rne d rža ve i od po se b ne je va žno st i za
isp ra vn o p o st u pa n je u p ra ve i su d st va u d uh u p ra vn e d rža ve i vla d a vin e p ra va . O no
se sa st o ji u za h t je vu da se sve p ra vn e rad n je i n a ro čit o p ra vn i akt i, sa st a vlja ju u
sklad u sa za ko n skim od re db a ma. Za ko n it o st ima d vije d ime n zije : ma t e rija lnu i
fo rma ln u . Do k je p rvu sra zmje rno t eško de f in ira t i, je r o na up uću je n a p o št iva n je n e
sa mo sad rža ja , n eg o i cilje va p o re t ka o dn o sn o nje go vih na če la , fo rma ln a se
za ko n ito st mo že sa že t i u n eko liko za h t je va . To su: p rvo, zah t je v da o d lu ku do ne se
na d le žn o d ije lo (o rg a n ), d rug o , da se po štu je p ro p isan i p o st up a k (p ro ce du ra ) i
t re će , da se akt i sa st a vlja ju u p rop isa no m o b liku . Uko liko p ra vn i akt i n isu d on e se n i
su kla dn o ovim za h t je vima , o nd a ih mo že mo p ro ma t ra t i ka o ne za ko n ite , št o do vo d i
do n jih o va p on išt a va n ja ili ukid an ja . U p rvo m se slu ča ju smat ra d a a kt n ije n i

13
po sto ja o (n e va ljan o st e x nu nc), d ok se u d ru go m slu ča ju ra ču na da su u čin ci akt a
p re st a li od mo men t a u kida n ja (e x t un c).

14
TEO RI JA I FI LO ZO FI JA P RAVA
TE MEL JNA TEO RI JS KA RA ZLI K OV A NJA (DI HO TO MI JE ), PRI JE PO RI I SL O ŽE NI JI
PO JMO V I

P re g led :
1. No rma t ivn o ( S o llen )- st va rn o ( Se in )
2. Ob ve zu ju će -n eo bve zu ju će
3. Un ive rza ln o -p a rt iku la rn o
4. Tra jno - ne st a lno . Ko na čn o -p re t ho dn o .
5. P ra ve dn o -n ep ra ve dn o -p ra vično
6. Au to n o mn o -h et e ron o mno
7. Rad n je, izja ve vo lje i te kst o vi. P ra vne no rme i a kt i.
8. Ad re sat i i p ra vn e no rme : Op će, p oje d in a čne , ko ge n tn e i d isp o zit ivne no rme
9. S ist e ma t iza cija: ja vno -p riva t no , mat e rija ln o i f o rma lno p ra vo
10 . Va žen je i d je lo t vo rn o st

1. NO RMA TI V NO ( So lle n ) – S TVA RNO (S e in )

a) No rma t ivn o je sf e ra ide a lno g , za mišlje n o g (n a crt ) o dn o sn o p ože ljno (t reb an je

= So lle n );
b) St va rno je pa k p od ru čje čin je n ično g , isku st ve no g (e mp irija , b it a k, b iće
=Se in ), o no ga što se o pa ža (o sje t ilno ) ili čin i (po n a ša n je, d je lo van je ).
c) P ra vo se sa st o ji od n o rmat ivn ih sad rža ja (n p r. kod no rme g la vn i je d io
d isp o zicija , a to je t ra žen je ), a li ipa k u pu ću je n a čin jen ice i p rimje n ju je se u sve zi s
n jima . Ta ko se np r. u sud sko m po stu p ku u t vrđ u je čin je n ično sta n je , izvo de d oka zi,
ra zmat ra ju uzro ci i p o sljed ice šte ta i d e lika t a . I pa k su i čin je n ice u p ra vu
no rma t ivno sh va ćen e ili p ro tu ma čen e (n p r. po ja m Ta tb e sta nd , cu lp a , d o lu s,
p re su mp cije , f ikcije , ign o ran t ia iu ris i sl. )
d) Za KE LS E NA i no rma t ivist e (p ra vn i f o rma liza m) je p ra vo sa mo no rma t ivna
po ja va u smislu p re d met a p ra vne zna no st i. Su p rot n o: p ran i re a liza m i so cio lo ške
ško le o dn o sn o so cio lo g ija p ra va (cilje vi, in žin je rin g , fa kt icit e t ). Za ju sn a tu ra list e
po sto je više n o rme i id e a li, od on ih sad rža n ih u po zit ivno m pra vu.
e) Je zičn o -lo g ički a sp e kt o vo ga p ro b le ma : p o st o je DE SK RI P TIV NI i
P RE S K RIP TI V NI iska zi ka o: « P ro zo r je ot vo re n » i « Zat vo ri p ro zo r! » P rima rna i
se ku nd a rna h ipo t e za p ra vne no rme d eskrip t ivn i su iska zi, do k su d isp o zicije i
sa n kcije sad rža n e u p re skrip t ivn im iska zima. Svi su ovi iska zi h ipo te t ički (u vjet n i),
da kle pre tp o sta vke , ko ji su op et no rma t ivn i sa d rža ji ili kva lif ika cije za mišlje n ih , a ne
izra vno rea ln ih sta n ja sub je ka ta .
f) P ra vn e čin je n ice kod p ra vn ih od no sa su : p riro d n i do ga đa ji i lju d ske ra d n je .
On e st va ra ju i mije n ja ju p ra vne o dn ose , te p re d st a vlja ju sp on u izme đu no rma t ivno g
i st va rn og (np r. ro đe n je , p lod o vi, po go db a, p la ća n je ).

2. OB V E ZUJUĆE -NE O BV E ZUJUĆE

a) P ra vo o bve zu je - a u t o me se sla žu svi mislio ci- ka ko ob ziro m n a cje linu

(p ra vn i po red a k), t a ko i ob ziro m na p o je d ine no rme (p ra vna o b ve za = o b liga t io ) .
Te o re t iča ri se ra zila ze u sta vo vima da li je p rih va ća n je i po ko ra van je p ra vu sa mo
po slje d ica in st itu cio na ln e prisile (d rža vn o -su d ski a pa rat i p red viđ en e sa n kcije ), ili je
isto ta ko, ako ne i va žn ija , mo ra lno st i d ru št ven a p rih va t ljivo st (leg it imit e t /
p ra ved n o st ).
b) Ob iča ji, mo ra l, vje ra i f akt ičn a mo ć ta kođ e r o bve zu ju , a li na dru g i na čin. I z
n jih slije de mo ra ln e du žno st i i o bve ze , ko je p rat e n ef o rma lne sa n kcije (o sud a,
krit ika , b o jko t ) o dn o sn o prije t n ja i u po t reb a go le prisile .
c) Da b i se p ra vna ob ve zn o st ut vrd ila ili p o ja ča la (en g . e nf o rce men t ) , p ot re bn o
je : aa ) da se p re d vide sa n kcije i t ije la ko ja ih izriču , i a b ) da se o ne izriču i
p ro vod e u re do vit o m po stu p ku. Time p ra vo po sta je SE K UNDA RNO DJE L O TV O RNO
(ef ika sno ). Ip a k, mog u će je i d a p re d viđe n ih sa n kcija n e ma (no rme be z san kcija ),

15
što u pu ću je i n a te hn ički ne izg rađ e no ili a rh a ičn o (p rimit ivn o ) p ra vo . Ta ko se ja vlja
su p ro tn o st i LE X P E RFE CTA -LE X I MP E RFE CTA (no rme b ez san kcija ). O ve
po slje dn je če st e su u u st a vno m i me đu n a ro d no m p ra vu .
d) Ko d o b ve za p o st o ji mo gu ćno st da ne ke n isu fo rma ln o san kcio n ira ne ili d a je
p re st a la su d ska za št it a ovla št en ika (t it u la ra ) zbo g za sta re . Ta kvo je p ra vo « go lo»
(n ud u m iu s) . Ta kve su i p rirod ne o bve ze ( o b liga t io n at u ra lis) , ko je je sud mog a o
uva žit i, ia ko n isu bile d io p ozit ivn og pra va (ne ka d: uzd rža va n je izvan b ra čn o g
d je t et a ).
e) Po sto je i ta kve n o rme, ko je ia ko sto je u u sko j ve zi s p ra vo m, nisu p ra vn o
ob ve zu ju će. Ta da se g o vo ri o « me ko m pra vu» ( so f t la w) . to su n p r. na crt i za kon a i
p rip re mn i no rma t ivn i t e kst o vi, u sta vna p re a mbu la , me đu na ro dn e d ekla ra cije , p ra vila
učt ivo st i, p o slo vn i i t rgo va čki ob iča ji ko ji se n e sma t ra ju st ro go p ra vn im, p ra vila
ig re i špo rt a , ia ko da na s ve ć p re vlad a va ju d rug a g led išt a n a šp o rt ska p ra vila u
po g le d u t ra n sf e ra ig ra ča i d ru go g .

3. UNI VE RZA L NO – P A RTI K UL A RNO

a) O vo je ra zliko va n je sličn o , a li n e i ist o vjet no , d iskrep an ciji izme đu :

DRŽA V NOG (NA CI O NA L NOG ) i TRA NS NA CI O NA L NOG (S UP RA -NA CI O NAL NO G )
P RA V A. Tran sna cio na ln o p ra vo n e mo ra b it i u nive rza lno (e u rop sko p ra vo ), pa n it i
na d -d rža vn o. U n je g a se mo že u b ro jit i me đu n a ro d no , e u ro p sko , a d je lo mično
t rg o va čko i po mo rsko p ra vo .
b) P re ma sta rije m sh va ćan ju , un ive rza ln o se p ra vo od no si n a sve d rža ve ili na
civilizira n u za jed n icu , od no sno sljed n ice Rimsko g Ca rst va. Ta ka v zna ča j ima
p rirod n o p ra vo (TO MA A KV I NSK I , G RO TI US ), rimsko p ra vo , ko je u e u ro p sko m
sred n je m vije ku p op rima ka ra kt e r « iu s co mmu ne » , me đu n a rod no p ra vo i za št it a
osn o vn ih ljud skih p ra va .
c) Pa rt iku la rno pra vo ob uh va ća uže sfe re va žen je , o b ičn o je t e rito rija ln o
su že no . O no je d a kle te rit o rija ln o, na cion a lno , lo ka lno i ko mu n a ln o . Na rod no
ob iča jno p ra vo, sre d n jo vje ko vn i t ipo vi p ra va, te za ko n od a vst vo u d rža va ma i
fe de ra ln i jed in ica ma p re d sta vlja ju pa rt iku la rno p ra vo .

4. TRA JNO – NE S TA L NO . K O NA ČNO – P RE THO DNO

a) O va se ra zlika n ad o ve zu je u f ilo zo f iji n a d ist in kciju slu ča jn o g, od no sno

po ja vn o g ka o p ovre me no g i ne -p red vid ljivo g d og ađ an ja ili p o ja vn o st i
(kon t ige n tn o /e f e me rio ) p re ma nu žno m, bit no m i o d ređ en o m. Ne ki priro d n i d og ađ a ji,
po vije sne sit ua cije i lju d sko po na šan je se mo gu sma t ra t i slu ča jn im i n ep red vid ljivim,
ia ko ima mno g o p oku ša ja d a ih se o bu hva t i i sve de n a za ko no mje rn o st (te o log ija ,
f ilo zo f ija po vije st i, ra ču n vje ro ja tn o st i). Po kla sičn o m je sh va ća n ju , B o žji ra zu m
(vo lja ) uzro k sveg a i p re ma to me nu žan po re da k, do k je čo vje ko va vo lja –ka o
ne sa vrše n og b ića -kon t ig en tn a . Zat o su mo ra l i bo žan ska p ra ve dn o st (t e me ljn i i
kršćan ski mo ra l) p o st o jan iji i od p ra va i od po lit ike .
b) P RI RO DNO P RAV O je vje čn o i ra zu msko. (TO MA A KV I NSK I , G RO TI US ).
PO ZI TI V NO P RA VO je n e st a lno , ka o i d rža vna vo lja , ko ja mo že b it i sa mo vo lja
vla st o d ršca (A UG US TI N). I pa k, p ra vo t e ži st a b ilno st i, p ra ved n o st i i p red vid ljivo st i,
ako se ra vna p re ma u zo rima p riro d no g p ra va. S eku la riza cija i po zit iviza cija p ra va
do ko je je d o šlo u No vo m vije ku, u z na če lo na ro dn e su ve ren o st i, u no si izno va
ne p re d vid ljivo st u p ra vo .
c) P RA V NA SI G URNO S T-NE S I G URNO S T. Čimb e n ici p ra vn e sig u rno st i: zab ra na
ret ro a kt ivno st i, ust a vn o st , za ko n ito st i za št it a p ra va (d e kla ra cija 1 77 6/ 1 78 9 ). Usta v
(u st a vna mon a rh ija ) ima f un kciju og ran iče n ja vla st i i sta b ilizira n ja p ra va , ka o i ve liki
za ko n ici ( Cod e civil) , I pa k, o b iča jn o je p ra vo b ilo p ost o jan ije o d za ko na , ia ko slab o
t ra n spa re nt n o, zbo g usme no st i i p a rt iku la rizma .
d) Po sto ja no st e le men a ta p ra vno g su st a va : V RI JE DNO S TI, NA ČE L A, PO JMO V I,
P RA V NA ZNA NOS T I TE HNI K E su (re la t ivno ) p o st o jan i. Ne po sto ja n i :
za ko no da vst vo i su d ska p ra ksa . Me đ ut im u an g lo -a me ričko m su st a vu . S UDS K I
P RE CE DE NTI ( st a re d ecid is), ip a k su b ita n ele men t sta b iln o st i p ra vn o g p o re t ka,
ia ko im n ed o st a je lo g ična kon zist en t no st za ko no da vst va.

16
e) P RA V NE O DL UKE (p re su de , u p ra vna rje še n ja ), n isu ko n a čn e p o d on o še n ju
(o sim izu ze tn o kod up ra ve ). On e su ko na čne i izvršn e , kad a na stu p i
P RA V O MO ĆNO S T ( re s iu d icat a ) ko ja ima va žn e ma te rija ln e (ko na čn o i u t vrđe no ) i
p ro ce sn e po slje d ice ( ne b is in ide m) .

5. P RA V E DNO S T-NE P RAV E DNO S T-P RA VI ČNO S T

a) O p ra ved n o st se ra sp ra vlja ve ć u an t ičko j f ilo zof iji, g dje se zap a ža , d a se

on a po svo je m o p se gu , izd va ja od o sta lih kre p o st i, je r u su št in i za h va ća
međ u lju d ske od no se , a ne po jed in a čn u vrlin u . On a se po ja vlju je u ra zličit im
d ru št ven im situ a cija ma, kad a se mo že mo p ita t i: Da li je o vo p ra ve dn o ? ili
ust an o vit i : O vo je n ep ra vd a . K ao na če ln im i te o rijskim p ita n je m, p ra ve d no šću se
ba ve i spe cija lizira n e ob la st i zn a n ja i isku st va , ka o što su re lig ija , p o lit ika i
zn a no st i, i to u p rvo m red u e t ika, p o lit ička i p ra vn a te o rija . S to g a p ost o je ra zličit i
ob lici (d ime n zije ) i p rist up i p ra ve d no st i.
b) P re ma A rist ot e lu , p ost o ji o pća i po se bn a p ra ved n o st . Do k se p rva mo že
sa g led a t i kao do b ro ure đe no d ru št vo ili za kon o da vst vo, po se bn i se ob lici po ja vlju ju
ka o d ist rib ut ivn a (« sva ko me p re ma za slu zi» ) i isp ra vlja čka (ko re kt ivn a i
ko mp en za cijska ) p ra ved n o st . Ne ki su vre me n i p isci ra zliku ju fo rma ln u od ma te rija ln e
p ra ved n o st i. U p ra vu se p ove zu je i je dn a i dru ga p ra ve dn o st, je r se u va ža va ka ko
sa d rža j (i cilje vi) za ko no da vst va, t a ko i i p ra viln o po stu pa n je . K od p rimje ne p ra va ,
po ja vlju je se po seb na vrst a p ra ved no st i, ko ju zo ve mo p ra vičn o st .
c) P RA V I ČNO S T ( ae qu it a s , g rč. e p ikia ) od no si se ve ć ko d A rist o te la na p ra viln o
tu ma čen je za ko n a. P rimje no m p ra vičn o st i kao krit e rija kod d on o še n ja p ra vn ih
od lu ka , mo gu se izb je ći ne p ra vd e zb o g krut o st i, n ep ot pu no st i i n esa vršen o st i
za ko na . O va j se krit e rij, ko ji mo že do ve st i do zan e ma riva n ja za ko na ( sup ra le g e m,
p ra e te r le ge m, con t ra leg e m) , na ro čito p rimje n ju je ko d d iob e imo vine n akon ra sta ve
b ra ka , ko d n ače la « sa vje sno st i i p ošt en ja » ( bo na f id e ) i ima zna ča jnu u log u u
međ un a ro dn o m p ra vu .
d) Do k je sta ro e ng le sko p ra vo p ozn a va lo p ose ba n su st a v u te me lje n na
p ra vičn o st i ( eq u it y) , d an a s se p ra ved n o st p ro ma t ra ka o p ra vno n ače lo i arg u men t ,
te sličn o krit e riju « p riro de st va ri» i kao n a ro čit i I ZVO R P RA VA .
e) U p o lit ičko j sfe ri ( po lit ics) i ko d ja vn ih po lit ika (p ub lic po licy) , p ra ve d no st se
do t iče ne sa mo po stu p an ja p o p ra vu (lju d ska p ra va ), n eg o i p rist up a n ekim ja vn im
do b rima (ob ra zo va n je , zd ra vst vo ) ili n jih o vo j dio b i (imo vina , do ho da k o d za jed n ičke
d je la tn o st i). K a ko p ot pu n u jed na ko st kod d iob e d ob a ra n ije mog u će ost va rit i n it i je
on a p ože ljn a, n ast o je se u te o riji ut vrd it i u vje t i ili p re tp o sta vke za « p ra ved no
d ru št vo» , RA WLS je te krit e rije de f in irao kao «f a irn e ss» . Na su p rot t eo rija ma ko je
po la ze od jed n a ko st i ka o g la vno m p red u vjet u d ru št ve ne p ra vd e (DE MO K RA TI ZA M,
KO LE K TI VI ZA M, S O CI JAL I ZA M), d rug i da ju p red no st in d ividu a lno j slob o d i
(LI B E RAL I ZA M) ili pa k d ru št ve no j ko rist i (UTI L I TA RI ZA M). V izija p ra ve dn e d rža ve
ko d P LA TO NA p očiva n ap ro t iv n a st a le škim ra zlika ma i e lit izmu . Dru g e te o rije
(PE RE L MA N, WA L ZE R) n a st o je , ka o i RA WLS ura vno t e žit i d ob rob it po jed in ca i
za je dn ice (so cija lna d rža va / We lf a re st at e ).

6. A UTO NO MNO – HE TE RO NO MNO

a) Po ja m au to n o mije (g rč. au to s =sa m, no mo s = za ko n ), po zn a t je u f ilo zof iji,

po lit ičko j i p ra vn o j te o riji. K od Ka nt a , je b itn a pre tp o sta vka ću do re dn o g (mo ra ln o g )
d je lo van ja , u m i slob od a ličn o st i. Do k se p ra vo i po lit ička mo ć mo gu sh vat it i
he te ro no mn o , je r p ro ist je ču iz na me ta n ja tu đe vo lje , mo ra l je a ut on o ma n. Na ime ,
u m ko ji je u vije k slo bo da n , u sva ja spo zn a ju du žn o st i, ko ja se te me lji na o pćim
za ko n ito st ima d je lo va n ja, ko je n e t rp i izu ze t ke. Dje lo va n je po p risili, iz ko rist i i
ug od e ne b i b ilo u skla du s ovim p o ima n je m d u žn o st i, ko je je osno va n jeg o ve
f ilo zo f ije (et ika d užno st i n asup ro t ut ilit a rizmu ).
b) Ia ko se svi n e sla žu s Ka nt o vim po ima n je m mo ra la, ve ćin a mislila ca p rih va ća
sta ja lišt e o he te ro no miji p ra va , ko je izvire iz vo lje su ve ren a . To me se je
su p ro t st a vlja lo p rirod no p ra vno sta ja lišt e , ko je vid i su klad n o st izme đu p ra va i
mo ra la , ia ko izvo r t og a ra zličit o t u ma či.

17
c) Ne ke su vre me n te o rije p ra va , u ka zu ju da se kod st va ra n ja p ra va , mo že u očit i
ra zlika izmeđ u au to no mije i h et e ron o mije . Ta ko V isko vić ra zliku je d rža vn o p ra vo
ka o h et e ron o mno , o d on og a ko je g st va ra ju o sta li d ru št ve n i sub je kt i ra zličit i o d
d rža ve (G URV I TCH: d ru št ven o p ra vo ). S ličn o p rila zi t o me p ro b le mu i P E RI Ć.
Ned vo jbe no je u e u ro p sko m sre dn je m vije ku po sto ja o p lu ra lit et sub je kat a ko ji su
st va ra li p ra vo . To su bili crkva , f eu da ln a go spo da , g rad o vi, ko rpo ra cije , kra lje vi i
pu k (seo sko st an o vn išt vo ). P re ma n ekim mišlje n jima u su vre me no m p ra vu o življa va
p lu ra liza m izvo ra od no sno a ut on o mno st p ra va (d rža va , me đ un a rod ne o rga n iza cije,
p rivred n a ud ru žen ja , sind ika t i po slod a vci, o pćin e i g ra do vi =ko mun a lna
sa mo up ra va ). U b ivšo j je Ju g o sla viji, po sto ja o i p ro je kt st va ra n ja tzv.
«sa mou p ra vno g p ra va» , za ko je se p re tp o sta vlja lo da n iče u p rivre d i (ra dn e
o rg an iza cije ) i u ja vn o m se kt o ru (sa mo up ra vn o – int e re sne za je dn ice - SI Z).
d) U te o riji drža ve i p o lit ike (p o lit ička f ilo zo f ija ), au to no mija zn a či mo ć n e ko g
en t ite t a, da sa m seb i da je za ko ne . U p ra vilu se po d t im misli na na ro d da kle
sku p inu lju d i ko ja ima ide n t ite t i ra sp o la že s po lit ičko m vo ljo m (g rađ an i). O vo se
sh va ćan je p re lije va u na če lo na rod no g su ve re n ite t a , ko je je te me lj mn o g ih mod e rn ih
ust a va i u n a če lo p ra va na rod a na sa mo od re đe n je. Na če lo a ut on o mije do ve lo je i do
ra sp ad a ko lon ija ln ih ca rst a va i do u sp o sta ve su ve re n ih d rža va , ka ko n a b ivšim
ko lo n ija ln im p od ru čjima , ta ko i n ed a vn o u isto čn o j Eu rop i. I pa k, pu te m g lob a liza cije
i d rug im o dn o sima za visn o st i, kao i od rža n je m au to kra t skih re žima , a ut on o mija
no vih d rža va i na ro da , p ost a je sve više up itn o m. Ra zvije ne i b og at e ze mlje p ut e m
t ržišta i t eh no lo g ije , a li i vo jno m silo m, mo gu na me ta t i svo ju vo lju man jim i slab ijim.
K rit ike to ga st a n ja up uću ju i na po t reb u u sp o sta ve p ra ve dn o st i u svje t skim
ra zmje rima .

7. RA DNJE , I ZJA VE V OL JE I TEK S TO VI . P RA V NE NO RME I A K TI

a) Po la zimo od ra zlike izme đ u ovih po jmo va: p ra vn e no rme i p ra vn i akt i, te

izme đu p ra vn ih ra d n ji i p ra vn ih akat a . Ovo vrlo slo že no po jmo vno ra zliko van je ,
mo že mo ob ja sn it i na o vo m p rimje ru : Za kon o b ra ku kao p ra vn i a kt, sad rži više
p ra vn ih n o rmi, ko jima se izme đu o sta lo g n avo de i p ra vn e ra dn je p ot reb n e za
sklap an je b ra ka . G ra đa n ski za ko n ik ka o p ra vn i akt , sa d rži mn o št vo no rmi, ko jima se
op ćen it o o d ređ u ju u vjet i za sklap an je on ih aka ta ko ji do vod e d o g rađ a n sko p ra vn ih
od no sa, a čija je su št in a u ob ve za ma i ovla st ima , ko je se ost va ru ju ra zličit im
rad n ja ma, čiji p re cizn i ob lik o d re đ u ju a d re sa t i no rme (u smen i ili p isme n i d og ovo r,
p la ćan je od ma h ili s od go do m i sl. )
b) Do k je p ra vn a n o rma smisle n i sa d rža j ne ke p o ru ke i to na jče šće je zično g
zn a ka (sku pa zna ko va ), p ra vn i je a kt lju d ska ra dn ja on e vrst e ko jim se izra ža va
ne ka na mje ra . O va kve se ra dn je zo vu p ra vn im ra d n ja ma i a ko sa d rže no rme , o nd a
su to izja ve vo lje kao n o rma t ivn i p ra vn i akt i. P ra vn o zna ča jnu vo lju , mo gu imat i
sa mo ra zu mn i su b je kt i, da kle ljud i i p ra vn e oso be , a ne st va ri i živo t in je , n ed o ra sla
d je ca i du še vno d ef e kt n e o sob e.
c) Vo lja se mo ra očit o vat i ili se n je zin o očit o va n je (rje đe ) p re tp o sta vlja (šu tn je ,
ko n klud e nt ne ra dn je ). Ip a k po sto je i man e vo lje . Vo lja je d ef e ktn a i ne u va ža va se u
slu ča ju p risile i za b lud e o sad rža ju i p ra vno j n a ra vi ra d n je .
d) Za n o rmat ivn e pra vne a kt e mo že se u po t rije b it i i te rmin « te kst ». Te kst o vi su
zn a ko vn o -je zične cje lin e , ko je se mo g u smje st it i u vre me nu i p ro st o ru i ko je ima ju
usme n i ili- u p ra vu če šće - pisme n i ob lik. Te kst ima svo ju st ru ktu ru (t e kst u ra ), a li je
po ve za n s n ekim ko n te kst o m (o so bn i mo t ivi, d ru št ven i mo t ivi i cilje vi i sl. )
e) Ra zliku ju se op ći i po jed in a čn i a kt i. Do k su p rvi n eo d ređ en i i izvo ri p ra va,
d ru g i ima ju p re cizn o o zn a čen e ad re sa t e i slu že za ko n kre t iza ciju p ra va . to su u ka zi,
su d ske p re su d e, u p ra vna rje šen ja i p ra vn i p oslo vi. Za g rađ an sko p ra vo i imo vin ske
od no se, p ose bn o su zn a ča jn i p ra vn i p o slo vi, me đu ko jima su n a jva žn iji u go vo ri.
Ugo vo rne o dn ose po du da rn e g ra đa n sko p ra vn im ug ovo rima , n ala zimo i u b ra čn o m,
rad no m i t rg o va čko m pra vu. Za pra vnu o b ve zno st t ih a ka t a, ka o i ko d me đu na ro dn ih
sp o ra zu ma , va ži n a če lo . «P act a su nt se rvan da » .
f) Ra zliko va n je a ka ta p re ma p ra vn o j sn a zi n a više i n iže, uspo st a vlja p oja m
h ije ra rh ijsko g su sta va p ra va . O va j je p ristu p ra zvije n u be čko j ško li (ME RKL ,
KE LS E N) i u ka zu ju n a st va ran je i p rimje n u p ra va kao slo že n i i din a mičan pro ce s

18
sa mo t vo rbe no rmi u log ički p re t po sta vlje n o m jed in st ve n o m po ret ku p ra va .
P ro b le mat ika pra vn ih aka ta za ra zliku od no rmi d akle uka zu je n a p ra vnu d in a miku
(sup ro t no : st a t ika ).

8. A DRE S A TI I P RA V NE NO RME : O P ĆE I PO JE DI NA ČNE , K OG E NTNE I

DIS P O ZI TIV NE NO RME .

a) P re ma krite riju o d re đe n o st i ad re sa t a , po sto je d vije ve like vrst e n o rmi: o pće i

po jed in a čn e . K od o pćih no rmi (te rmin «g en e ra ln e» ) se ne up ot re b lja va u o vo m
smislu , ne go za t e rito rija ln o va že n je, p o ko jo j se ra zliku ju g en e ra ln e i pa rt iku la rne
no rme ), ad re sa t i su ve ća ili man ja skup in a lju d i sličn ih o b ilje žja ili p ak svi g ra đ an i,
be z p re cizn ih ut vrđe n ja , ko ji b i p o je d in ci mo g li sp ad a t i u tu ka te g o riju . Ta ko se kao
ad re sa t i op ćih no rmi, p oja vlju ju p o re zn i o b ve zn ici, t rgo vci, rod it e lji, in va lid i,
za p o sle n i u ja vn im u st a no va ma, so cija lno ug ro žen i i d r.
b) Op će no rme p re te žu u o pćim a kt ima ka o št o su ust a v, za kon i i p od za ko n ski
akt i. Ta kvi akt i ima ju na ro čit i zna ča j za st va ran je p ra va , t e p ripa da ju u I ZV O RE
P RA V A.
c) Ako su a d re sa t i n o rme na ve d en i imen o m i p re zimen o m, o nd a se rad i o
po jed in a čn o j (in d ividu a lno j) no rmi. Ta kve n o rme su sre će mo u po jed in a čn im a kt ima ,
a to su u ka zi, p re sud e, up ra vn a rje še n ja i p ra vn i po slo vi. Njih o va je fu n kcija
dvo ja ka : p rvo , n jima se do d je lju ju ili od uzima ju n eka p ra va (o vla st i) su b je kt ima ,
od no sno na me ću m se ob ve ze (p la t it i p o re z! ), i d rug u , u te o rijsko m smislu n jima se
po st iže kon kre t iza cija p ra va .
d) P re ma stu p n ju slo bo de ko je ima ju ad re sat i n o rme mo že mo po d ije lit i u d vije
ve like g rup e : st ro ge i d isjun kt ivne . A ko po đe mo od p rve g rup e, o nd a se ko d njih
rad i o no rma ma ko je ne p re pu št a ju n ika kvu slo bo du a d re sat ima . Za to ih zo ve mo
st riktn im, st ro g im ili ko ge n tn im no rma ma (p re ma iu s co g en s) .
e) No rma ko je ost a vlja ju ne ku slob od u a d re sa t ima -d a dje lo mičn o sa mi u red e
uvje t e i o b like o bve za i o vla šte n ja o dn o sn o mo d a lite t e pra vn ih o dn o sa -zo vu se
d isju n kt ivne n o rme . Njih o pe t d ije limo na d vije vrst e: alt e rna t ivne i d ispo zit ivn e
no rme . K od p rvih se ra d i o b iran ju izme đ u više mo gu ćno st i (n p r. že na ko ja se ud a je
b ira da li će za d rža t i svo je p re zime ili uze t i p re zime mu ža ), a ko d d rug ih se o st a vlja
na vo lju a d re sa t ima d a u red e ne ke b itn e ili ma n je va žne oko lno st i (n p r. visinu
za jma , ro ko ve , cijen u , isp o ru ku i sl. ). Ne ki u d isjun kt ivne n o rme, u b ra ja ju i no rme
ko je o mo g u ću ju d iskre cio n u o cjen u (slob o dn u p ro sud bu ), o ne se od no se na drža vne
slu žb en ike . No rme ko je su sa st a vlje ne ka o okvirn a t ra žen ja (p o stu pa n je u nu ta r
limit a , ko d ob ve za i ka zn i, man je od ređ e n i izriča ji), zo vu se «b lan ket n e» no rme .

19